V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič

Advertisements

Nogometni klub NK Aluminij Kidričevo

december 10, 2018

Zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010

Diplomsko delo Gregorja Dončeca o nogometnem klubu Aluminij, ki je leta 2016 preraslo v lepo oblikovano monografijo.

“Poglavitni namen diplomskega dela je bilo proučiti in opisati delovanje NK Aluminij iz Kidričevega od nastanka pa vse do leta 2010. Prav zaradi dejstva, da o NK Aluminij v strnjeni obliki ni ničesar napisanega, me je pritegnilo k pisanju te diplomske naloge. V prvem delu naloge sem opisal zgodovino Kidričevega in organiziranost športa v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zapletene začetke NK Aluminij. V drugem delu diplomske naloge sem pisal o ustanovitvi NK Aluminij in orisal njegovo delovanje, vzpon in padce v različnih tekmovalnih sistemih in ligah, v političnih in gospodarskih razmerah ter delovanje med vojno za samostojnost Slovenije. Največ podatkov sem pridobil s pomočjo Branka Dončeca in Alojza Vinklerja. Slednji je bil dolgoletni igralec in član kluba in ima ogromno slikovnega materiala ter mnogo dragocenih podatkov o dogajanju v klubu. Te podatke pa sem nadgradil z razgovori s še živečimi igralci in člani kluba, s članki iz lokalnih časopisov in iz strokovne literature. V tretjem delu sem opisal, kako je klub deloval v različnih prostorskih, organizacijskih, materialnih in finančnih pogojih, kako je reševal problematiko okrog kadrov, saj se je zamenjalo veliko igralcev, trenerjev in odbornikov. V zaključku pa sem zapisal še perspektive kluba, ki so zelo pomembne, ker bodo v prihodnje krojile usodo kluba.”

Diplomska naloga (PDF)
https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22050540DoncecGregor.pdf

Monografija (PDF)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT/6c27aed6-65d3-4720-9124-aa5a9a2eb3fe/PDF

Napotilo:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT


Konstrukcija resničnosti – Kidričevo

december 10, 2018

Dokument o ustvarjanju enega od mogočih svetov  

Na spletni strani hrvaškega fizika Antonia Šiberja, najdemo podrobno in bogato vizualno predstavitev zgodovine in sodobnosti Kidričevega, ki je nastala tekom njegovega obiska kraja marca leta 2017.

Kot zapiše avtor, se spletna stran »Konstrukcije stvarnosti« ukvarja s prostorom na meji med znanostjo, percepcijo in ilustracijo.

Povezavi:
http://www.antoniosiber.org/kidricevo.html
http://www.antoniosiber.org/kidricevo_2.html


Miha Mazzini: Kakšno gospodarstvo potrebuje Slovenija?

december 3, 2018

V kolumni, ki jo piše za Siol, je znani slovenski pisatelj in publicist Miha Mazzini, v kritiki nekaterih odzivov s strani določenih interesnih skupin slovenskih gospodarstvenikov, izpostavil in analiziral primer enega glasnejših, direktorja podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega, Marjana Trobiša.     

Kronologija

Leto se je začelo z gnusno propagando Gospodarske zbornice o večini državljanov kot mrtvem in nekoristnem tovoru. Sledil je poskus blokirati povišanje pomoči socialno ogroženim, češ, da bo zmanjkalo denarja za asfalt (kolumna Med asfaltom in usmiljenjem). Tretji je bil spet udar Gospodarske zbornice pod vodstvom Sonje Šmuc, češ, da pogovor o povišanju davka na dobiček pomeni kriminalizacijo gospodarstvenikov. Sledil je Goran Novković, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki je zahteval spoštovanje podjetnikov kar vsevprek, brez izjem, ne glede na to, kaj počnejo, le da pripadajo cehu. Nakar se je znova aktivirala Sonja Šmuc in tiste, ki bi jih doletelo povišanje minimalne plače, poimenovala za “bogate reveže” in se po krutosti zapisala v nečastno zgodovino naroda.

Grožnje in pritiski

Pred nekaj dnevi smo lahko brali, da je revija Ona zaradi pritiskov oglaševalcev morala umakniti kolumno o Sonji Šmuc (vir).

Očitno gre za resno bitko, če del gospodarstva uporablja propagandno vojno, lobiranja, finančne pritiske, da o plazu zmerljivih e-pisem ne govorim.

A ta bitka, na svojem dnu, dolgoročno, ni bitka proti minimalni plači in socialni podpori, za nekaj več gre.

Poglejmo.

