“Obnova humusa priložnost za kmetijstvo in podnebje” – predavanje Geralda Dunsta

november 6, 2014

Posledice klimatskih sprememb najmočneje prizadenejo prav kmetijstvo. Padavine so obilne, ali pa jih ni. Ena od strategij spopadanja z novimi izzivi je lahko prav obnova humusa. Na ta način izboljšamo sposobnost zemlje za skladiščenje vode in sočasno pozitivno vplivamo na klimatske spremembe. Gerald Dunst je v svojem predavanju predstavil povezavo med humusom in podnebjem:
– kako ščitimo podnebje pri obnovi humusa?
– kakšne prednosti ima pri tem kmetovalec?
– je obnova humusa finančno vzdržna?
– Kako v praksi obnoviti humus?

V Ekoregiji Kaindorf v sosednji Avstriji je Gerald Dunst vodja projekta obnove humusa, v katerega je vključenih več kot 200 kmetovalcev v celotni Avstriji na več kot 1.000 hektarjev zemlje. Pomemben sestavni del projekta obnove humusa je tudi trgovanje s CO2 certifikati, ki omogoča praktično brezplačno obnovo humusa.

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

Predstavitev eko regije Kaindorf

junij 18, 2014

5.6.2014

Več na: https://sterntal.wordpress.com/2014/06/09/ekoregija-kidricevo-po-avstrijskem-vzoru/

Vir: http://www.kidricevo.si


Ekoregija Kidričevo – po avstrijskem vzoru

junij 9, 2014

Po avstrijskem zgledu naj bi v občini Kidričevo začeli razvijati ekoregijo, v kateri bodo ekološko pridelovali hrano, varčevali z energijo in pri odpadkih ter skrbeli za mobilnost

V občini Kidričevo, ki bi jo vsaj člani gibanja Za Kidričevo radi umestili med ekološko degradirana območja, bodo začeli aktivnosti za ustanovitev ekoregije, kar je povezano z odločitvijo občinskih svetnikov in ustanovitvijo nestrankarskega gibanja, ki naj bi povezalo vse sodelujoče v projektu. “Po vzoru avstrijskih partnerjev iz ekoregije Kaindorf, ki so nam pripravljeni pomagati s svojimi sedemletnimi izkušnjami, razmišljamo o ustanovitvi društva. Na nas pa je, da sami prepoznamo področja, na katerih bi bilo treba najprej ukrepati. Zagotovo sta to v našem primeru mobilnost in kmetijstva z izboljšanjem humusne sestave tal. Daleč smo že na področju ravnanja z odpadki, tudi mi lahko veliko naredimo pri izboljšanju zavesti potrošnikov, da začnejo kupovati hrano iz domačega okolja in pri tem uporabljajo okolju prijazne nakupovalne vrečke,” ugotavlja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki je na pobudo Aleksandra S. Goljevščka iz fundacije Nazaj na konja, ki deluje v bližnjih Starošincih, te dni skupaj s člani občinskega sveta prisluhnil predstavnikom avstrijske ekoregije Kaindorf.

Splača se delovati okolju prijazno

“Ekoregijo, ki zdaj združuje sedem občin s skupno blizu sedem tisoč prebivalci, smo ustanovili pred sedmimi leti. Prvim dvomom o našem početju je sledila podpora in ta čas delujemo na kar osmih področjih. Smo politično neodvisna organizacija, naš cilj pa je povezati gospodarstvo z lokalno skupnostjo in doseči, da naši ljudje začnejo razmišljati in tudi delovati okolju prijazno. Zato da sodelujejo v projektu, jih tudi nagrajujemo, tako šolarje, ki se v šole vozijo s kolesi, kot tiste, ki uporabljajo ekološke nakupovalne vrečke, in to celo večkrat in se odločajo za nakup domačih proizvodov. Uspelo nam je doseči izredno konkurenčne cene denimo električnih skuterjev, zdaj ga skoraj ni, ki ne bi sodeloval v ukrepih, ki vodijo k zmanjšanju porabe energije, varčujemo pri porabi električne energije, pri ogrevanju, javni razsvetljavi, veliko smo naredili na področju ravnanja z odpadki, še posebno zadovoljni pa smo, ker skupaj s kmetijci izboljšujemo humusno sestavo tal,” pravi Rainer Dunst iz ekoregije Kaindorf na avstrijskem Štajerskem. Razlaga še, da v projektu sodelujoče občine za delovanje društva oziroma izvedbo projektov namenijo 10 evrov na vsakega prebivalca letno, člani društva, posamezniki, pa temu namenijo še dodatnih 10 evrov letne članarine, društvo letno razpolaga z blizu 350 tisoč evri. “V preteklih letih smo izvedli 250 večjih projektov, ki jih je finančno podprlo naše gospodarstvo, seveda pa smo aktivni tudi pri pridobivanju evropskih sredstev. Povezani v društvo in ekoregijo smo na tovrstnih razpisih uspešnejši, kot bi bile posamezne občine,” dodaja Dunst. Člani ožje skupine sodelujočih v ekoregiji Kaindorf dodajajo, da so se, po njihovem vzoru, odločili svojo ekoregijo ustanoviti v Veliki Gorici pri Zagrebu, kjer so pozornost za zdaj namenili predvsem mobilnosti.

Po vzoru avstrijskih izkušenj

“Morda se sliši čudno, a avstrijski partnerji so pripravljeni svojo izkušnje deliti z nami in za to ne pričakujejo kakega plačila, temveč stavijo na regionalno povezovanje. Nekaj domačih izkušenj že imamo, zagotovo pa je zgovoren podatek, da jim je v petih letih uspelo zmanjšati porabo goriva pri obdelovanju kmetijskih površin, pri pridelavi žit so popolnoma opustili uporabo pesticidov in dosegli celo večji pridelek, povečujejo vsebnost humusa v zemlji, vse te spremembe pa temeljijo na dodatnem usposabljanju kmetijskih pridelovalcev. Zanimiv je tudi njihov pogled na mobilnost, kjer širijo mrežo polnilnic za e-vozila, ki jih je mogoče kupiti po subvencionirani ceni, tovrstnih, ljudem prijaznih projektov pa je še kar nekaj. Odmevna je denimo njihova 24-urna kolesarska dirka, ki se je zadnja leta udeležujejo tudi kolesarji iz Slovenije, še pomembnejše pa je, da postaja kolesarjenje vse bolj priljubljeno med mladimi in je, prav zaradi večje uporabe koles, v ekoregiji začelo delati kar nekaj kolesarskih servisov, kar pomeni nova delovna mesta,” razlaga Goljevšček in dodaja, da je med ljudmi priljubljeno tudi simbolično nagrajevanje za sodelovanje v posameznih projektih.

Da gre za zanimiv trajnostno naravnan razvojni projekt, ki bi ga kazalo razvijati tudi v domačem okolju, so menili kidričevski svetniki in predlagali, da se predstavi tudi v širši lokalni skupnosti, potem pa bodo oblikovali posebno projektno skupino, ki bo začela aktivnosti za ustanovitev ekoregije na območju Kidričevega. Morda celo s širšim okoljem.

Objavljeno v Večeru, v soboto, 7.6.2014

Slavica Pičerko Peklar