Zakaj se občani ne počutijo več varno

junij 8, 2018

Prekoračitve hitrosti, parkiranje na zelenicah, neupoštevanje prepovedi vožnje …, to je le nekaj najpogostejših prekrškov, ki so jih redarji v lanskem letu zasledili na območju občine Kidričevo. »Se je pa precej stvari izboljšalo, med drugim parkiranje vozil, ki čakajo za Talum, problematična ostaja točka pri podjetju Boxmark, nadzor pa bomo nadaljevali tudi v Dragonji vasi, Apačah in Njivercah, kjer pogosto prejemamo pobude po naši prisotnosti,« je izpostavil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič.

Redarji Skupne občinske uprave so lani na območju občine Kidričevo med drugim zasledili 52 prekoračitev hitrosti, zabeležili so tudi več prijav zaradi pogostih pasjih iztrebkov na zelenicah okoli blokov. »Konkretno se prijave nanašajo na vodenje psa brez povodca v blokovskem naselju v Kidričevem ter na splošno so prijave povezane s primeri nepobiranja pasjih iztrebkov,« je povedal Brkič.

Tudi v letu 2017 so sprejeli več pobud oziroma prijav zaradi brskanja po zabojnikih za smeti. »Ta problematika se pojavlja predvsem v strnjenem naselju Kidričevo, najpogosteje gre za pripadnike romske narodnosti iz obmejnih hrvaških vasi, ki so brskali po smeteh in beračili,« je povedal Brkič in ob tem pojasnil, da samo brskanje po smeteh ni prekršek, kršitev pa predstavlja kraja odpadkov oziroma povzročanje onesnaženja okoli posod za odpadke. Prav tako ni samo beračenje prekršek, dokler to ni vsiljivo. »Stanovalci se v teh primerih ne počutijo preveč varno, vendar če ne gre za prekršek, jih ne moremo obravnavati kot kršitelje. Se pa s tovrstnimi težavami soočamo tudi v letošnjem letu,« je priznal.

Domači vozniki tovornjakov ne upoštevajo prepovedi …

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/11022-kidricevo-zakaj-se-obcani-ne-pocutijo-vec-varno

Advertisements

Gradnja novega bloka

maj 24, 2018

Čeprav je trend števila prebivalcev v občini Kidričevo v zadnjih petih letih negativen, projekti investitorjev ter ideje občine napovedujejo, da bo trend kaj kmalu spremenil svoj predznak.

Ptujsko podjetje GP Project Ing še z dvema investitorjema načrtuje izgradnjo večstanovanjskega bloka v Kidričevem. »Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja,« je zaupal direktor podjetja Antun Daljavec. Dodal je, da bo stanovanjski blok sestavljalo 18 stanovanj v velikosti od 60 do 85 m2. Gradnjo naj bi začeli že letos junija in končali predvidoma v devetih mesecih. In zakaj so se odločili za Kidričevo? »V Kidričevem smo že zgradili en stanovanjski blok in imamo z lokacijo pozitivne izkušnje. Gre za mirno in varno okolje, obdano z naravo, odlična je prometna povezava z večjimi mesti, bližina vrtca, šole, zdravstvenega doma …« Na vprašanje, kdo sta partnerja pri projektu, pa je Daljavec odgovoril: »Ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje, bodo znani tudi drugi investitorji.«

Ni le mirno in varno okolje tisto, ki prepriča, temveč tudi vsa potrebna infrastruktura, ki jo občina zagotavlja. »Ob začetku naselja Kidričevo pri garažah bomo zgradili novo krožišče, saj ga je zahtevala tudi država, zaradi nove soseske. In ker je prišla resna ponudba za gradnjo bloka in z namenom, da zaživi nova soseska, bo občina v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo za predvidoma 350.000 evrov zgradila krožišče,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/10854-kidricevo-gradnja-novega-bloka


23 let iskanja pravice

maj 16, 2018

V oddaji TV Slovenija, Tednik, so objavili zgodbo o boju s sodnimi mlini nekdanjih delavcev Čevljarstva Kidričevo, ki že 23 let poskušajo dokazati, da je bil stečaj podjetja leta 1995 nezakonit in da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja. Vložili so več kot 1500 ovadb in tožb, a vse so bile neuspešne. Zdaj pa se je vendarle nekaj premaknilo; Inštitut za primerjalno pravo Pravne fakultete v Ljubljani je potrdil, da imajo nekdanji delavci prav.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174539001


