Za rakom so umrli. Tudi kuharica v podjetju

avgust 20, 2018
S tremi prebivalci Rač smo v krajinskem parku med labodi in čapljami govorili o življenju zraven tovarne, ki proizvaja izdelke na osnovi glifosata

Pogovarjamo se, ko spet velja, da v podjetju Albaugh ne bodo izdelovali, sintetizirali glifosata. Nekateri to napačno interpretirajo, da ga ne bodo uporabljali. Kako velik problem je nepopolna obveščenost ali zavedenost ljudi?

Tomaž Seliškar: “Ko je podjetje Albaugh spomladi 2015 prišlo v Rače in kupilo tovarno Pinus, je bil župan Branko Ledinek navdušen. Vse, ki smo imeli pomisleke, je označil za nenormalne dvomljivce. To je bilo prvo, kar nas je zaskrbelo. Šlo je za prihod multinacionalke, ki se ukvarja s kemijo. Sami smo stopili v kontakt z njimi, povabili so nas na sestanek, nato smo jim posredovali naših pet pričakovanj. Težko rečemo, da je šlo za zahteve, saj nad podjetjem nimamo moči, razen da smo krajani, ki pričakujemo, da bodo okoljsko odgovorni.

Že na prvem sestanku so nam povedali, da ne načrtujejo nadaljevanja sinteze glifosata. To je bila razveseljiva novica, saj je prav sinteza okoljsko najbolj problematična in tvegana. A med postopki za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja na agenciji za okolje, Arso, za povečanje proizvodnje se je v končni vlogi spet pojavila sinteza glifosata. Na zadnjem sestanku, februarja, smo izrazili začudenje. Odgovorili so, da sintezo ohranjajo kot ‘strateško prednost’, ki je ne bodo koristili, saj ni ekonomsko upravičena. A ne vedo, kam bo šel razvoj na Kitajskem, zato želijo možnost ohraniti, saj gre za eno redkih podjetij, če ne edino v Evropi, ki še ima tako dovoljenje. Junija smo nato videli, da so sintezo iz vloge vendarle umaknili. Če bo Arso izdal soglasje, bo to pomenilo, da bo v prihodnje precej težje, če bo sploh mogoče, obnoviti sintezo glifosata.”

Obljubljajo tudi spremembe pri ravnanju z odpadnimi vodami.

Tomaž Seliškar: “V dopisu, ki smo ga kot Ekološka iniciativa Rače poslali na Arso, smo opozorili na obremenjenost potoka Žabnika z živim srebrom. Na to so najprej opozorili prav novinarji Večera. Ko smo pridobili javno dostopne podatke, smo videli, da gre za resnično velik problem. Vseskozi smo opozarjali na problem odpadnih vod iz sežigalnice, ki je znotraj kompleksa nekdanjega podjetja Pinus, a meritev nismo imeli. Upravljavec čistilne naprave meritev javno ne objavlja niti ne izvaja meritev onesnaževal iz proizvodnje, ampak le tiste, ki so pomembne za delovanje naprave. Ko smo analizirali podatke o onesnaženosti Žabnika, smo ugotovili, da je ta potok najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji. Druge vire živega srebra poleg sežigalnice in podjetja Albaugh v takšnem obsegu v okolici težko najdemo. Tega so se zavedeli tudi v podjetju. Z vključitvijo občine v postopke in s širšim problematiziranjem biološke čistilne naprave za obdelavo industrijskih odpadnih vod je prišlo do odločitve, da teh ne bodo več odvajali tja, ampak bodo poskrbeli za zaprti sistem. To je zelo dobrodošlo. Tudi zaradi manjšega črpanja podtalnice, ki jo Albaugh zajema iz lastnega črpališča za osnovno šolo Rače. Gre torej za dva vidika: zmanjša se onesnaženje z živim srebrom in drugimi onesnaževali ter zmanjša se poraba podtalnice, ki je edini vir pitne vode na Dravskem polju.”

Kam segajo začetki Ekološke iniciative Rače?

Boris Vezjak: “Civilna iniciativa je nastala med letoma 2009 in 2010. Od samega začetka so opozarjali predvsem na dogajanje v nekdanji tovarni Pinus. Rače so močno obremenjene: problem sega od onesnažene podtalnice do problematičnega zraka. Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, kjer so zakopani nevarni odpadki – glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa. Gre za lokacije, kamor naj bi podjetje zakopavalo fitofarmacevtske, tudi rakotvorne odpadke. Mateja Pigner Perko in Marjan Lah sta začela opozarjati tudi na sežigalnico. Podjetje je namreč ugotovilo, da se mu splača na svojem zemljišču, ki tako rekoč meji na krajinski park, zgraditi sežigalnico nevarnih odpadkov, ki je v Sloveniji zaradi blage ureditve in nadzora lahko dobičkonosen posel. Pinus je imel interes, da je tam poleg lastnih odpadkov sežigal tudi druge odpadke.”

Tomaž Seliškar: “Pred tem je bil nadzor nad zakopavanjem in divjim odlaganjem slabši, a zakonodaja se je začela zaostrovati še v času Jugoslavije.”

Boris Vezjak: “Leta 2005 in 2010 je prišlo do požarov. Šlo je za niz problemov, ki so bili posledica pomanjkljivega vzdrževanja. Zgodba okoli Albaugha je le zadnja faza. Ko so prišli, so napovedali, da bodo evropska podružnica za proizvodnjo glifosata.”

Tomaž Seliškar: “To nas je zaskrbelo. Napovedali so šestkratno povečanje proizvodnje. Nismo vedeli, da gre za obseg pripravkov na osnovi glifosata. Sinteza, proizvodnja glifosata je bila še pred prevzemom ustavljena. Pinus je zašel v težave in med letoma 2011 in 2016 je tovarna komaj obratovala. Razen sežigalnice prebivalci nismo zares zaznavali njihove prisotnosti. Zato mnogi v zadnjih letih nimajo občutka, da gre za kemično tovarno, ki je prispevala k onesnaženju okolja.”

Govorimo torej o tovarni, ki naj bi uporabljala glifosat, ne pa ga izdelovala?

Boris Vezjak: “Trenutno glifosat uvažajo iz Kitajske, tu ga mešajo in pakirajo v končne proizvode. Tako je menda najceneje. Njihova logika je bila: če nam zakonodaja omogoča, zakaj bi se možnosti proizvodnje glifosata odpovedali. S tem v Iniciativi seveda nismo bili zadovoljni.”

Tomaž Seliškar: “Dovoljenje bi pomenilo, da lahko proizvodnjo kadarkoli začnejo in jo tudi lažje povečajo v obsegu. Želeli smo varovalko, da proizvodnje glifosata tu ne bo. V mešanju glifosata za končne izdelke ne vidimo tako velikega tveganja. Zato smo veseli, da so na koncu sintezo umaknili iz vloge. K temu je nedvomno prispevalo tudi spremenjeno javno mnenje v Evropi in ZDA. Tudi v Račah je ljudi začelo skrbeti. Vsaj malo. Želimo pa opozoriti, da po nam dostopnih informacijah prave alternative glifosatu, ki bi bila manj škodljiva glede uporabe in proizvodnje, ni.”

i bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno v njej prisoten atrazin.”

Obstajajo pene in toplotne obdelave pod višjim pritiskom, ki uničijo plevel.