Nova akcija

Po diskreditirani Sonji Šmuc je na plan priplaval nov adut. Oglasil se je Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), direktor podjetja Boxmark Leather, da bi povišanje minimalnih plač povzročilo “enormne dvige stroškov dela v podjetjih”, “onemogočajo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest”.

Naslov članka pove veliko: “Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto” (vir).

Izvedeli smo, da je torej sedanja struktura še slabša, kot smo si mislili: plača je lahko tudi le 350 bruto (!!!), ostalo pa delodajalci nakrpajo z dodatki in tudi podporo države.

Če bi torej najslabše plačane zares spravili vsaj na zagotovljenega minimalca, bi revni delavci na svoj kruh dali še salamo in sir, smučali pa vsekakor ne bodo.

Zvezdni uspeh …

Poguglajmo o gospodu Trobišu in podjetju, ki ga vodi. Časopis Finance ga daje za zgled v rubriki izvozniki (članek je iz leta 2016): “Proizvajalec usnjenih sedežnih prevlek Boxmark Leather iz Kidričevega, ki je minulo leto sklenil s 150 milijoni evrov prihodkov, letos računa na rast med petimi in osmimi odstotki, pravi direktor Marjan Trobiš. Trobiš je hkrati tudi član uprave v švicarski družbi Unicut, stoodstotni lastnici Boxmark Lea­therja, ki v svojih podjetjih v Ameriki in Evropi skupaj zaposluje približno sedem tisoč ljudi. Od tega v Sloveniji nekaj več kot 2.300” (vir).

… s pomočjo države …

Podjetje seveda dobiva državne subvencije. Sam tedanji predsednik vlade Borut Pahor je obljubil: “Vlada bo pomagala še naprej in si prizadevala, da bo delo dobilo še več delavk. Prevent [ki ga je na noge postavljal Boxmark] je zgodba o uspehu.” In ga je ministrica morala celo ustavljati v navdušenju, češ, da bo “treba paziti na mejo do 40 odstotkov državne pomoči” (vir).

Pahorjeva zgodba o uspehu ni trajala dolgo (članek iz leta 2017): “Boxmark Leather zapira proizvodnjo na Koroškem: Kam lahko gredo delavke” (vir).

… in realnostjo na dnu

Nadaljnje brskanje po spletu prinese na površje tudi članke, ki na drug način pojasnijo Trobiševo trditev, da je “vodilo našega podjetja, nič ni nemogoče, vse je mogoče” (vir).

Poglejmo, kako: “švicarsko podjetje Boxmark iz Kidričevega pri Ptuju – gradi svoj uspeh tudi na nezakonitem ravnanju z zaposlenimi” (vir).

Marjan Trobiš je opravil razgovor s približno 370 zaposlenimi, večinoma ženskami. Izbral jih je glede na bolniške odsotnosti. Neka ženska se je opravičevala, da je večkrat odsotna zaradi nege sina z multiplo sklerozo. Trobiš pa: “Delavke je postavljal pred nesprejemljivo odločitev: ali otrok in družina ali služba, so izpovedovale na sodišču ženske in njihove priče.”

Trobišu se je njegovo zasliševanje zdelo normalno, saj “največja konkurenca so Kitajci in posel lahko hitro pade v vodo.”

Boxmark deluje tudi na Hrvaškem in poglejmo, kako je tam: ne pustijo jih na stranišče, ne dovolijo jim piti (seveda, saj bodo potem na stranišču!), zmerjajo jih itd., saj je “norma važnejša od človeka” (vir).

Napravite mi to deželo končno Kitajsko

Ustavite se, sprostite napeta ramena, vdihnite, izdihnite. Ponovimo delovni moto gospoda Trobiša, predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, zapisan poenostavljeno, a točno: “tekmujemo s Kitajci“.

Če tekmujemo s Kitajci, smo se uvrstili med tretji svet, torej delovna sila mora biti poceni. Če pri najnižji plači 350 evrov bruto zvišamo socialno pomoč za 34 evrov, se pa res “nikomur ne bo več ljubilo delati”, kot so medije in splet polnile propagandne akcije.

Obstajata dve rešitvi problema:

  1. s kitajsko vlado dosežemo dogovor in oboji hkrati zvišamo minimalno plačo,
  2. nehamo tekmovati s Kitajsko.

Slovensko gospodarstvo

V vsej tej propagandno-lobistično-grozilni vojni gre torej za vprašanje, s kom hoče slovensko gospodarstvo tekmovati. Če je to res Kitajska in je naš adut le slabo plačana delovna sila, potem pač mora temeljiti na trpljenju in izkoriščanju, ni druge.