Klepet v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo

maj 11, 2018

V petek, 20. aprila 2018, smo člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v društvenih prostorih pripravili dogodek z naslovom Klepet v knjižnici. Ker društvo letos praznuje 70-letnico delovanja, si člani prizadevamo obuditi in zabeležiti že marsikatere pozabljene spomine na kulturno dogajanje v našem kraju. Kot je uvodoma že povedala predsednica društva ga. Majda Klemenčič Vodušek, se žal v uvodnih 50 letih delovanja društva ni vodil arhiv dogajanja, zato bi bila potrebna temeljita raziskovalna ali diplomska naloga, ki jo prepuščamo še našim zanamcem. S povabljenimi gosti smo v snemanem pogovoru poskušali razjasniti in obuditi dragocene spomine, uskladiti datume in osebnosti, ki so zaznamovale delovanje DPD Svobode Kidričevo. Posnete podatke bomo uporabili v priložnostni publikaciji ob praznovanju naših 70 let.

Že v zborniku 60 let DPD Svoboda Kidričevo, ki je izšel ob 60. jubileju, sta v intervjuju obujala spomine na njuno udejstvovanje in delovanje društva, častna člana društva, g. Franc Vreže in g. Anton Banko. V zborniku je tudi kratek zgodovinski oris delovanja društva v prvih petdesetih letih, predstavljene pa so sekcije društva zadnjih 10 let.

In kaj so nam v klepetu zanimivega povedali naši gostje, člani in kulturni zanesenjaki:

Čeprav Rajko Topolovec v svoji knjigi z naslovom Kidričevo, kraj prišlekov, navaja, da je bilo proletarsko Kidričevo  že od samega začetka kulturno naselje in da je že leta 1947 bilo  ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče, ki se je leta 1952 preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda, so se zbrani strinjali, da podatek leto 1947 verjetno ne drži. Tudi sekcija pevski zbor je v raziskovanju ob petdesetletnici v svojem zborniku navedli letnico ustanovitve leto 1948, kot nam je predstavil g. Boris Urbančič član MPZ Talum Kidričevo. Iz ekonomskih razlogov sta sekciji godba na pihala v letu 1962 in moški pevski zbor v letu 1979 prešli iz okrilja DPD Svobode pod takratno Tovarno aluminija in glinice (TGA). Godbeniki in pevci so bili aktivni na vsaki proslavi, izvedli pa so veliko domačih in tujih gostovanj. V arhivu društva smo našli zahvale, priznanja, spomine, diplome pevskega zbora, katere smo tudi priložnostno razstavili v knjižnici.

Najdlje sežejo spomini g. Maksa Jabločnika, ki se spomni, da je prišel v Kidričevo leta 1949 in da je takrat kulturno in športno društvo spadalo pod sindikat takratne TGA. Spominja se dramske skupine, delovanja g. Černeta, g.Vrežeta, g. Lipuša,  sam pa je bil aktiven kot pevec moškega in mešanega pevskega zbora, kasneje pa je bil kratek čas tudi podpredsednik in predsednik društva. V svojem pripovedovanju se mu je najbolj vtisnil v spomin koncert v Pragi.

Branko Tonejc se med leti 1953 do 1960 spominja delovanja godbe na pihala – pleh muzike, majskih budnic med bloki, pevskega zbora, ki je bil redno na proslavah in veliko koncertov. Spominja se delovanja dramske sekcije, veliko so nastopali doma in gostovali v okolici. Sam je sodeloval tudi v dramski sekciji. V njegovem času je bila zelo aktivna lutkovna sekcija, ki je bila v kletnem prostoru prvega bloka. Dejavnosti so se odvijale najprej v zgradbah okrog gradu (šola, knjižnica), kasneje se knjižnica preseli v prizidek samskega bloka, nato v prostor v prvem nadstropju stare občinske zgradbe. Ostale sekcije so imele svoje prostore za delovanje in druženje po kleteh v blokih. Spomni se tudi delovanja fotokluba, ki pa ni bil pod okriljem društva, uspešno so igrali tudi šah. Društveno delovanje in posamezniki, predvsem prosvetni delavci, so s podmladki delovali v šoli. Iz delovanja in druženja otroških pevskih zborov in folklornih skupin (Pionirski festivali) so nastali zametki za kasnejše območne revije. V dvorani, današnjih upravnih prostorih Revitala, je bil velik oder na katerem so se zvrstili številni dogodki, proslave in nedeljske filmske matineje, ki so jih organizirali dramska, lutkovna in kino sekcija.

