Občina Francu za kontejner zaračunava 80 evrov mesečno

marec 27, 2019

Franc je več let živel v razpadajoči hiši na svoji domačiji. V času zime je bilo njegovo domovanje mrzlo, takrat je zbolel in reševalci so ga komaj rešili. Na to situacijo se je odzvala občina in Francu postavila moderno opremljen bivalnik, a kaj, ko mora zanj plačevati najemnino v višini 80 evrov na mesec.

78-letni Franc, ki boleha za sladkorno boleznijo, živi sam. Nikoli ni imel svoje družine, niti partnerice. Ker je bil edinec, je ostal na domačiji in se preživljal s kmetijstvom. Danes prejema kmečko pokojnino in v moderno opremljenem bivalniku živi še s štirimi mački. »Mačke imam rad, delajo mi družbo, tudi na sprehod grem pogosto. To je pač treba, da ostaneš fit. Druge družbe pa nimam, večino časa sem sam,« je povedal in potarnal, da mu v življenju nikoli ni bilo lahko. Ko je bil še mlad, je oče prisegal na konje in ni dopustil modernizacije, traktor je zato šele čez leta kupil sam. Vmes je želel novo življenje začeti v Nemčiji, a se je hitro vrnil domov. »Tja sem šel na črno, ni­sem imel dokumentov, zato nisem mogel ostati in si poiskati dela. Ni bilo druge, kot da se vrnem,« je povedal.

Novi dom, ki mu ga je priskrbela občina, mu je všeč, a potarna nad stroški, ki jih ima z njim. »Plačujem 80 evrov najemnine, tudi položni­ce za elektriko in vodo so višje kot prej,« je povedal. Županu je zato predlagal, naj prodajo nekaj nje­govih zemljišč, da bo s tem lahko odplačal stroške bivalnika. Kot so zagotovili na občini, o tej možnosti že razmišljajo. »Občina je za kon­tejner odštela 25.000 evrov in sta­novalec pač mora plačevati neko najemnino. Sicer pa je Franc tudi v dolgovih. Občina ima plombo na njegovem premoženju,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Je najemnina za kontej­ner pomoč brezdomcu?

V celotni zgodbi je zanimivo tudi dejstvo, da je župan Kidričevega Anton Leskovar na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja zavrnil finančno podporo zaveti­šču in dnevnemu centru za brez­domce Kamra, češ da v Kidričevem take probleme rešujejo sami in da so ravno to zimo postavili kon­tejner enemu občanu. Ob tem je zamolčal, da uporabniku občina zaračunava najemnino, kar ni obi­čajna praksa, saj občine po navadi zavetišča brezdomcem zagotovijo brezplačno.

Franc sicer ostaja v novem domu, s katerim je kljub ceni za­dovoljen. Ima skromno, a lepo opremljeno kopalnico, spalnico in predprostor, ki združuje kuhinjo in dnevno s kavčem. Ravno tam naj­raje poseda in se ozira skozi okno proti stari propadajoči domačiji, kjer je odraščal in živel vse svoje življenje. »Življenje prinese marsi­kaj,« je sklenil pogovor.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/14964-kidricevo-obcina-francu-za-kontejner-zaracunava-80-evrov-mesecno

Vida Božičko

Advertisements

Bodo župani pomagali pri reševanju brezdomcev?

marec 21, 2019

Zaradi zmanjšanega števila sredstev za javne delavce letos se je društvo Ars vitae za program Kamra znašlo v velikih težavah. Ptujska občina bo za pomoč brezdomcem predvidoma v proračunu zagotovila nekaj dodatnih sredstev, letošnje zaplete pa naj bi s sicer nizkimi sredstvi pomagale premostiti še druge spodnje-podravske občine.

Manj kot leto dni zatem, ko je Mestna občina Ptuj zagotovila prostor in sredstva za ureditev prostorov na Zadružnem trgu 14 za potrebe Kamre, je njeno delovanje ogroženo. Dnevni center in zavetišče nujno potrebujeta dodatnega zaposlenega, za katerega pa društvo Ars vitae nima denarja.

Ker tako dnevnega centra kot zavetišča ne obiskujejo zgolj Ptujčani, temveč je namenjen širši regiji, sta predsednica društva Ars vitae Polona Toplak in vodja Kamre Amadeja Kokot kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavili to problematiko. Z jasnim ciljem: zagotoviti manjkajoči delež sredstev za zaposlitev dodatnega delavca.

Brezdomcev je veliko

Ker so bili neuspešni na razpi­su za pridobitev javnih del, so se namreč znašli v velikih težavah. Delovanje Kamre je celo ogroženo in pod vprašajem, saj s 3,5 zaposle­nimi 24-urne prisotnosti 365 dni na leto ne morejo zagotoviti. Pa čeprav jim veliko pomagajo pro­stovoljci, brez katerih ne bi zmogli izvajati dejavnosti.

Po besedah Toplakove se je v prvih mesecih delovanja izkazalo, da je brezdomstvo na našem območju velik problem. To je podkre­pila s podatki, da je bilo lani okrog 40 deložacij, 50 prepovedi približe­vanj, velik delež njihovih uporabni­kov pa predstavljajo posamezniki, ki se na cesti najdejo zaradi ločitev, zasvojenosti, neurejenih družin­skih razmer … Tudi prestane za­porne kazni, prehod iz rejništva v samostojno življenje in podobne življenjske situacije marsikdaj za posameznike pomenijo preveliko oviro, ki je sami niso zmožni pre­magati. Na vrata Kamre je doslej potrkalo veliko uporabnikov, z raz­ličnimi življenjskimi zgodbami.

Leskovar: »Kidričevo rešuje svoje brezdomce, za Ptuj ne bomo prispevali«

Ptujska občina bo letos društvu Ars vitae za ta program in delova­nje Kamre iz proračuna namenila 34.250 evrov, od ostalih občin so potrebovali še 12.700 evrov.

Če sredstev ne bi dobili, bi mo­rali zavetišče zapreti. Spodnje-podravske občine so zato za letos zaprosili za sofinanciranje, razrez pa naredili glede na število prebi­valcev in ne uporabnikov.

Najvišji delež,1.850 evrov za leto 2018, bi po pripravljenem predlogu morala prispevati občina Kidriče­vo. Župan Anton Leskovar je na ko­legiju odločno nasprotoval temu. Dejal je, da so za socialno proble­matiko v občini naredili veliko, ob­novili majhne bivalne enote, naba­vili kontejner … „Kidričevo zato ne bo prispevalo nič,” je jasno dejal.

Drugi najvišji znesek bi morala prispevati občina Videm, okrog 1.500 evrov. Branko Marinič je de­jal, da imajo tudi oni kontejner za namestitve, a bodo skušali poma­gati rešiti zaplet.

Pravdič: »Da niso vmes tisti, ki že dobivajo pomoč občine«

Župan občine Zavrč Slavko Prav­dič se je osredotočil na drugi del tega problema: zanimalo ga je, kdo poimensko so uporabniki in iz katere občine. „Ali kdo to izko­rišča, je morda tudi kakšen, ki je v oskrbi kje drugje, pa občina zanj že plačuje,” se je spraševal. Dejal  je tudi, da v Zavrču razmišljajo o lastni namestitveni enoti. Zavrč bi po pripravljenem predlogu prispe­val 440 evrov.

Vudlerjeva: »Plačajmo po številu svojih občanov, ki so v Kamri«

Najmanj med vsemi bi seveda prispevala občina z najmanj prebi­valci na tem območju, Sveti Andraž v Slovenskih goricah: 330 evrov. Predlog županje Darje Vudler je bil, da se delež plačila izračuna glede na število uporabnikov iz posame­zne občine.

Darinka Fakin, županja občine Majšperk je pripomnila, da ima ve­čina občin proračune že sprejete, a da se bodo potrudili po svojih najboljših močeh. Seveda bodo sofinanciranje tega projekta oz. sredstva za zaposlitve enega de­lavca v Kamri morali odobriti tudi občinski sveti.

Letni zaprošen znesek bi znesel (skupaj z MO Ptuj) 46.950 evrov.

Ženske uporabnice Kamre mlajše od moških

Leta 2018 je bilo v Kamri vključenih 117 uporabnikov. 19 jih je prenočevalo v nočitveni enoti. Od januarja do danes je pomoč poiskalo 45 uporabnikov, 14 jih potrebuje prenočišče. Starost žensk se giblje med 20 in 40 let, moških med 30 in 65 let.