Tomaž Seliškar: “V Sloveniji, kjer večino glifosata porabijo na železnici, je to res alternativa. Drugače je pri kmetijskih površinah, kjer je to ob intenzivnem kmetijstvu neuporabno in tudi mi ne vidimo alternativ. Glifosat je od vseh sredstev, ki se uporabljajo, eden manj problematičnih.”

Kljub temu da je rakotvoren?

Tomaž Seliškar: “To ste vi rekli.”

Da. O tem govorijo raziskave. O tem je presojalo sodišče ZDA, ki je dosodilo, da mora Monsanto plačati milijonsko odškodnino obolelemu za rakom, ki je uporabljal njihovo škropivo na osnovi glifosata.

Tomaž Seliškar: “A niso razsodili, da je glifosat rakotvoren. Problematična je množična uporaba. Ta je problem povsod, kjer je dovoljeno pridelovanje gensko spremenjenih poljščin. A v Evropi se porabi bistveno manj glifosata, sploh v Sloveniji – letno naj bi šlo za 60 ton aktivne snovi.”

Boris Vezjak: “Rakotvornost glifosata je odprta dilema. Lokalni prebivalci tu smo pahnjeni v okoljevarstveno skrb in smo ekologi po svojih najboljših močeh. Nismo profesionalci. Ob tem smo tudi kritični do romantizacije. Slika ni črno-bela in ne gre nujno za borbo Davida proti Goljatu, šibke lokalne skupnosti proti močni multinacionalki. Mnogi želijo videti v glifosatu zlo, a sam ne morem trditi, da je glifosat rakotvoren. Študije obstajajo, ki podpirajo obe stališči – da je in da ni. Smiselno se mi zdi, da sledimo načelu previdnosti in preventive: da se obnašamo, kot da je rakotvoren, dokler se nedvomno ne dokaže nasprotno.”

To je načelo EU, ki v primeru glifosata ne velja.

Boris Vezjak: “A ne moremo domišljavo trditi, da je glifosat rakotvoren. Tega ne vemo. Večina slovenske okoljevarstvene stroke je na stališču, da je in da so herbicidi škodljivi. A ne želimo zapasti v širjenje in krepitve teorij zarot, kar se zgodi zelo hitro.”

Tomaž Seliškar: “V Iniciativi nimamo ambicij reševati svetovne probleme. Želimo pa z lokalnim delovanjem prispevati h globalnim spremembam. Nas bi najbolj zadevalo, če bi se glifosat tu sintetiziral. Vemo, da bo Albaugh glifosat proizvajal ne glede na situacijo v Sloveniji. V vlogi zaprošajo za proizvodnjo 150-krat več izdelkov iz glifosata, kot se jih porabi v Sloveniji, Albaugh trenutno proda na slovenski trg le okoli šest odstotkov proizvodnje. Nas v Račah zadeva predvsem proizvodnja. Poraba je drug problem, že dolgo prisoten na Dravskem polju, a se z njim ne ukvarjamo toliko – zmanjkata nam in znanje in čas.”

Je onesnaženost zaradi kmetijstva tako velik, prevelik problem?

Tomaž Seliškar: “Da, kmetijstvo je še vedno velika težava. To kažejo tudi analize kakovosti pitne vode. Pred tremi leti sem naročil analizo pitne vode iz domače pipe. Vodo zajemamo iz zajetja, kjer naj bi bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno prisoten najbolj problematičen pesticid Dravskega polja, atrazin. Skupaj z derivatom je presegal dovoljeno raven.”

Kaj ste naredili s temi rezultati?

Tomaž Seliškar: “Nanje smo opozorili, ko smo pisali Arsu. Želeli smo opozoriti na divja odlagališča, ki so lahko eden od virov. Atrazin je v Sloveniji prepovedan od leta 2004. A pripravke na njegovi osnovi se da brez težav kupiti na Madžarskem ali Hrvaškem. Tu trčimo ob problem ozaveščenosti potrošnikov. In ta problem imamo tudi pri glifosatu.”

Boris Vezjak: “Ko denimo sosedi poškropijo celo zelenico s herbicidom, ker je to najučinkoviteje, saj želijo posejati novo angleško trato. Na to opozarjajo tudi v podjetju Albaugh: naj se raje ukvarjamo s potrošniki in s kurišči, ki prispevajo k onesnaženosti zraka. V EU je nadzor nad večjimi podjetji relativno strog in tega se zavedajo. Posamezniki pa se pogostokrat do okolja obnašamo precej mačehovsko.”

Je slaba obveščenost o posledicah industrije in proizvodnje kemikalij tu že zgodovinsko problem?

Miran Rajšp: “Spomnim se, ko sem bil še majhen: gledali smo, kako so odvažali cisterne odpadkov do gramoznice, kako je marsikaj steklo iz tovarne Pinus. Pred tovarno je bil nekoč majhen ribnik. Romantično lep. Najprej so izginile ribice. Nekaj časa so bile v njem žabe, nato je zginilo vse. Prebivalcem v sosednji hiši ob tovarni so rekli, da ne smejo več uporabljati studenca za hišo. Ne, nismo bili obveščeni. A posledice so bile. Ogromno delavcev, ki so imeli službo v Pinusu, je umrlo. Ko se ozrem po ulici, so nekoč tam živeli skladiščniki, tudi kuharica v tovarni je zbolela in umrla. Neka povezava obstaja.

A v preteklosti je Pinus vedno dal denar: ko se je gradila cesta ali se je asfaltiralo cestišče. Prispevali so oni, nekaj je prispeval Petrol, občini je bilo treba dodati le še majhen del. In smo imeli novo cesto. Danes gre po njej skozi Rače ogromno tovornjakov iz gramoznice. Tudi ti onesnažujejo zrak. Koncesnina, ki jo za gramoznico dobi občina, je minimalna. Tudi letališče vpliva na kakovost zraka. Sploh se bo ta vpliv povečal, če bo prišlo do napovedane širitve. Vemo, da individualna kurišča prispevajo pomemben delež delcev PM10, a bolj strupene snovi pridejo v zrak vendarle iz sežigalnice nevarnih odpadkov. Edina merilna točka je v sosednji občini, v Miklavžu, in tam so mejne vrednosti redno prekoračene. Dolžnost občine bi morali biti skrb za lokalno prebivalstvo in njegova zaščita. A tega ni.

Pred časom smo imeli problem, ker je iz pipe tekla kalna, umazana voda. Naročeno nam je, da če se to zgodi, moramo vodo pustiti teči. Problem je, če minejo ure, noč in je voda še kar kalna.”

Kaj naredite?

Miran Rajšp: “Nič. Pustimo teči in čakamo, da bo bolje. Če smo obveščeni vnaprej, damo nekaj vode na stran. Večji problem imajo kmetje, ki morajo napojiti živino.”

Tomaž Seliškar: “Šli smo preverit k upravljavcu vodovoda, kjer so nam povedali, da je razlog, sploh poleti, da se na hitro in v velikih količinah izčrpa voda, denimo za polnjenje bazenov. Pokaže se, da smo spet glavni problem porabniki.”

Ste prepričani, da ti argumenti držijo?

Tomaž Seliškar: “Praviloma držijo. Kaj pa naj, kot da verjamemo? Zakaj bi nas upravljavec vodovoda zavajal?”