O knjižnični dejavnosti se je obudila spomine tudi ga. Mira Jevšovar, ki je v svojem dijaškem času nadomeščala in pomagala ga. Katici Stupan. Vodili so se kartončki in spiski knjig. Ker še v šoli knjižnica ni delovala, so izposojo vršili šolarji, ki so za izposojo tako kot zamudnino morali plačati. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana.

O folklorni skupini je spregovoril g. Martin Ozmec in poudaril, da so za svoje nastope  pridobili gorenjsko narodno nošo, veliko so nastopali in leta 1969, ob otvoritvi Hidroelektrarne Zlatoličje so sprejeli takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Najbolj uspešni so bili v času vodenja ga. Marije Visenjak.

Pavla Gombač se spominja prvega občnega zbora Svobode Kidričevo in pravi, da je bila kino dvorana nabito polna. Tudi prva proslava v dvorani, v času, ko je začela tovarna delovati, je bila polna, Svoboda pa je bila pokrovitelj programa. Kljub spominom ali nespominu, se ji zdi zanimiv pojav, da so ljudje z vseh koncev sveta prihajali sem. Čeprav so bile velika večina delavske družine, so čutili potrebo in željo, se kulturno-umetniško udejstvovati in se družiti. Ta potreba človeka je tako elementarna, da ljudje želijo videti kaj lepega, dobrega, zabavnega, smešnega; saj takrat televizije še ni bilo. Spominja se, da je tudi Svoboda imela kasneje prvo televizijo, v samski blok so jo hodili gledat. Takrat je bilo v novem kraju, kot je Kidričevo, ki je nastajalo med in po vojni, vse v nekem pričakovanju, da bo boljše, da bo lepše, da bomo nekaj ustvarili. Če bi danes nastajal ta kraj, bi nastajal drugačen kraj, saj bi bile drugačne potrebe. Pozdravlja zanesenjaštvo društvenih članov, ki se trudijo ohraniti knjižnico in bralno kulturo. Vse kar pa je bilo, pa je seme nekje le pustilo, ker tako gre v ljudeh, pa četudi greš v druge kraje se tega spominjaš in to pripoveduješ naprej. Tako nastane tisto največje izročilo – ljudsko blago, ki je nevidno, ima pa svoje korenine, svoje temelje. Kidričevo ohranja duh kraja in duh časa ohranja Kidričevo. To je neprimerljivo, kako svet hiti in živi, ampak kulturno umetniško življenje se še vedno goji, čestitke tistim, ki ga še držijo, in verjetno ne bo nikoli umrlo. Ker potreba po lepem najbrž v človeku nikoli ne umre.

O potrebi društvenega kulturnega življenja, ohranjanju ljubiteljske kulture, o modelu, ki bi ga morali širiti iz svoje prakse slovenski kulturni zanesenjaki v svetu, je spregovorila tudi ga. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in urednica zbornika ob letošnji 60-letnici delovanja zveze, v katerem najdemo pregled podatkov delovanja društev na širšem ptujskem področju. Poudarila je,  da so v preteklosti  Družbeno-politične organizacije vedno spodbujale kulturno-umetniško dogajanje in druženje, danes pa jo skrbi, da žal tega ni več.

Ga. Majda Klemenčič Vodušek je spregovorila tudi o izvoru, ustanovnem kongresu Delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah iz leta 1953, o pomenu imena Svoboda in ohranjanju tega imena. Naše DPD Svoboda je bilo prvo v našem okraju.

Gostje so ob koncu poudarili pomen  ustnega izročila, obujanja spominov in zapisov le-teh. Da se vodijo arhivi, posnetki, zapisi o življenju nekoč in danes za naše zanamce.

Če se vam v domačih arhivih skrivajo fotografije, zapisi, listine, če bi radi z nami delili spomine o kulturnem življenju v Kidričevem preteklega stoletja ali se aktivno vključili v sekcije našega društva, se v času ponedeljkovih uradnih ur oglasite v naših društvenih prostorih, v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo (v pritličju stare občinske zgradbe), kjer bomo z vami z veseljem poklepetali, sodelovali in soustvarjali.

Po posnetku povzela: Aleksandra Vidovič

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/drustva/klepet-v-knjiznici-dpd-svoboda-kidricevo.html


Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741


V Kidričevem sprožili ogorčenje z odstranitvijo ostanka spomenika Borisu Kidriču

april 17, 2018
Zavod za varstvo kulturne dediščine je podal prijavo inšpektoratu

Občina Kidričevo je pred nekaj dnevi začela urejati območje, kjer načrtujejo spominski park, a pri tem naletela na ogorčenje javnosti, ker so ob urejanju odstranili ostanek spomenika Borisu Kidriču. Zavod za varstvo kulturne dediščine je podal prijavo inšpektoratu, župan pa pravi, da gre le za šum v komunikaciji in da se skulptura po čiščenju vrača v park.

Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika, zato smo podali prijavo na inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine,” so po poročanju časnika Večer povedali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Spomenik okrnjen že pred sedmimi leti

Nad dogajanjem je presenečen tudi kipar Viktor Gojkovič, ki je izdelal spomenik, odkrit leta 1972. Njegova hči Janja Gojkovič je v javnem pismu opozorila, da je bil spomenik okrnjen že pred sedmimi leti, ko so neznanci odstranili portretno doprsje Borisa Kidriča.

Spomenik ni bil z repliko nikdar saniran. Že ta odločitev lokalne oblasti, torej neupoštevanje spomenika kot celote in posledično večletno umanjkanje saniranja, je zelo vprašljiva in seveda problematična,” se je protestu pridružila ljubljanska Moderna galerija kot matični javni zavod za umetnost 20. in 21. stoletja.

Ostale dele spomenika – podstavek in spremljajočo abstraktno skulpturo – je občina dala odstraniti pred dnevi v sklopu urejanja načrtovanega spominskega parka.

Upajo, da bo javni spomenik saniran z repliko

“Kakšna bo usoda spomenika nam kljub nekaterim izjavam ostaja neznanka, četudi dobro vemo, da mora biti vključena v prostorski načrt. Vsi skrbimo za vse oblike dediščine oziroma za naravno in kulturno dediščino nasploh. Tako nalaga ustava Republike Slovenije,” so opozorili v Moderni galeriji, kjer upajo, da bo javni spomenik saniran z repliko in ohranjen kot celota “na ustreznem mu javnem mestu”.

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pojasnil, da so skulpturo strokovno odstranili in odpeljali na čiščenje. “Potem pride nazaj v park, ki ga bomo na novo uredili. Sicer ne bo postavljena na isto mesto kot doslej, ker to ni možno, a bo postavljena nazaj v parku,” je povedal.

“Ves postopek smo peljali skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor. Oni so nam predlagali to lokacijo, ker je naselje Kidričevo spomeniško zaščiteno. Januarja smo imeli javno predstavitev, okroglo mizo s predstavitvijo načrta krajinskega arhitekta Boštjana Vaude, sprejet je bil sklep na občinskem svetu. Vse je potekalo po načrtih, zdaj, ko se je park začel urejati, pa je nemir,” je še pojasnil.

Doprsni kip stoji pred upravno stavbo podjetja Talum

Poudaril je, da kipa Borisa Kidriča na tem mestu že dolgo ni več. “Doprsni kip Borisu Kidriču stoji pred upravno stavbo podjetja Talum, tukaj pa sta ostala podstavek in aluminijasta skulptura v obliki drevesa. In ta bo ostala,” je zatrdil.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine po njegovih besedah priznavajo, da je prišlo do nesporazuma. Napako priznava tudi župan. “Je pa res, da smo na občini storili napako, da jih nismo obvestili o začetku del, da bi bili oni prisotni pri strokovni odstranitvi spomenika. Vsekakor pa jih bomo povabili zraven, ko bomo postavljali nazaj spomenik, in sicer tako zavod za varstvo kulturne dediščine kot kiparja Gojkoviča,” je orisal prihodnje poteze občine.

Spomenik padlim ruskim vojakom

Spominski park, ki ga nameravajo urediti še letos, bo namenjen žrtvam vseh vojn. Med drugim naj bi tu stal spomenik padlim ruskim vojakom, za katerega se zavzema rusko veleposlaništvo v Sloveniji. “Delamo na dolgi rok. Sam se z likom Borisa Kidriča, njegovo osebnostjo ali dejanji sploh ne obremenjujem,” je še pristavil Leskovar.

N. Š.
Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-kidricevem-sprozili-ogorcenje-z-odstranitvijo-ostanka-spomenika-borisu-kidricu/452241
Več o tej temi:
https://www.delo.si/kultura/razno/obcina-kidricevo-odstranila-kidricevo-obelezje-javnost-ogorcena.html
https://www.tednik.si/tednik/30-spodaj-rotator-desno/10390-kidricevo-kidric-pokopan-65-let-a-se-vedno-dviguje-prah-in-sproza-vihar
http://www.levica.si/kidricevo-nedopustna-odstranitev-spomenika-in-zabrisovanje-zgodovine/
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/30-spodaj-rotator-desno/2265-kidrica-so-ukradli-skulpturo-pa-odzagali

Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar