Novi dokazi: podtalnica v katastrofalnem stanju

november 6, 2019

Kemijska onesnaženost podtalnice je velika težava ptujskega vodooskrbnega sistema. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da jo je za distribucijo pitne vode nemogoče koristiti. Zato upravljavec sistema že nekaj let črpa globinsko vodo, jo dodaja k vodi iz plitkih plasti in tako zmanjšuje koncentracije strupov.

A tudi ta model mešanja vode bi se znal v kratkem z(a)lomiti. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica. V enem izmed globinskih vodnjakov v Skorbi je koncentracija nitratov 44 mg/l, kar je zelo blizu mejni vrednosti 50 mg/l. Na podlagi podatkov meritev, ki jih izvajata okoljsko ministrstvo in agencija za okolje (ARSO), je računsko sodišče letos opozorilo, da koncesionar, to je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, že v obdobju nekaj let iz črpališča Skorba ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode, niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov.

Skrb vzbujajoča pa ni samo visoka koncentracija nitratov, temveč tudi prisotnost atrazina. V podtalnici na območju Kidričevega se giblje okrog trikratnika mejne vrednosti: od 0,39 do 0,27 µg/l (mejna vrednost je 0,1 µg/l). 0,11 µg/l je bila izmerjena vrednost v enem izmed vodnjakov v Skorbi, kjer se črpa voda za distribucijo. Zelo blizu dovoljene vrednosti (0,093 µg/l) je bil zaznan tudi na merilnem mestu na Spodnji Hajdini.

Kje je nitratov v podtalnici največ

Merilno mesto Nitrati (mg/l)
Prepolje 120
Podova 66
Sobetinci 66
Spodnja Hajdina 62
Lancova vas – vodnjak 62
Dornava 58
Zagojiči 58
Bukovci 58
Šikole 58
Kidričevo 49
Skorba –vodnjak 44
Skorba – globinski vodnjak 44

Prikazani so letošnji rezultati za Podravje, ki v nacionalnem merilu poleg Pomurja velja za z nitrati najbolj obremenjeno območje. Mejna vrednost za nitrate je 50 mg/l.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/18175-dravsko-in-ptujsko-polje-novi-dokazi-podtalnica-v-katastrofalnem-stanju


7. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

oktober 12, 2019

19.9.2019

Dnevni red:

1. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo
2. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce
3. Odlok o imenovanju ulice »Ulica Jožeta Pučnika« v naselju Njiverce, prva obravnava
4. Odlok o določitvi imena parkov na območju Občine Kidričevo, prva obravnava
5. Soglasje k spremembi Pravilnika o razporejanju stroškov po stroškovnih mestih v Osnovni šoli Cirkovce
6. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d., v Občini Kidričevo
7. Vprašanja in pobude.

Zapisnik: https://www.kidricevo.si/apisnik-7-redne-seje-obcinskega-sveta-obcine-kidricevo/

Vir: https://www.kidricevo.si


Mar bistriška komunala res bolje gospodari od ptujske?

avgust 2, 2019

Občina Kidričevo zaradi domnevnega netransparentnega dela in dvomljivega prikazovanja stroškov Komunalnega podjetja (KP) Ptuj nasprotuje zvišanju cen oskrbe s pitno vodo.

Uporabnike na območju kidričevske občine s pitno vodo oskrbujeta dve komunalni podjetji: ptujsko in slovenjebistriško. Iz povedanega na seji občinskega sveta v minulem tednu je moč sklepati, da je župan Anton Leskovar s poslovanjem bistriške komunale zelo zadovoljen, s poslovanjem ptujske pa nekoliko manj.

Vodarina dražja, omrežnina ne

Zato so tudi občinski svetniki novo ceno vodarine za KP Slovenska Bistrica potrdili brez pripomb in s pohvalami, medtem ko so za KP Ptuj potrdili le višjo ceno vodarine, ne pa tudi omrežnine. Vodarina je prihodek, ki v celoti ostane koncesionarju (komunali) in pokriva stroške distribucije. Omrežnina v večjem delu pripada občinam, saj predstavlja tudi najemnino za infrastrukturo; lastnice vodovodnih sistemov so občine. Modeli, katere stroške koncesionarji pokrivajo iz katerih virov, so očitno različni. Bistriška Komunala stroške okvar (defektov) na sistemu pokriva iz svojega dela vodarine, ptujska iz občinskega dela – omrežnine.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16670-kidricevo-mar-bistriska-komunala-res-bolje-gospodari-od-ptujske

Mojca Zemljarič


Petdeset milijonov evrov za obnovo

julij 18, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar


Komunalno podjetje Ptuj: Kupčkanja in pretresi na bregovih Drave

junij 20, 2017

Kdo bodo novi člani nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj in katera občina bo uveljavila večji vpliv, je kadrovsko vprašanje, ki razburja pred skupščino družbe

Kdo bodo novi člani nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj, je vprašanje, ki te dni zaposluje ptujsko politiko, saj kaže, da občine z desnega brega Drave niso enotne glede že objavljenega predloga, da jih zastopa Valerija Šamprl, direktorica občinske uprave v občini Hajdina.

