Na prireditvi Zahvala polju je med vasmi občine Kidričevo prvo mesto zasedla vas Zgornje Jablane

oktober 12, 2019

Vaška gmajna v Kungoti pri Ptuju je bila minulo nedeljo prizorišče 13. prireditve Zahvala polju, ki sicer poteka pod okriljem Turističnega društva občine Kidričevo. Pripravili so pester program, vse skupaj pa je imelo dobrodelno noto, saj so mladi kuharji iz okoliških šol, ki so postregli z “bobovimi” cmoki, s tem zbirali prispevke za šolski sklad. Ekipe iz različnih gostujočih turističnih društev so kuhale golaž iz boba (tako na Dravskem polju pravijo krompirju). Obiskovalci so plačali pet evrov, za kar so dobili dva kupona za degustacijo in pijačo. Poskrbljeno je bilo za streho, pester kulturni program z glasbo in predstavo.

Ob tem je potekal tudi izbor najboljšega poljskega pridelka, razglasili so najlepše okrašeno vaško središče občine Kidričevo. Slednje je ocenjevala komisija Hortikulturnega društva Maribor, ki se je v svojem 150-letnem delovanju prvič srečalo s tovrstnim tekmovanjem. Ocenjevali so več parametrov od izvirnosti, hudomušnosti, zahtevnosti, zgodbe. Prvo mesto so dodelili vasi Zgornje Jablane, ki je tudi prevzela štafeto. To pomeni tudi, da bo prireditev Zahvala polju naslednje leto v Zgornjih Jablanah. Tudi datum je že določen, in sicer 6. september 2020. V Zgornjih Jablanah so za postavitev sredi vasi, ki prikazuje veliko kravo, orača, poljske pridelke in družino, ki igra družabno igro, združili moči. Uporabili so svoje ročne spretnosti, pri tem pa so se predvsem zelo zabavali, pravijo. Celotno akcijo okraševanja so pred nekaj dnevi zaključili s piknikom. Zainteresirani si lahko njihovo delo ogledajo še do konca meseca.

Vir: https://www.vecer.com/zgornje-jablane-imajo-najlepse-vasko-sredisce-10065531

Advertisements

Nezakonitosti Občine Kidričevo in Ministrstva za okolje in prostor pri sprejemanju plana – Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo

avgust 29, 2019

V spodnjih točkah vam prijavljam nezakonitosti posamičnih aktov tako Ministrstva za okolje in prostor kot tudi Občine Kidričevo s področja urejanja prostora pri sprejemanju sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta:

1. Občina Kidričevo je dne 12.11.2018 na Ministrstvo za okolje in prostor preko pooblaščenca pripravljavca plana podala vlogo št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu SD OPN3).

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 16.01.2019 s Odločbo št. 35409-311/2018/11 odločilo, da je potrebno v postopku priprave Tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

Pooblaščenec pripravljavca plana je v imenu Občine Kidričevo, z vlogo z dne 31.07.2019 zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor, za mnenje o ustreznosti dopolnjenega Okoljskega poročila za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo. Vlogi je bilo priloženo tudi Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Izdelal: Urbis d.o.o., št. projekta: 2018-OP-043, 12.03.2019, dopolnjeno 16.07.2019).

Ministrstvo za okolje in prostor je nato na osnovi te vloge dne 8. 8. 2019 izdalo Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32. V mnenju je navedeno, da je Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo ustrezno.

V Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje je navedeno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso opredelili do Sprememb in dopolnitev št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo.

Zakon o varstvu okolja v 42. členu jasno določa, da pripravljavec posreduje plan, okoljsko poročilo in njegovo revizijo Ministrstvu za okolje in prostor, le to pa brez odlašanja pošlje dokumente iz prejšnjega odstavka ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojni za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine ali varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine, in jih pozove, da v 21 dneh dajo pisno mnenje o tem, ali okoljsko poročilo omogoča presojo vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pa je za izvedbo presoje okoljsko poročilo treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami.

Glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor prejelo vlogo pripravljavca plana v imenu Občine Kidričevo dne 31.07.2019, je jasno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso mogli opredelili do zadeve v roku, kot je to določeno v zakonu (21 dni), ker je bilo Mnenje o ustreznosti izdano že 8. 8. 3019, torej že v roku 9 dni od prejema vloge.

Zaradi tega je Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 nezakonito izdano, ker se vsa ministrstva in organizacije niso imele možnosti podati svojega mnenja v zakonitem roku.

Navedenemu Mnenju o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje sta priloženi zgolj dve prilogi, to sta Mnenje Ministrstva za kulturo, št. 3501-45/2018/23 z dne 06.08.2019 ter Mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019.

Najbolj je sporno dejstvo, da je v Mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo št. 350-135/2007/71 z dne 19.10.2018 (priloženo k vlogi št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo) navedeno, da obravnavani plan SD OPN3 v pobudah št. 6, 7, 8, 9 in 10 pomembno vpliva na kmetijska zemljišča in varstvo kmetijskih zemljišč, zato je plan za ministrstvo nesprejemljiv. Za tako odklonilno mnenje pa Ministrstvo za okolje in prostor ni počakalo zakonsko opredeljenih 21 dni za opredelitev pristojnega Ministrstva o sprejemljivosti Okoljskega poročila.

Sporno je tudi dejstvo, da je v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije (št. 350-23/2018 z dne 26.07.2018) navedeno, da ZGS ocenjuje, da bodo pobude št. 6, 7 in 10 pomembno vplivale na ohranjanje gozdnih zemljišč, zato naj se le-te v SD OPN3 umestijo v bistveno zmanjšanem obsegu. V Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 pa o tem mnenju ni več nobene sledi.

2. Občina Kidričevo je dne 5. 6. 2019 objavila JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019).

Sočasno se je razgrnilo tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3.

Občina Kidričevo je zatem dne 11. 7. 2019 objavila SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-22 (Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka se podaljša za 30 dni, in sicer do 14. 8. 2019).

Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (št. 00719-66/2005/8 z dne 21. 7. 2019) v 17. členu določa, da se javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno. Tudi v Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila (35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 je navedeno, da se na podlagi 43. člena ZVO-1 in 50. člena ZPNačrt se plan in okoljsko poročilo javno razgrneta.

Občina Kidričevo je tako nezakonito objavila JAVNO NAZNANILO (št. št. 3500-2/2018-18 z dne 5. 6. 2019), kot tudi SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE (št. 3500-2/2018-22 z dne 11. 7. 2019), ker bi to lahko storila šele pa objavi Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila dne 8. 8. 2019.

Ker Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v drugem odstavku 273. člena določa, da se občinski prostorski načrti, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po ZPNačrt, se mora upoštevati tudi 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da Občina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

Glede na to, da je bilo Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila izdano 8. 8. 2019, sedem dnevni rok začetka obravnave določa, da bi se javna razgrnitev lahko pričela najprej 14. 8. 2019, trajati mora vsaj 30 dni, torej bi se lahko najprej končala 12. 9. 2019.

Zaradi nezakonite izvedbe javne razgrnitve so nezakonita tudi STALIŠČA do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3, št. 3500-2/2018 z dne 23. 8. 2019.

Občina Kidričevo je nadalje ob javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019) sočasno razgrnila tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019).

Vlogi za M N E N J E o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje pa je bilo priloženo Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, dopolnjeno 16.07.2019.

To torej pomeni, da na javni razgrnitvi ni bila predstavljena prava verzija Okoljskega poročila.

3. Okoljsko poročilo

Predstavljeno Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019) v presoji plana na strani ugotavlja, da bo izvedba pobud pomenila trajno izgubo 5,95 % gozdnih površin na območju občine Kidričevo glede na dejansko rabo.

V Okoljskem poročilu pa ni upoštevano, da se bo izguba gozdnih površin povečala tudi zaradi izgradnje načrtovane obvoznice (24,14 ha). Ravno tako v Okoljskem poročilu ni upoštevano, da je v fazi pridobivanja odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje Predlog sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine.