Boris Vezjak: “Rače so vse bolj obremenjen okoliš, ker se problemi nalagajo drug na drugega. Zato smo se vključili tudi v postopke gradnje tovarne Magna v Hočah. V zračni liniji je oddaljena manj kot kilometer. Ko živiš v takem okolju, se ti nehote vzbudijo sumi, da obstajajo v Sloveniji kraji, kjer okoljska preobremenjenost z onesnažili že obstaja, in se zato država, namesto da bi ta okolja sanirala, spomni, da bo tja dodala še novo, okoljsko problematično infrastrukturo. Zakaj? Ker je lokalna skupnost že tako anemična, pasivna in apatična, da je najlažje priti z umazano industrijo k njim?”

Tomaž Seliškar: “Hkrati so to gospodarsko ošibela okolja, ki so pripravljena sprejeti vse, če so obljubljena nova delovna mesta.”

Boris Vezjak: “Ta argument smo slišali tudi mi. Kmalu smo bili obtoženi, da sebično ogrožamo 20 ali 30 delovnih mest v Albaughu. Nesramni in škodljivi da smo.”

Tomaž Seliškar: “A situacija je v zadnjih treh letih boljša, sploh če primerjamo z dogodki med letoma 2007 in 2014, ko je tedanje vodstvo zanimalo le, kako čim več še iztržiti. Našim predlogom so prisluhnili. Občina ni hotela naročiti študije o obolelosti za rakom v Račah in okoliških naseljih, Albaugh je ob naših prizadevanjih na koncu raziskavo pri onkološkem inštitutu naročil. Vemo, da je Magna bistveno bolj tvegan projekt in bo večji onesnaževalec. Širše gledano, pogrešamo konsistentno in verodostojno zeleno politiko – na ravni države, a tudi na ravni civilne družbe in nevladnih organizacij. Verjamemo v argumente in dialog – tudi s podjetji, ki navsezadnje ocenijo, da je zanje dolgoročno boljše, če spoštujejo okoljske standarde.”

Miran Rajšp: “Četudi se vse okoljske organizacije in iniciative borimo na lokalni ravni s specifičnimi problemi, vidimo, da prihaja do zakonskih sprememb na slabše. Politika ne upošteva lastnih predpisov, ko pride do varovanja okolja. Redko kateri prebivalec pa se je pripravljen osebno izpostaviti in tvegati vse. Manjka pa nam tudi pravnega znanja.”

Omenili ste, da so sosedi, ki so delali v Pinusu, zboleli in umrli za rakom. Na vaši strani pišete o visoki obolelosti delavcev na šoli. Vam je kdaj žal, da niste bili bolje obveščeni že prej, da so bile prioritete v preteklosti napačne?

Miran Rajšp: “Da, žal mi je. A ni bilo zavedanja, znanja. Pinus je bil na neki način naš boter – kdo bo šel proti njemu? Kdo je sploh vedel, da so te snovi tako škodljive? Delavci so vzeli koncentrate surovin in jih raztrosili po dvoriščih. Grozno je.”

Tomaž Seliškar: “Šele pred leti smo od ravnatelja OŠ Rače, ki stoji nasproti tovarne Albaugh, izvedeli, kako visoka je obolelost za rakom med zaposlenimi. Govorimo o okoli desetkrat pogostejši pojavnosti rakavih obolenj kot v sosednjih šolah. Ko se začneš pogovarjati z lokalnimi prebivalci, je skoraj pri vsaki hiši kdo, ki je zbolel in umrl za rakom. Kot priseljenec nisem vedel, kaj s temi informacijami. Dejstvo je tudi, da so ljudje te snovi uporabljali neodgovorno.”

A proizvajalci običajno vedo, kaj proizvajajo. Direktorji redkokdaj sami uporabljajo te izdelke.

Tomaž Seliškar: “Seveda. A bil je tudi interes, da so ti izdelki splošno dostopni. Tožba v ZDA je uspela, ker je sodišče ugotovilo, da ljudi niso primerno obvestili o nevarnostih. Danes se jih bolje zavedamo. Četudi mnogi še vedno raje pogledajo stran.”

Veste, da živite v okolju, ki je zelo obremenjeno z onesnažili. Kakšnih ukrepov bi si želeli?

Miran Rajšp: “V državi imamo institucije, ki bi morale ščititi okolje in ljudi. Delati, kar počnemo mi v okoljskih iniciativah. To nam kaže, da ne opravljajo svojega dela in da je nekaj hudo narobe. Zakaj moram biti jaz tisti zoprni sosed? V Miklavžu je jasno, da je treba obremenitve zmanjšati, saj je že zdaj okolje preobremenjeno. Le tako se lahko doseže vsaj določeno izboljšanje. Na vseh področjih bi se morali tega zavedati, tudi v kmetijstvu: bolje bi bilo imeti več delavk in delavcev, morda nekoliko dražje postopke. To, da imamo onesnaženo okolje, je najslabše. Pred časom je nekdo rekel, da je rak edini, ki ubije svojega gostitelja. Vsi paraziti so bolj previdni. Ljudje smo pri našem sedanjem razvoju na neki način rak. Človeški rak, ki uničuje okolje.”

Umiriti nori razvoj

V ZDA je hišnik na šoli uporabljal škropivo na osnovi glifosata. Zbolel je za rakom. Pred dobrima dvema tednoma je sodišče razsodilo, da mu mora Monsanto, proizvajalec škropiva, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Je ta sodba odmevala v Račah?

Tomaž Seliškar: “Ne. V resnici so nas prvi za odziv poklicali novinarji.”

Boris Vezjak: “Stališče lokalne skupnosti je, da če ti kaj ne paše, spokaj. Za okoljsko problematiko tu se ni nikoli zanimala nobena politična stranka. Edini, ki je prišel lani v Rače, je bil evropski poslanec Igor Šoltes. Slišali smo še dvoumno izjavo Dejana Židana, da se bo Slovenija odpovedala rabi glifosata. A pojasnila, kaj natančno to pomeni, nismo dobili. Dva dni zatem je Slovenija glasovala, naj se glifosat v EU ohrani v rabi.”
Miran Rajšp: “Če si danes vsaj malo okoljsko zaveden, veš, da je nori razvoj treba vsaj malo umiriti. Se omejiti. Zato smo moteči za okolico. Sprašujejo me, ali želim, da se razvoj ustavi. Želim si drugačen, počasnejši, bolj zdrav razvoj. A mnogi nočejo niti pomisliti, kje bomo čez deset let.”

Vir: https://www.vecer.com/za-rakom-so-umrli-tudi-kuharica-v-podjetju-6546378

Advertisements

Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, na 27. redni seji občinskega sveta

julij 27, 2018

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da bi v bodoče, ko se bo planirala čistilna akcija, le ta uskladila z morebitnimi drugimi dogodki. Letos je bila ta planirana na isti dan, kot je bilo praznovanje Osnovne šole Kidričevo in je zaradi tega bila udeležba nizka.

Odgovor: V prihodnje bomo naredili več na koordinaciji posameznih inštitucij.

Drugo, ali je občina pristopila k podpisu pogodbe  obrambe proti toči.

Odgovor: Občina vsako leto sodeluje v sistemu obrambe proti toči.

Tretje, glede na to, da smo se že pogovarjali o novi celostni podobi plakatnih mest ob dejstvu, da se približujejo volitve ga zanima, ali je celostna pogodba narejena in kako je z realizacijo novih plakatnih mest.

Odgovor: Nova plakatna mesta so že bila nameščena v Pleterjah in Jablanah.

Četrtič, predlagal je, da se pristopi h košnji trave ob cestah.

Odgovor: Košnja je bila v skladu s terminskih planom opravljena. Zaradi velikosti občine se v roku 10 dni pokosi celotno območje.

Gospod  Branko Valentan: je vprašal ali je bila občina obveščena s strani Ministrstva za obrambo, da se bo ponovno pričelo s streljanjem na strelišču v Apačah.

Odgovor: Obvestila občina ni prejela.

Drugo Predlagal je, da Ministrstvo za obrambo sofinanciranja preplastitev ceste v Apačah, saj jo tudi souporablja.

Odgovor: Žal vojska ne razpolaga s sredstvi za sofinanciranje infrastrukture.

Gospod Danilo Lendero je opozoril, da se je začel okoli  kanalizacijskih jaškov odpirat asfalt.

Odgovor: Bil je opravljen terenski ogled in problematični jaški bodo sanirani.

Gospa Anja Rajher  je podala pobudo, da bi se podhod v Kidričevem uredi tako, da bi se odstranili grafiti. Prav tako je z grafiti pobarvana fasada športne dvorane. Pregledajo pa se naj tudi drugi javni objekti, in se grafiti odstranijo.

Odgovor: Grafiti bodo odstranjeni.

Gospod Srečko Lah je vprašal, ali je občinska uprava poslala pripombo glede namena zapiranja pogodbene pošte v Cirkovcah in ali je prejela kakšen odgovor. Bliža se namreč 1. 6., ko bi naj pogodbeno pošto v Cirkovcah ukinili.

Odgovor: Občina je v skladu s sprejetim sklepom občinskega sveta podala negativno mnenje, ki ne zadrži zapiranja pošte. S 1. 8. se uvaja t.i. pismonoška pošta.

Drugo, zanima ga tudi glede sanacije muzeja v Starošincah.

Odgovor: Pridobili smo predračun za sanacijo v višini 27.328 EUR, kar presega razpoložljiva sredstva.

Gospod Milan Strmšek  že na nekaj sejah je povedal, da je v Šikolah na zemljišču KZ Sloga odprtina in prosi, da se to asfaltira.

Odgovor: Sanacija bo v kratkem opravljena.

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da se od Mercatorja do Taluma uredi kolesarska pot, s talnimi označbami in prometno signalizacijo.

Odgovor: Občina se skupaj z ostalimi občinami v Sp. Podravju pripravlja na razpis za izbiro projektanta, ki bo predpisal ukrepe na celotni trasi Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk. V naslednjem letu bomo lahko generalno pristopili k urejanju kolesarskih poti.

Vir: http://www.kidricevo.si


Albaugh obremenjuje z dovoljenjem občine Rače – Fram

maj 24, 2018

Albaugh igra po pravilih, ki jih je določila občina. Njegove meritve so ustrezne, a ministrstvo opozarja na onesnaženje v okolici.

Podjetje Albaugh, naslednik nekdanjega Pinusa, ki želi v Račah povečati proizvodnjo glifosata in za ta namen pridobiva okoljsko soglasje, miri občane – naše meritve so v predpisanih mejah. Na srečanju s predstavniki občine, ravnateljem bližnje osnovne šole, predstavnikom civilne iniciative so predstavili letna poročila o izpustih v vodo in zrak pa tudi izpostavili, da niso edini onesnaževalec v občini.

Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda v podjetju Albaugh TKI za leto 2017 kaže, da obrat v središču Rač v odtoke izpušča vodo, ki ustreza predpisani kakovosti – za industrijske vode. Podjetje je dolžno izvajati monitoring odpadnih voda iz sežigalnice, proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev in na skupnem iztoku. V različnih intervalih merijo vsebnost različnih elementov in spojin, kdaj in kako predpisuje okoljevarstveno dovoljenje.

“Za podjetje Albaugh je prejemnik odpadnih voda komunalna biološka čistilna naprava občine Rače – Fram, vsa industrijska in komunalna voda se odvaja na čistilno napravo,” pa med predstavitvijo rezultatov monitoringa za leto 2017 pove strokovnjakinja za odpadne vode Polona Druks Gajšek iz Eurofins ERICo, ki za Albaugh izvaja meritve emisij v vode. In ravno dogovor med podjetjem in občino, ki v zameno za plačilo dovoljuje podjetju, da industrijsko vodo izpušča v javno kanalizacijo – dogovor je bil sklenjen še v času Pinusa -, pušča v okolju največ posledic. Neuradno se v občinski proračun letno od podjetja Albaugh steče okoli 300 tisoč evrov, za dovoljeno odvajanje in za nadomestilo za stavbno zemljišče.

Ministrstvo za okolje in agencija za okolje opozarjata na onesnaženje v bližnjem potoku Žabnik. Poenostavljeno – industrijsko odpadno vodo podjetje izpusti na zastarelo občinsko biološko čistilno napravo, od tam pa gre voda v potok. Voda iz tovarne in sežigalnice je v skladu z mejnimi vrednostmi, ki jih določa okoljevarstveno dovoljenje, voda v potoku pa daleč presega dovoljene vrednosti za prosto tekoče vode. V primeru živega srebra tudi do 13-krat.

Dogovor z občino

Zakaj je torej potok Žabnik onesnažen? Ker so pravila za industrijske vode seveda drugačna od tistih za reke in potoke in ker industrijske odpadne vode ne sodijo v reke in potoke. Tomaž Seliškar iz Ekološke iniciative Rače: “Predpisana mejna vrednost za industrijske vode je bistveno višja, kot je mejna vrednost za površinske vode. Ta voda z živim srebrom pride na biološko čistilno napravo, ki živega srebra seveda ne odstranjuje. Torej vse živo srebro, ki steče iz obrata, odteče v vodotok. Biološka čistilna naprava namreč ne zagotavlja odstranjevanja niti najmanjšega dela tega srebra. In občina je dala soglasje Pinusu, da lahko odvaja te vode na čistilno napravo. Kdo je po vašem tisti, ki naj poskrbi za to, da izhaja iz komunalne čistilne naprave voda, ki ustreza predpisom za površinske vode?”

Druks Gajškova meni, da mora za ustreznost vode poskrbeti komunalno podjetje, ki upravlja čistilno napravo, saj je dalo soglasje, da se voda tja odvaja. A Samo Rajšp z Občine Rače – Fram je odločen: “Tukaj je prišlo do napačnih razlag. Mi smo dali vrsto soglasij za komunalne odpadne vode. In zanje se ve, da ne vsebujejo živega srebra, glifosatov in vsega ostalega. Za te parametre niti nismo pisali normativov, ker se ve, kaj spada v komunalni okvir.”

Albaugh se bo prilagodil pravilom

Za nekaj parametrov na iztoku iz Albaugha sploh ni omejitve, le nekaj sto metrov oddaljena občinska čistilna naprava pa ima precej stroge normative. “In sedaj se obetajo še strožji predpisi. In mi gradimo normalno komunalno čistilno napravo, ne industrijske. Industrijsko vodo morajo očistiti že sami industrijski obrati, zato se bomo aktivno vključili v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za širitev proizvodnje,” pravi Rajšp.