Vir: https://www.tednik.si/tednik/14848-ptuj-podravje-bodo-zupani-pomagali-pri-resevanju-brezdomcev

Dženana Kmetec


Kamra – digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin

oktober 18, 2016

V četrtek, 20.10.2016, ob 19. uri, bo Zgodovinsko društvo Kidričevo pričelo s tretjo sezono mesečnih predavanj. Vabljeni v hotel Mitra na Ptuju na predavanje višje knjižničarke na Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, Melite Zmazek, ki bo predstavila spletne portale: Kamra, Dlib in Spodnjepodravci.

14700778_1754382724814446_6662854453469971922_o

Vir: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo

Napotila:
http://www.kamra.si/sl/
http://www.dlib.si/
http://www.spodnjepodravci.si/


Spomeniki prve svetovne vojne na Ptujskem in Ormoškem Nova digitalna zgodba na portalu Kamra

december 17, 2014

V letu 2014 mineva 100 let od pričetka prve svetovne vojne, ki je zahtevala na milijone življenj po vsej Evropi, tudi v Sloveniji in v naših krajih. O tej veliki tragediji 20. stoletja še danes pričajo spominska obeležja, ki so jih po vojni postavili svojci, preživeli vojaki in lokalne skupnosti  v trajen spomin in opomin za bodoče rodove.

Ob jubileju se obeležitvi spomina pridružujemo tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer smo na spletnem portalu Kamra pripravili predstavitev spominskih obeležij prve svetovne vojne na Ptujskem in Ormoškem. V digitalni zbirki tako predstavljamo spomenike, ki so nastali kmalu po koncu prve svetovne vojne ali že med njo, pa tudi novejša spominska obeležja, kjer so pogosto združene spominske plošče z imeni žrtev obeh svetovnih vojn. Med novejšimi spomeniki je tudi nekaj takih, ki so posvečeni Rudolfu Maistru in njegovim borcem. Spomeniki druge svetovne vojne so v predstavitev vključeni samo v primeru, ko so del združenega spominskega obeležja, sicer pa ne, saj bomo ta obeležja predstavili v posebni digitalni zbirki.

Na ptujskem območju so spomenike padlim v prvi svetovni vojni postavili v Cirkulanah, v Dornavi,  v Vintarovcih, v Gorišnici, na Hajdini, v Juršincih, v Lovrencu na Dravskem polju, v Kidričevem, na Polenšaku in na Ptuju. Na ormoškem območju so spomenike postavili v Ormožu, pri Svetem Tomažu in v Grabah pri Središču ob Dravi. Spomeniki so praviloma kenotafi, ki ne predstavljajo grobišča, ampak le spominsko obeležje; izjema so vojaška pokopališča v Kidričevem, na Ptuju in na Hajdini.

Žal so  viharji 20. stoletja tragedijo velike vojne potisnili v pozabo in tudi spominska obeležja so večkrat ostala  osamljena in zapuščena;  še danes nam pogled na marsikaterega  od njih ne more biti v ponos. A v nekaterih lokalnih skupnostih  so že dokazali, da je lahko tudi drugače. Marsikje so v zadnjih letih obnovili obstoječa obeležja ali celo na novo uredili spominska obeležja in spominske parke. Tako imamo danes nova spominska obeležja žrtvam vojn na Destrniku, pri Svetem Tomažu in v Žetalah. Na Polenšaku, Kogu in na Ptuju pa so postavili spomenik Rudolfu Maistru in njegovim borcem.

Čeprav se nam vojne 20. stoletja morda zdijo oddaljena preteklost, so s svojo rušilno močjo usodno zaznamovale družbene temelje, na katerih danes gradimo svojo lastno prihodnost. Zato je prav, da opazimo tudi spomenike žrtev teh vojn, ki stojijo na naših pokopališčih in po vaseh ter nas zmeraj znova opominjajo: v vojni ni zmagovalcev, temveč le poraženci.

Mira Petrovič, višja bibliotekarka
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Vir: http://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/kultura/spomeniki-prve-svetovne-vojne-na-ptujskem-in-ormoskem-nova-digitalna-zgodba-na-portalu-kamra.html

Napotilo:
http://www.kamra.si/