Kidričevo št. 2, spremembe in dopolnitve plana bi v primeru pridobitve odločbe skupno posegale na 25,8 ha gozdnih zemljišč, največje izgube gozdnih površin bi bile na predlagani širitvi gramoznice Pleterje (19,07 ha).

Okoljsko poročilo bi moralo izhajati iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi plana oz. drugih okoliščin, ki vplivajo na strokovno presojo, iz podanega pa je razvidno, da Okoljsko poročilo ne sledi tem zavezam in je kot tako prirejeno naročniku, to je Občini Kidričevo.

Na osnovi tako prirejenega Okoljskega poročila tudi Zavod za gozdove v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 ni mogel upoštevati dejanskega stanja.

Kratkega postopka se ne sme uporabiti za spremembe ali dopolnitve občinskega prostorskega načrta, ki bi terjale sodelovanje nosilcev urejanja prostora, ali bi bilo treba zanje izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Zato vas pozivam, da pri pripravi prostorskih aktov ustrezno upoštevate zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja.

Seznanjam vas tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor, v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05-UPB4, 89/07 Odl.US: U-I-303/05-11, 126/07-ZUP-E, 48/09, 8/10-ZUP-G, 8/12-ZVRS-F, 21/12, 17/13 Odl.US: U-I42/12-15, 21/13-ZVRS-G; v nadaljevanju: ZDU-1) in skladno z 88. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, v nadaljevanju: ZLS) pristojno tudi za nadzor zakonitosti in ustavnosti splošnih in posamičnih aktov občin s področja urejanja prostora, in je dolžno v zvezi s prostorskimi akti, ki so sprejeti na podlagi neustreznih zakonskih podlag, uvesti postopek nadzora.

Argumentirano sem vam podal kršitve zakonov in predpisov tako Občine Kidričevo kot tudi Ministrstva za okolje in prostor.

V postopku javne razgrnitve kot tudi javne obravnave mi ni bilo predstavljeno ustrezno Okoljsko poročilo.

Javna razgrnitev bi morala skladno z zakonom trajati vsaj do 12. 9. 2019. Ker se je končala prej, mi je bila kršena pravica dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta.

Pričakujem, da boste ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi ter zakonito izpeljali postopek sprejemanja sprememb občinskega plana.

S spoštovanjem!

Damjan Škafar

Poslano:
‒ Ministrstvo za okolje in prostor in
‒ Občina Kidričevo.

Napotilo:
https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/obcinski-svet/stalisca–do-pripomb-javnosti–podanih-v-casu-javne-razgrnitve-dopolnjenega-osnutka-in-okoljskega-porocila-za-spremembe-in-dopolnitve-obcinskega-prostorskega-nacrta-obcine-kidricevo-spremembe-in-dopolnitve-st-3.html


Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

avgust 2, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič


Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci


Največji namakalni sistem v državi

junij 27, 2019

Vodstvo občine Kidričevo si je zadalo cilj, da na poljih, ki se raztezajo na Dravskem polju, uredijo namakalni sistem, ki bi bil največji v državi. Zajemal bi območja Starošinc, Stražgonjce in Lovrenca, kasneje tudi Apač.

Prvi preizkus k uresničitvi tega ambicioznega načrta so uspešno prestali. Zbrali so dovolj soglasij lastnikov zemljišč, da lahko začnejo nadaljnje postopke. „Namakalni sistem bi gradili na komasacijskih območjih Dravsko polje 1, 2 in 3. Zbrali smo podpise kmetovalcev za 800 hektarjev površin, s Skladom kmetijskih zemljišč smo dogovorjeni za 250 hektarjev. Za namakanje je zainteresirana tudi Perutnina Ptuj, ki ima v najemu Skladova zemljišča. Trenutno imamo zbranih soglasij za 1.100 hektarjev. Računamo, da bi sistem gradili na 1.500 hektarjih, toliko je namreč potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko opremili. To bi bil največji namakalni sistem v Sloveniji. Vodo za namakanje bi zajemali iz kanala reke Drave. Z državo se dogovarjamo, da bi zgradila glavni vod od kanala do lipe – križišča med glavno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica in cesto za Cirkovce. Vse ostale veje sistema bi gradila občina. Prizadevali si bomo, da bi za projekt pridobili evropska sredstva. S pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč smo prvi korak uspešno izvedli. Državi smo dokazali, da je interes kmetovalcev za gradnjo sistema resno izkazan,“ je pojasnila Mojca Meško iz uprave Občine Kidričevo.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16225-kidricevo-najvecji-namakalni-sistem-v-drzavi

Mojca Zemljarič


Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

maj 2, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek


Občina Francu za kontejner zaračunava 80 evrov mesečno

marec 27, 2019

Franc je več let živel v razpadajoči hiši na svoji domačiji. V času zime je bilo njegovo domovanje mrzlo, takrat je zbolel in reševalci so ga komaj rešili. Na to situacijo se je odzvala občina in Francu postavila moderno opremljen bivalnik, a kaj, ko mora zanj plačevati najemnino v višini 80 evrov na mesec.

78-letni Franc, ki boleha za sladkorno boleznijo, živi sam. Nikoli ni imel svoje družine, niti partnerice. Ker je bil edinec, je ostal na domačiji in se preživljal s kmetijstvom. Danes prejema kmečko pokojnino in v moderno opremljenem bivalniku živi še s štirimi mački. »Mačke imam rad, delajo mi družbo, tudi na sprehod grem pogosto. To je pač treba, da ostaneš fit. Druge družbe pa nimam, večino časa sem sam,« je povedal in potarnal, da mu v življenju nikoli ni bilo lahko. Ko je bil še mlad, je oče prisegal na konje in ni dopustil modernizacije, traktor je zato šele čez leta kupil sam. Vmes je želel novo življenje začeti v Nemčiji, a se je hitro vrnil domov. »Tja sem šel na črno, ni­sem imel dokumentov, zato nisem mogel ostati in si poiskati dela. Ni bilo druge, kot da se vrnem,« je povedal.

Novi dom, ki mu ga je priskrbela občina, mu je všeč, a potarna nad stroški, ki jih ima z njim. »Plačujem 80 evrov najemnine, tudi položni­ce za elektriko in vodo so višje kot prej,« je povedal. Županu je zato predlagal, naj prodajo nekaj nje­govih zemljišč, da bo s tem lahko odplačal stroške bivalnika. Kot so zagotovili na občini, o tej možnosti že razmišljajo. »Občina je za kon­tejner odštela 25.000 evrov in sta­novalec pač mora plačevati neko najemnino. Sicer pa je Franc tudi v dolgovih. Občina ima plombo na njegovem premoženju,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Je najemnina za kontej­ner pomoč brezdomcu?

V celotni zgodbi je zanimivo tudi dejstvo, da je župan Kidričevega Anton Leskovar na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja zavrnil finančno podporo zaveti­šču in dnevnemu centru za brez­domce Kamra, češ da v Kidričevem take probleme rešujejo sami in da so ravno to zimo postavili kon­tejner enemu občanu. Ob tem je zamolčal, da uporabniku občina zaračunava najemnino, kar ni obi­čajna praksa, saj občine po navadi zavetišča brezdomcem zagotovijo brezplačno.

Franc sicer ostaja v novem domu, s katerim je kljub ceni za­dovoljen. Ima skromno, a lepo opremljeno kopalnico, spalnico in predprostor, ki združuje kuhinjo in dnevno s kavčem. Ravno tam naj­raje poseda in se ozira skozi okno proti stari propadajoči domačiji, kjer je odraščal in živel vse svoje življenje. »Življenje prinese marsi­kaj,« je sklenil pogovor.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/14964-kidricevo-obcina-francu-za-kontejner-zaracunava-80-evrov-mesecno

Vida Božičko