Pogrešam pa javno debato o smeri našega razvoja. V vsaki kolumni na to temo sprašujem preostale dele gospodarstva, zakaj se ne oglasijo? Je to, da delo dobi podjetje, ki ponudi cenejšo delovno silo od kitajske, res naš maksimum? Delavca plačate 350 evrov bruto in se hvalite, da ste bili že rojeni s podjetniško žilico?

Ponovno opozarjam na strahotno potapljanje: začeli smo s tem, da bomo nova Švica, potem smo lovili nemško-francoski vlak, na prejšnjih volitvah bi bili nova Madžarska in zdaj smo že pri Kitajski.

Izračun

Pri vseh ekonomistih, kar jih imamo v državi, še nisem videl izračuna o sami uspešnosti vlaganja državnega denarja po metodi socialnega miru – češ, naj nekaj delajo in dobijo nekaj fičnikov, mi pa se hvalimo z zaposlenostjo, pa bo mandat minil in bo že nekako.

Tuje podjetje tako dobi subvencijo v zemljišču in denarju, dodatno subvencijo, da koga zaposli, nazadnje pa se glavna bitka vodi o tem, da bo podjetje propadlo, če bodo najslabše plačani dobili več od 350 evrov bruto.

Mar ni bolje te nesrečnike kar takoj dati na socialno podporo?

Resno vprašam.

S kom naj torej tekmujemo?

Vprašanje, v katero smer gre slovensko gospodarstvo in katere panoge moramo podpirati, ostaja zadušeno in neodgovorjeno. Po medijski vojni sodeč, se je slovensko gospodarstvo odločilo za kitajsko, polkolonialno smer.

Mar se res vsi strinjamo s tem?

Ravno čas, ko ni krize, bi moral biti čas resnega pogovora in dolgoročnih vizij. Pa ne o tem, da lahko nekdo pride v Slovenijo, dobi subvencije, izcedi naravo in delavce, pa odnese denar v tujino. Takih je povsod in vedno dovolj.

Vprašanje našega gospodarstva je seveda vprašanje prihodnosti: samostojna ali polkolonialna država? Kitajska je dovolj velika in modra, da se poskuša izkopati iz sedanjega stanja, mi bi pa še rinili vanj.

Verjetno je vsaj delno vzrok za odsotnost debate tudi v ministru Počivalšku, katerega značilnost – poleg prostaškosti -, je žalostno dejstvo, da so razne Magne skrajen domet njegovega duhovnega in intelektualnega obzorja.

Dodajmo gospodarstvenike, ki jih je že socializem izučil, da je najbolje biti tiho in neopazen, pa nam ostane le še pot v polkolonializem.

Kar se bo krepko poznalo ob naslednji krizi, sploh pa dolgoročno. Na srečo ne pri naših vnukih, ker se bodo po šolanju izselili, kar postaja nova normala.

Veliki inkvizitor

Njega dni so izpraševalci trli človeška telesa zaradi vere, potem ideologije, zdaj pa zaradi dobička.

Zaslišujejo jih, kako pogosto so šle na stranišče in ali se niso mogoče med sedenjem za strojem kaj pretegovale.

Pa zakaj so morale izostati z dela, če so šle na umetno oploditev ali pa dati injekcijo zdravil na smrt bolnemu otroku.

Tak je duh časa, da ne občutijo sramu zaradi svojih dejanj. Še bahajo se s svojo učinkovitostjo, tako kot so se njega dni drugi veliki inkvizitorji.

Seveda za zagovarjanje svojih interesov najemajo ženske, recimo Sonjo Šmuc, da jim ne bi kdo očital pristranskosti.

Če bi jaz moral opraviti 370 tovrstnih razgovorov, bi se tako zagnusil samemu sebi, da se nikoli več ne bi mogel oprati.

Očitno res nisem rojen za uspešnega podjetnika v slovensko-kitajskem gospodarstvu.

Miha Mazzini

Vir: https://siol.net/siol-plus/kolumne/kaksno-gospodarstvo-potrebuje-slovenija-484214

Napotili:
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/blisc-in-beda-boxmarka/
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/delavke-kidricevskega-boxmarka-dobile-tozbo/


Občina se je lotila urejanja vrtičkarske anarhije

oktober 9, 2018

Vrtičkarsko anarhijo v Kidričevem namerava občina do spomladanskih mesecev rešiti s pomočjo evropskih sredstev. V ta namen je pripravila projekt, ki predvideva ureditev vrtov v obsegu 2,83 hektarja na parcelah od naselja Njiverce do ceste proti železniški postaji Kidričevo. Kakšno (če sploh) najemnino bo treba plačati, še ni znano.

Za vrtove v Kidričevem (za trgovskim centrom proti železniški postaji) je značilno, da so nenačrtovani, neoblikovani in brez kakršnihkoli omejitev. Oblikujejo jih zelenjavne gredice; majhne počitniške hiške ali lope, sestavljene iz različnih materialov in odpadkov; ograje; zatočišča; ter drugi nenačrtovani elementi za zbiranje vode, odpadkov in skladiščenje. Takšna (ne)urejenost vrtov predstavlja izrazito prostorsko (so brez vsakršne prostorske kakovosti) in ekološko problematiko, ob enem pa so v ozadju teh prostorov močne skupnosti uporabnikov vrtov, ki jih na vrtičke veže močna navezanost in izrazita osebna nota, so v opisu projekta Urbani vrtički Kidričevo zapisali na občini.

Kot so še ugotovili, obstoječe vrtičke obdeluje raznolika skupina vrtičkarjev z nižjimi dohodki in socialno ogroženi, mlade družine in upokojenci, ki z vrtički ne le pridelujejo zelenjavo za lastne potrebe, temveč se tudi povezujejo in družijo. In ohranjanje teh dveh poslanstev na urejeni in zaokroženi površini je tudi namen projekta. Na občini so prepričani, da bodo s projektom dosegli, da vrtovi ne bodo samo prostor, kjer si bodo vrtičkarji pridelali okolju prijazno zdravo hrano z nizkim ogljičnim odtisom, ampak prostor za druženje, kjer se tkejo nova poznanstva in prijateljstva.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/12723-kidricevo-obcina-se-je-lotila-urejanja-vrtickarske-anarhije

 


Mednarodni dan starejših v Kidričevem

september 27, 2018

Prvi oktober je mednarodni dan starejših, v enoti Kidričevo bomo v okviru tega, v tem tednu organizirali različne dejavnosti.

Ponedeljek 1. oktober: da boste začutili utrip našega Doma se bomo skupaj sprehodili po našem domu, na razpolago vam bomo med 10.00 in 16.00 uro za podrobna informacije različni strokovni delavci doma.

Medgeneracijske delavnice z osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem s pričetkom ob 10.00 uri – na temo »Spomnimo se starih iger«.

Torek 2. oktober: športne igre stanovalcev enot Doma Ptuj, ki bodo potekala v enoti Muretinci

Sreda 3. oktober: sodelovanje naše pevske skupine na Reviji pevskih zborov socialno varstvenih zavodov v Hočah.

Četrtek 4. oktober: kuhanje slivove marmelade po babičinem receptu od 10.00 ure naprej.

Petek 5. oktober: kostanjev piknik s pričetkom ob 10.30 uri.

Lepo povabljeni v našo družbo!

Dom upokojencev Ptuj, enota Kidričevo


Pomembno je, da ob konjih otroci dobijo tudi žulje

avgust 13, 2018

Marsikateri otrok pri njih prvič pometa, pomiva posodo, se ob skrbi za konje uči reda, pridobiva nova znanja za življenje, ne le o jahanju in konjih, povedo v Zavodu Nazaj na konja, kjer šestdeset otrok brezplačno pri njih preživlja teden počitnic.

V Starošincih pri Kidričevem, kjer deluje Zavod Nazaj na konja, počitnice preživlja vrsta otrok. Od vse številčnejših ponudb počitniških programov različnih konjeniških klubov pa jih loči, da sedaj že četrto leto članom Družinskega centra Kidričevo počitnice v družbi konj, ki običajno sodijo med najdražje počitnice, nudijo povsem zastonj. Pri njih bo tako letos v petih terminih teden dni brezplačno preživelo okoli 60 otrok.

Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in terapevtka v zavodu, pojasnjuje, da je družinski center eden od njihovih projektov, h kateremu so letos pristopile občine Videm, Rače–Fram in Starše. Občina Kidričevo projekt tudi sofinancira. “Uporabniki iz teh štirih občin lahko brezplačno sodelujejo pri tem in drugih programih centra. Pri počitnicah v družbi konj prostih mest praktično ni,” dodaja. Ker so bili z družinskim centrom lani na razpisu ministrstva za delo družino in socialne zadeve znova uspešni, bodo program lahko zagotovo izvajali še do leta 2021.