Maja naj bi bila izdana gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje za novo čistilno napravo, ki bo sodobnejša, a še vedno biološka naprava, kar pomeni, da industrijske vode ne bo sposobna prečistiti. “Zato bomo Albaughu postavili normative, kaj lahko spuščajo na čistilno napravo. Sicer bo vsak vzorec neskladen,” pravi Rajšp.

Bo podjetje sodelovalo z občino in svoje vode prečistilo, preden jih izpusti v javno kanalizacijo? David Kos, direktor operacij tovarne Albaugh: “Mi se bomo prilagodili na nove parametre. V tem trenutku smo v skladu z uredbo, soglasji, če pa bo občina dobila ostrejše parametre, se bomo morali prilagoditi. Če bomo morali delati pitno vodo, pa bomo zaprosili za izpust neposredno v vodotok, saj komunalne čistilne naprave ne potrebujemo več, ali pa bomo uvedli zaprti sistem. Industrija se bo temu prilagodila.” A za sedaj je v dokumentaciji za pridobitev soglasja za povečanje proizvodnje glifosata še vedno predviden cilj za odpadne vode javna kanalizacija.

Kljub temu da so vrednosti onesnažil v predpisanih mejah, so s 15. avgustom del vode (30 kubičnih metrov), ki ostaja po proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, obdržali v podjetju in od takrat se ta voda ne oddaja v kanalizacijo, ampak se zbira in oddaja kot odpadek. Zakaj? David Kos: “Da smo presekali slabi piar in zaradi pridobivanja soglasja. Imamo kompletno blokado, jaški so zaprti. Nastane pa 76 kubičnih metrov te vode v celem letu.”

Emisije v zrak v mejah dovoljenega

Krajane v občini najbolj moti sežigalnica, za katero ima Albaugh izdano in veljavno okoljevarstveno dovoljenje za sežig nenevarnih in nevarnih odpadkov in za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Natančneje, v obratu se sežigajo tudi nevarni odpadki, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije … Okoljevarstveno dovoljenje je bilo sicer leta 2010 izdano za obdobje desetih let, a je zaradi spremembe zakonodaje lani postalo trajno. Meritve emisij v zrak izvaja podjetje Eko Ekoinženiring. V letu 2017 nobena vrednost ni prekoračila mejne vrednosti, so zapisali v letnem poročilu o meritvah. Katere emisije morajo meriti, je predpisano. “Vse vrednosti, ki smo jih izmerili, so bistveno nižje od mejnih vrednosti,” je pojasnil Gorazd Pecko Škof iz omenjenega podjetja.

Nekatere meritve izpustov iz sežigalnice so trajne, nekatere pa se izvajajo dvakrat letno. Take so recimo meritve emisij živega srebra, fluora in njegovih spojin, benzo(a)pirena in nekaterih drugih in so napovedane. Zakaj so meritve napovedane in v dogovoru z zavezancem, je Pecko Škof pojasnil: “Ker naprava mora obratovati, in to na maksimumu, torej morajo biti emisije v času meritev maksimalne, zato ne moremo kar priti in meriti. Ni nam in tudi ne zaposlenim, katerih večina je doma v okolici, v interesu, da bi delali slabo, ker bi delali slabo tudi sami sebi.”

Nadzor odpadkov v sežigalnici je podroben

V tovarni so zavrgli dvom, ki se je pojavil v kraju, da pri Albaughu pogosto sploh ne vedo, kaj je v paketih, ki jih k njim pripeljejo na uničenje s sežigom. Odkar so podjetje kupili Američani, vse bolj podrobno nadzirajo tudi vhodni material, notranja kontrola se je po nesreči v Kemisu še zaostrila. Tudi v ta namen imajo v podjetju Albaugh lasten laboratorij, ki dela dodatne analize in kontrole vhodnega materiala in v katerem je zaposlenih pet ljudi. Občasno se zgodi, da dejansko pripeljani odpadki niso enaki kot zapisani na evidenčnih listih, takrat jih tudi zavrnejo.

“Že pogodbeniki morajo pri dovozu narediti natančno analizo vhodnega materiala in klasifikacijo odpadkov in na osnovi tega se mi odločamo, kaj vzamemo in kaj ne. Tudi zavračamo. Velikokrat do posla sploh ne pride, ker gremo na teren in ugotovimo, da določeni odpadki niso primerni za našo tehnologijo. Takšni so recimo odpadki na bazi žvepla ali klora,” pravi Kos, ki dodaja, da so predvsem težave, ko delajo usluge občinam, ki organizirajo zbiranje odpadkov na zbirnih mestih, saj ljudje tja prinesejo marsikaj.

Specifičen vonj, ki se hitro zazna

Zaradi vonjav v okolici podjetja in očitkov, da prihajajo iz Albaugha, je Tomaža Seliškarja zanimalo, koliko zagotavljajo, da nič ne uhaja mimo filtrov, mimo izpustov. Da je sežigalnica sistem, ki deluje v podtlaku in zrak dodatno potegne vase, pojasnjujejo, Kos natančneje, da noben izpust ne gre neposredno, brez čiščenja, v zrak, Pecko Škof je dopolnil, da je dojemanje vonja zelo subjektivno. “Slovenija nima sprejete uredbe o vonju. Zato, ker se je najbolj bojijo kmetje. Vsaka industrija ima specifičen vonj – cementarna, sežigalnica, jeklarna, livarna, in tak specifičen vonj ima tudi Albaugh zaradi svojih proizvodnih postopkov. V kemijski industriji pa se večinoma uporabljajo snovi, ki imajo nizek prag zaznavanja vonja. Tega hitro zaznaš, ampak nismo v fazi, kjer bi bilo to nevarno,” je vonjave pojasnil Gorazd Pecko Škof. Tako so tudi izpostavili, da je med 27. aprilom in 3. majem v Albaughu delo stalo, pa vendar so jih, ko so prišli po praznikih delat, pričakali očitki o povzročenem smradu. Zato se je Tomaž Seliškar, glede na vonjave v Račah, ki so “včasih, sploh v nočnem času, obupne, smrdi po zažgani gumi in plastiki”, obrnil tudi na predstavnike občine, ali občina kaj dela, da detektira, kdo povzroča smrad. Enoznačnega in jasnega odgovora ni dobil.

So pa udeleženci sestanka dobili zagotovilo direktorja operacij tovarne Davida Kosa, da bodo naredili vse, da popravijo slabo ime, ki se drži podjetja: “Odgovornost nositi za 100 ljudi in za kemično industrijo ni enostavno. Verjemite mi, da je meni prvemu v interesu, da ne postavim družine na predpražnik ali še kaj drugega, zato delamo vse, da ravnamo po predpisih in da smo v zakonskih mejah.”

Trije nevladniki in občina v postopku

Medtem se na agenciji za okolje odločajo o izdaji dovoljenja za povečanje proizvodnje glifosata. Arso je že odobril status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja trem nevladnim organizacijam, Alpe Adria Green, Inštitutu za trajnostni razvoj, Regionalnemu okoljskemu združenju okoljevarstvenikov – ROVO, in občini Rače – Fram.

Predmet izdaje okoljevarstvenega soglasja sicer ni sežigalnica nevarnih odpadkov, se pa v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja presojata kumulativni (skupni) vpliv širitve proizvodnje glifosata in delovanje sežigalnice nevarnih odpadkov. Sežigalnici bi se okoljsko dovoljenje izteklo leta 2020, a je vlada v začetku lanskega leta spremenila zakon tako, da so okoljska dovoljenja postala trajna.

Na biološko napravo odvaja več podjetij

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da se na komunalno čistilno napravo odvajajo industrijske odpadne vode iz podjetij Albaugh, Klavnica Rače, Agrokombinat, Tekol in skladišča goriv Petrol. A onesnaženje Žabnika z živim srebrom v preteklosti pripisujejo predvsem podjetju Albaugh. Če so v preteklosti na iztoku iz sežigalnice podjetja Albaugh TKI še beležili čezmerno obremenjevanje okolja z živim srebrom, lani ni bilo več tako. Zaradi čezmernega obremenjevanja okolja s komunalno čistilno napravo Rače pa so naložili občini Rače – Fram, da mora do 31. 12. 2018 zgraditi in dati v uporabo novo KČN, vključno z zadrževalnikom čistilnega vala. (barb)

Vir: https://www.vecer.com/albaugh-obremenjuje-z-dovoljenjem-obcine-race-fram-6477756

Andreja Kutin Lednik in Barbara Bradač 


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Slovenska pot v prihodnost brez glifosata in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

november 28, 2017

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata, ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe.

Slednje v Ekološki iniciativi Rače lahko sicer sprejmemo kot smiselno odločitev, ne moremo pa razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred tem povedal nekaj čisto drugega: da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo. Zadnje stališče slovenske vlade, da zagovarja prepoved uporabe glifosata in da bo na vsak način naša država ubrala svojo »ekološko« pot, vendar želi zagotoviti prehodno obdobje največ petih let za prilagoditev domače kmetijske proizvodnje, si velja zapomniti in nad njenim uresničevanjem bdeti.

Ekološka iniciativa Rače
zanjo Boris Vezjak

Vir: http://eko.race-fram.net/slovenska-pot-v-prihodnost-brez-glifosata-in-uporabe-fitofarmacevtskih-sredstev/


Odgovori na vprašanja članov občinskega sveta na 18. redni seji Občine Kidričevo

julij 18, 2017

Gospod Slavko Krajnc

Vprašal je, ali imamo v občini oziroma kraju ali v prostorih bivše občine prostor, kjer se lahko društva in klubi sestajajo in uresničujejo svoje zahteve oziroma imajo prostor za delovanje.

Odgovor:  Za sestanke je na voljo stara sejna soba na naslovu Ul. Borisa Kraigherja 25. Prav tako so tudi v drugih krajih na voljo občinski prostori za sestanke.

Pri hišni št. 55b v Lovrencu je pokrov kanalizacije zelo nizki in je prišlo do posedanja. Predlaga, da apelira pri izvajanju kanalizacije. Cesta od kapele v Njivercah do križišča ob šikolski cesti prihaja do posedanja. Razmisliti bo potrebno o obnovi ceste v Lovrencu od hišne številke 61 do 129 saj se cesta poseda.

Odgovor: Napake, ki so posledica gradnje kanalizacije, pričnemo sanirat v mesecu aprilu. Omenjena trasa v Lovrencu v letošnjem letu ni v planu sanacije.

Vprašal je ali imamo v občini Kidričevo sklad, če oseba ne more poravnati obveznosti in prosi za pomoč.

Odgovor: Občani lahko koristijo enkratno denarno pomoč. Vlogo lahko pridobijo na spletni strani ali v času uradni ur.

Gospod Branko Valentan

Pohvalil je delavce glede ureditve bankin. Te so uredili tako, kot te morajo biti urejene. Tudi ceste v zimskem času so bile dobro splužene. Predlagal je, da bi bila prioriteta pluženja pred javnimi ustanovami. Vprašal je tudi, ali je bil poslan dopis na direkcijo s strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu glede prometne signalizacije na Lovrenški cesti.

Odgovor: Dopis je bil poslan, odgovora še nismo prejeli.

Gospod Milan Strmšek

Predlagal je, da bi izvedli javno razpravo glede problematiki izseljevanja občanov iz Občine Kidričevo.

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo javni razpis za namakanje. Vprašal je ali imamo kaj pripravljeno dokumentacijo oziroma ali bomo v namakanje šli ali ne.

Odgovor: Na občini nismo uspeli pridobit dovolj soglasij za izgradnjo javnega namakalnega sistema, tako se trenutno ne izvajajo aktivnosti oz. pripravlja dokumentacija. Problematika izseljevanja bo obravnavana predvidoma na naslednji občinski seji.

Gospod Danilo Lendero

Glede pluženja je opozoril, da je bila cesta mimo farm v katastrofalnem stanju. Cesta je bila slabo splužena.  Veliko vozil je šlo v jarek. Vprašal je tudi glede krožišča.

Odgovor: Dela na krožišču potekajo nemoteno.

Vir: http://www.kidricevo.si


Vrednostni bon STERNTHAL

maj 12, 2017

Odločitev, zakaj pričeti  s tovrstno aktivnostjo, so  me drugim  tudi primeri dobrih praks iz tujine ( npr: Nemčija, Avstrija,…..severne države….), kjer je uvedba lokalne valute prinesla občanom in podjetnikom, na območju valute, veliko pozitivnih učinkov (gospodarsko rast, kvalitetnejšo lokalno ponudbo, konkurenčnost cen, nova delovna mesta in  zaokrožen denarni tok na določenem območju,…).

Pri  uvedbi Bona Sternthal smo sledili  predvsem dvema namenoma, in sicer, podpora lokalnemu gospodarstvu in  krepitev lokalne skupnosti. Izmenjava z boni  namreč poteka v dveh smereh, v smeri podjetje-podjetje in podjetje-potrošnik. Z uvedbo bomo tudi spodbujali  med sosedsko izmenjav z vrednostnimi boni, kar  bo koristilo celotni skupnosti in s tem tudi krepilo  našo občino.

Z Bonom Sternthal  torej želimo   dosegati naslednje cilje:

  1. Ustvarjati delovna mesta v občini Kidričevo
  2. V čim večji meri zadržati kupno moč v občini Kidričevo in povečati lokalno avtonomijo
  3. Ustvariti in omogočiti nove priložnosti za lokalno skupnost
  4. Vključiti  lokalno prebivalstvo v  odločanje o svoji prihodnosti in razvoju občine
  5. Ohranjati  in razvijati  nove  zaposlitvene priložnosti ter spodbujati podjetja k ohranitvi lokalnih delovnih mest.

Uvedba BONA STERNTHAL«, za katerega je Občinski svet Občine Kidričevo pooblastil občinsko javno podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d.o.o.  je  tako v začetni fazi.

Vsi občani Občine Kidričevo imate možnost, da na sedežu podjetja Vzdrževanje in gradnje kupite oz. naročite vrednostne bone različne višine s takojšnjim 5% popustom.