Vzpodbujajo samostojnost in ustvarjalnost

Ko smo jih obiskali sredi dopoldneva, so večinoma dekleta po jutranjem jahanju pravkar sedla k malici. Nato so sledila opravila v hlevu. “Tu se že tri leta učim jahati. In tudi pri počitnicah mi je najbolj všeč, ko jahamo,” nam je povedala devetletna Ana Korez iz Lovrenca na Dravskem polju. Nad jahanjem je navdušena tudi Eva Zajc, ki se je na počitnice odpravila le nekaj hiš od doma: “Včasih jahamo notri, včasih se s konji odpravimo ven. Konje tudi čistimo in jim damo vsak dan v hlev nekaj sena, da ga lahko pojejo.”

Kot pravi Demšar Goljevščkova, se otroci v tednu dni tako navežejo na konje in na skupino otrok, da vsak petek pri njih steče kar nekaj solz. “Trudimo se, da bi se v skupini razvili dobri odnosi, spodbujamo jih tudi k čim bolj samostojnim aktivnostim. Pomagajo pri pripravljanju kosila, tudi posodo pomijejo, kar so za današnji čas, ko prepogosto razmišljamo samo, kako bi otroku čim več ponudili, bolj ali manj neobičajne stvari. Rečemo jim – poglejte, zdaj bomo šli v gozd, vsak naj nekaj poišče. S tem jih vzpodbujamo, da opazujejo okolico, da se znajo sami zamotiti, in sami iz tega, kar najdejo, ustvariti svojo igro, tudi predstavo. Tako se resnično izrazi njihova ustvarjalnost,” pojasnjuje vodja dejavnosti.

Zavod je sicer začel delovati leta 2005 kot fundacija Nazaj na konja, katere namen je bil predvsem zbiranje denarja za sofinanciranje terapij s pomočjo konja za otroke s posebnimi potrebami. “Takrat so se terapije v Sloveniji šele začele. Spoznali smo, da pravzaprav še nič ne znamo in bomo težko kaj kakovostnega ponudili,” pravi o začetkih. Zato so se odločili za usposabljanja v tujini in pripravili izobraževalni program, ki so ga tudi verificirali preko socialne zbornice in ga redno izvajajo od leta 2006. Zavod so ustanovili leta 2013 in danes med njegove aktivnosti sodijo razvijanje terapevtskih programov, šola jahanja, različni programi za šole in vrtce. Ukvarjajo se celo s teambuildingi, najnovejši projekti pa jih vodijo tudi na področje turizma.

Pomembni so druženje, gibanje, pa tudi delo

Danes je dokazano, da ima druženje s konji številne pozitivne učinke. “Konji so pravzaprav precej drugačni kot v naših arhetipskih predstavah. Niso divji, niso neobvladljive živali, ampak so, če imajo zagotovljene osnovne pogoje – možnost veliko gibanja, svobode, varnosti in ljubezni -, zelo umirjena bitja, ki živijo v čredi, v kateri se izoblikuje neka posebna struktura, podobno kot v družini. Od konjev se lahko veliko več naučimo kot oni od nas. Konja, ki si nista naklonjena, lahko brez težav sobivata na nekem pašniku tako, da sta vsak na svoji strani. Če je treba, ko gre za preživetje, pa se združita,” pravi sogovornica. Gibanje konja odlično vpliva tudi na ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z motoriko in na nevrološkem področju, kot so cerebralna paraliza, multipla skleroza in podobne bolezni.

Konj pa je tudi žival, ki potrebuje neko doslednost in red, kar je še kako pomembno pri vzgoji otrok. “Zavedanje, da je treba za žival in okolico tudi poskrbeti. Da je treba poprijeti za delo. Marsikdo pri nas prvič pometa. Potem mi ob petkih kažejo žulje med palcem in kazalcem, ki jim pravimo kar starošinski žulji. To so osnovne stvari, ki jih danes premalo poudarjamo. Otroci pa se tako dobro počutijo, ko naredijo res nekaj koristnega,” o tem, zakaj so v zavodu prepričani o koristnosti druženja otrok s konji, zaključi Demšar Goljevščkova.

Vabijo še konec meseca

V Zavodu Nazaj na konja so se s partnerskimi občinami dogovorili, da bodo v zadnjem tednu počitnic, po 24. avgustu, vsem otrokom, ki se do sedaj niso mogli prijaviti, ponudili dodatne termine. Zato jih vabijo, da izkoristijo možnost, da en dan brezplačno preživijo v družbi konj.

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/pomembno-je-da-ob-konjih-otroci-dobijo-tudi-zulje-6541433