Primer: 95,00 EUR= 100 Sterthalov

Razliko v vrednosti, torej 5 % popust, pokriva javno podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Vrednostni boni so in bodo unovčljivi za storitve in blago pri  ponudnikih, ki imajo sedež in ponudbo v Občini Kidričevo, ter so na seznamu, ki jih bomo redno objavljali v glasilu Ravno polje, spletni strani podjetja in občine ter fb-ju, …

Ponudnik storitve ali blaga bo po prejetem plačilu za storitev in blago z boni Sternthal, posredoval bone na javno podjetje, ki mu bo izplačalo protivrednost na TRR (100 Sterthalov= 100,00 EUR).

Z boni ni mogoče kupiti oz. jih unovčiti za alkoholne pijače in pijače, ki so jim dodane alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter za igre na srečo.

Posamezna fizična oseba lahko  letno kupi bone v protivrednosti 500 EUR, za kar se bo vodila ustrezna evidenca. Boni bodo izdani v obliki bankovca in v obliki aluminijastega kovanca. Večino prometa se bo opravilo  z bankovci (10 Sternthal), saj bodo kovanci (1 Sternthal) kovani v omejeni  seriji. Nakup bonov s popustom omogočamo le občanom občine Kidričevo. Vsi ostali si lahko pridobijo bone brez popusta.

Uvedba vrednostnega bona Sterthal  pa žal brez vašega sodelovanja ne bo možna. Vljudno vas vabimo in prosimo, da  vsi skupaj pokažemo pripadnost naši občini, s tem, da  uporabljamo Bon Sterthal ,  tako se nam za prihodnost našega gospodarstva in kvalitete bivanja ne  bo treba bati!

V upanju,  da z uvedbo  Bona Sternthal  okrepimo lokalno samooskrbo, skrajšamo dobavne verige ter z vašo pomočjo omogočimo učinkovit koncept krožnega gospodarstva, vas  vljudno vabimo, da se nam pridružite!

Ustrezni obrazci na naročilo se nahajajo na spletni strani Občine Kidričevo.

Predstavljamo prve podjetnike, ki so že vključeni v  sprejemanje Bona Sternthal kot plačilnega sredstva:

Frizerstvo Anica Ana Zupanič
Pleterje 42,
2324 Lovrenc na Dravskem polju
T: 02 790 5061
E-MAIL: ana.zupanic@gmail.com

Frizerske storitve

Avtoličarstvo David Žitnik s.p.
Starošince 37b, 2326 Cirkovce
T: 041 368 505
F: (02) 78 90 112
www.avtolicarstvo-zitnik.si
E-MAIL: info@avtolicarstvo-zitnik.si

Popravila vršimo na vseh vrstah vozil (osebnih, dostavnih, terenskih vozil, avtobusih,  tovornih vozil in prikolic, gasilskih vozilih, traktorjih, motornih kolesih in ostalih vozil), avtoličarske storitve (popravilo karamboliranih ter poškodovanih vozil, popravilo posledic toče z barvanjem ali hladnim ravnanjem (vakuum), popravilo plastičnih delov (odbijači, letve, ogledala) z lepljenjem ali varjenjem, strojno poliranje vozil, lastna lakirno sušilna komora, lastna mešalnica barv nemškega proizvajalca  barv GLASURIT (vodne barve, akrilne barve, barve za tovorni program), ki nam jih dobavlja slovenski zastopnik Glaso d.o.o., NOVOST – poslikava vozil – TATUJI), avtokleparske storitve (manjša kleparska popravila, nabava in montaža originalnih ali neoriginalnih kovinskih plastičnih delov ter ostalih delov, nabava in montaža avtostekel in stekel za ostala vozila, za večja kleparska popravila imamo pogodbene servise) in ostale storitve (smo pogodbeni servis za druge poslovne partnerje in zavarovalnice).

Splošno gradbeništvo Beranič Boštjan s.p.
Apače 111, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
T: 031 363 609
www.fasadeberanic.si
E-MAIL: bostjan79@amis.net

Izvajamo vse vrste toplotno-izolacijske fasade, strojne notranje in zunanje omete in slikopleskarska dela.

Center poslovanja, računovodske storitve d.o.o.
Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce
T: 02 789 0050
www.centerposlovanja.si
E-MAIL: info@centerposlovanja.si

Računovodske storitve

Center poslovnih rešitev d.o.o.
Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce
T: 031 299667

Računovodske storitve

Cvetličarna Tulipan, Helena Vodušek s.p.
Lovrenc na Dr. polju 10, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
T: 031 608118
www.tulipan.si
E-MAIL: vodusek.helena@gmail.com

Nudimo vam: šopke za vse priložnosti, aražmaje za vse priložnosti, poročna floristika, žalna floristika in sveče, lončnice in okrasni lončki, rezano in suho svetje, aranžiranje daril.

ČEBELARSTVO VIDOVIČ
Apače 300, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
T: 041 579 827
www.cebelarstvo-vidovic.si
E-MAIL: joza.vidovic@gmail.com
F: fb.me/cebelarstvo.vidovic

V čebelarstvu Vidovič vam ponujamo različne vrste medu. V ponudbi imamo cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev, lipov in hojev med. Pridelujemo tudi matični mleček in čebelji vosek. Za vas smo dosegljivi na našem domu v Apačah 300 in na telefonski številki 041 579 827. Lahko pa obiščete tudi našo spletno stran http://www.cebelarstvo-vidovic.si/.

Franc Planinšek, dopolnilna dejavnost na kmetiji
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
T: 041 368511
E-MAIL: franc.planinsek@amis.net

Pri nas na naši kmetiji lahko kupite: Domače bučo olje, pečena bučna semena, domača skuta, mleko, ajdova moka, darilne pakete (olje, pečene bučnice, ajdova moka).

Frizerski studio DD
Zgornje Jablane 22, 2326 Cirkovce
T: 041  511 137
02 792 1181

“Frizerski studio DD se nahaja v Zgornjih Jablanah 22, kjer vam z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v prijetnem ambientu svetujemo in ob upoštevanju vaših želja ustvarimo modne in zanimive pričeske. Nudimo striženje in barvanje las, hladno trajno, pričeske za svečane priložnosti, frizerske storitve, nego las in lasišča, prav tako pa s permanentnimi laki uredimo vaše nohte. Poskrbeli bomo, da se boste z veseljem vračali! Ponujamo vam idejo za vaše darilo, to je darilni bon, ki ga lahko kupite v našem Frizerskem studiu DD. Naročila za termine obiskov sprejemamo na telefonski številki 041 511 137. Z vami že več kot 10 let.”

Frizerski salon Sandra Čelan-Krajnčič s.p.
Šikole 67a, 2326 Cirkovce
T: 02 792 67 61
E-MAIL: sandra.krajncic@gmail.com

V našem frizerskem salonu vam nudimo modna žensko, moško in otroško striženje, barvanja, ki jih narekujejo modne smernice, večbarvna pramena, trajne, masaže lasišča, večerne pričeske in poročne pričeske. Obiščite nas!

Kmetija Pri omi Neži, Maja Lamberger Khabit
Mihovce 4, 2326 Cirkovce
T: 040 365 756
www.omaneza.si
E-MAIL: maja@omaneza.si

Kmetija Pri omi Neži se nahaja v Mihovcah sredi ravnic Dravskega polja. Ima dolgoletno tradicijo, s preusmeritvijo v ekološko kmetovanje pa se odzivamo na mikrosvet okrog nas in ga spreminjamo v bolj prijaznega in zdravega. Na kmetiji ponujamo bučno olje (100% nagrajeno v Sloveniji in Avstriji), polnovredne moke (pirino, rženo, ajdovo, koruzno, konopljino), zdrob (pirin, koruzni), ajdovo kašo in hladno stiskana olja (sončnično, konopljino, bučno).

Kmetija Žitnik, Robert Žitnik
Starošince 40A, 2326 Cirkovce
T: 041 604 317
E-MAIL: kmetija.zitnik@gmail.com
F: fb.me/kmetija.zitnik

Na naši kmetij je osnovna kmetijska dejavnost poljedelstvo in prašičereja. Poljščine se trudimo pridelovati s čim manj obremenitvami za okolje, hkrati pa jih, kolikor je le mogoče,  uporabiti kot sestavine v naših dobrotah. Dopolnilna dejavnost se je v letu 2012 razvila iz dolgoletnega navdušenja nad domačnostjo krušne peči in peko v njej za domače potrebe. K Domače smo s tem, da smo posejali piro, pridali še Zdravo. Domače dobrote je mogoče brezplačno degustirati, nato pa opraviti nakup v  zanimivi prodajalnici na kmetiji: pirina polnozrnata moka, pirina gladka moka, pirini polnovredni široki rezanci, pirini polnovredni jušni rezanci, pirin polnovredni kruh (brez kvasa – z vinskim kamnom in kislim testom) iz KRUŠNE PEČI, pirini keksi (na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajeni z znakom kakovosti), pirine palčke z bučnimi semeni, pirini čokoleškoti (na Dobrotah slovenskih kmetij nagrajeni z zlatim znakom), bučna semena – soljena in pražena v KRUŠNI PEČI, bučno olje – 100% naravno (brez dodanega belega olja), paket dobrot – izvirno in domače poslovno ali zahvalno darilo, sestavljeno iz keksov in bučnih semen v darilni embalaži, ter dodanim bučnim oljem. Pri nas so dobrodošle tudi organizirane skupine . . .

KMETIJSTVO POLANEC d.o.o.
Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
T:02 7619300
F: 02 7619306
www.kmetijstvo-polanec.si
E-MAIL: info@kmetijstvo-polanec.si

Kmetijstvo Polanec, d.o.o. Pleterje 34 in Agroles, Kolodvorska 1, Kidričevo ponuja: Novo in rabljeno kmetijsko mahanizacijo, gradbeni material (cement, maltit, apno, opeka, armaturne mreže, betonske cevi in pvc cevi), kurjavo (metrska drva, drva v zabojih, pelete, brikete in vse vrste premoga), semena, gnojila, rezervne dele za traktorje in vse kmetijske stroje, po ugodnih cenah ponujamo vsa mazalna olja, orodje ter zaščitna sredstva. Ponujamo tudi servis in popravilo traktorjev in kmetijskih strojev, za najmlajše pa nudimo razne igrače priznanega proizvajalca Bruder.

MESNINE ŠTAJERSKE D.O.O.
Spodnji Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pargersko
T:02 08 39 150
F: 02 08 37 575
www.fingust.si
E:MAIL: fingust.pragersko@siol.net

Meso in mesni izdelki iz lastne proizvodnje.

Meso Izdelki Jožef Fingušt S.P.
Spodnji Gaj pri Pragerskem 9, 2331 Pargersko
T: 02 80 39 150
F: 02 80 37 575
www.fingust.si
E-MAIL: fingust.pragersko@siol.net

Meso in mesni izdelki iz lastne proizvodnje.

MIZARSTVO TAJHMAJSTER d.o.o
Lovrenška cesta 7b, 2325 KIDRIČEVO
T: 02 796 52 11
www.tajhmajster.si
E:MAIL: mizarstvo@tajhmajster.si

1)Notranja oprema – kuhinje, spalnice, kopalnice, predsobe, garderobne omare 2)Stavbno pohištvo – notranja in vhodna vrata, stopnice, okna 3)Pohištvo za poslovne prostore – pisarne, 4)Pohištvo za gostinstvo – oprema lokalov, hotelske sobe 5)Vzdrževanje poslovnih prostorov ter popravila 6)Posredovanje pri prodaji izdelkov, lesa in gradbenega materiala 7)Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

Okrepčevalnica Atila, Zlatko Šalamun s.p.
Cesta v Njiverce 1a, 2325 Kidričevo
T: 02 7962251
http://www.atila.si
E-MAIL: info@atila.si,
ATILA@atila.1a
F: fb.me/atila.1a/

Nudimo več vrst dnevno svežih malic, pizze, jedi po naročilu, sladice, brezalkoholne pijače. Dodatno nudimo opravljanje kombi prevozov, najem kombijev za prevoz oseb 8+1.

PIZZERIJA KLARA
SPODNJE JABLANE 42F, 2326 CIRKOVCE
T: 02 792 2020
E-MAIL: jaka.kac71@gmail.com
F fb.me/Klarapizzeria

Vse vrste pic iz krušne peči.

Studio idej d.o.o.
Zgornje Jablane 39, 2326 Cirkovce
T: 041 374 495
www.studioidej.si
E-MAIL: info@studioidej.si

Grafično oblikovanje in fotografske storitve.

VITAL, Gostinstvo in trgovina d.o.o.
Tovarniška cesta 7, 2325 Kidričevo
T: 02 7990 396
F: 02 7995 434
www.vital-turizem.si
E-MAIL: pan@talum.si

Pan je prijetna restvracija s celovito ponudbo. S posebno kreativnostjo pripravljamo vrhunske kulinarične mojstrovine in ponujamo najboljša vina. Vse iz našega okolja. V različnih prostorih za vas pripravimo poroke, rojstne dneve, birme, plese, poslovna srečanja. Velika dvorana sprejema  do 250 gostov , posebna soba od 25 do 40 gostov, jedilnica od 30 do 50 in steklena soba od 30 d0 60 gostov. Na letni tersai sedi do 50 gostov. Različna družabna srečanja, ko je vzdušje veselo, se pogosto zavlečejo pozno v noč, zato v restavraciji Pan lahko tudi prenočite.

ZAVOD NAZAJ NA KONJA
Starošince 37b, 2326 Cirkovce
T: 041 617369
www.nakonju.si
E-MAIL: info@nakonju.si

Zavod Nazaj na konja izvaja konjeniške programe za otroke, mladostnike in odrasle: Konjeniški vrtec za otroke med 3. in 5. letom starosti, Mala šola jahanja in konjeništva za otroke med 4. in 12. letom starosti, Šola jahanja in konjeništva za otroke od 8. leta starosti, mladostnike in odrasle, Športni treningi dresure in preskakovanja ovir za otroke od 10. leta starosti, mladostnike in odrasle, Terensko jahanje, Rojstnodnevni programi z možnostjo nakupa darilnih bonov, Programi počitniških aktivnosti, Družinski programi in sprostitveni programi jahanja in druženja s konji, Programi za vrtce, šole in druge zaključene skupine, Programi poslovnih srečanj, Team buildinga in coachinga s konji, Programi aktivnosti in terapij s pomočjo konja, Oskrba in dom za vašega konja.

Vloga za občane Občine Kidričevo (DOCX)

Zbiratelji in ostali (DOCX)

Vir: http://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/gospodarstvo/vrednostni-bon-sternthal.html?MLS3ea9c3e1acb9afcdb4f913b831f457aa

Več na: http://www.kidricevo.si