[…]

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi bomo šli na skupščino s svojim predlogom, torej, da desni breg Drave v nadzornem svetu komunale zastopa naš direktor občinske uprave Damjan Napast. To se nam zdi povsem legitimno, podprlo nas je deset občin, saj ne želimo, da zgolj štiri občine krojijo našo skupno komunalno prihodnost.”

Slavica Pičerko Peklar

Prispevek v celoti na: http://www.vecer.com/komunalno-podjetje-ptuj-kupckanja-in-pretresi-na-bregovih-drave-6272493


Dva globinska vodnjaka za ceno enega

marec 23, 2017

Župani občin spodnjega Podravja pozdravljajo namero Komunalnega podjetja Ptuj, da ta pri črpališču Skorba zgradi dva globinska vodnjaka, a sprašujejo, ali se to finančno izide. Za gradnjo polovica letne omrežnine

Komunalno podjetje (KP) Ptuj bo v Skorbi, na zemljišču, ki je v njeni lasti in kjer že deluje vodno črpališče, zgradilo še dva globinska vodnjaka, vsaj enega že do poletja, da se izogne poletnim motnjam oskrbe z zdravo pitno vodo. Čeprav so v ptujski komunali, ki je v lasti tukajšnjih občin, sprva napovedovali izgradnjo enega globinskega vodnjaka, so raziskave na terenu in opravljeni finančni izračuni pokazali, da je mogoče za ceno enega 200-metrskega zgraditi dva vodnjaka, ki bosta v globino segala po 150 metrov.

Do denarja z omrežnino

Župani s Ptujskega, ki so preteklo jesen poskrbeli za soglasje občinskih svetov, da komunalno podjetje del omrežnine nameni za gradnjo globinskega vodnjaka, bodo zdaj morali soglasje dopolniti z aneksom, da soglašajo z gradnjo dveh globinskih vodnjakov. Zakaj taka odločitev, razlaga Janko Širec, direktor KP Ptuj: “Raziskave, ki smo jih v preteklih mesecih opravili na terenu, in pa finančni izračuni so pokazali, da bi gradnja globinskega vodnjaka globine 200 metrov stala toliko kot vrtanje dveh vrtin do globine 150 metrov. Tehnologija vrtanja je namreč različna, z vsakim metrom globine tudi zahtevnejša in dražja, pokazalo pa se je tudi, da z enim vodnjakom ne bi načrpali dovolj neoporečne pitne vode. Zato zdaj predlagamo, da zgradimo dva globinska vodnjaka s kapaciteto osmih do devetih litrov vode na sekundo, kar je skupaj blizu 16 oziroma 18 litrov vode na sekundo. Z enim, globljim vodnjakom, bi na sekundo lahko načrpali le 12 do 14 litrov vode. Gradnja dveh globinskih vodnjakov nas bo stala dobrih 200 tisoč evrov.” Župani so predlog direktorja Širca sicer pozdravili, naredili bodo, kar je treba, da bodo v lokalnih skupnostih zdaj razširjeni projekt potrdili, nikakor pa niso mogli izogniti razpravi o ceni investicije, saj je, kot razmišljajo, skoraj neverjetno, da bi gradnja dveh vodnjakov stala toliko kot izkop enega.

“Mene zelo zanimajo cene te investicije, saj imam občutek, da nas hočejo pripeljati žejne čez vodo,” je na zadnjem kolegiju županov spodnjega Podravja pa tudi na preteklih sejah dvomil o čistih računih ptujske komunale Anton Leskovar, župan Kidričevega, ki investicijo sicer pozdravlja. Kot jo Anton Butolen, župan Žetal, ki pa prav tako meni, da bi župani morali imeti podrobnejši vpogled v finančne izračune skupne naložbe. Da bi bilo izvajalca investicije najbolje izbrati z javnim razpisom, je predlagal Rajko Janžekovič, župan Dornave, in čeprav so župani s Ptujskega razpravi o gradnji dveh vodnjakov namenili kar nekaj časa, so to naposled podprli, komunalnemu podjetju pa naložili, da v prihodnje vendarle pripravi specifikacijo del z navedbo cen.

Globinski vodnjaki s filtri

Hkrati z gradnjo novih globinskih vodnjakov pa v ptujski komunali nadaljujejo nameščanje filtrov za železo in mangan na že obstoječih globinskih vodnjakih, povsod tam, kjer opažajo onesnaženje vode. “S filtri bomo zdaj opremili vodnjaka v Podvincih in pa tistega v Skorbi, kar nas bo stalo še dodatnih blizu 300 tisoč evrov,” napoveduje Širec in dodaja, da celoten sistem oskrbe z vodo na Ptujskem premore sicer enajst globinskih vodnjakov. Največ, kar šest, jih sestavlja centralno črpališče v Skorbi, kjer bodo zdaj zgradili še dva globinska vodnjaka in ju opremili s filtri, preostalih šest globinskih vodnjakov deluje v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, v Desencih, Podvincih ter Gerečji in Župečji vasi. “Namestitev omenjenih filtrov je nujna, saj je voda na plitvi podtalnici Dravskega polja pogosto onesnažena s pesticidi in nitrati,” razlaga direktor ptujske komunale, ki dodaja, da letno z omrežnino zberejo kak milijon evrov, denar pa sicer vračajo, kot najemnino, občinam, zdaj ga bodo, vsaj polovico, zadržali za napovedano gradnjo dveh globinskih vodnjakov. Kot dodajajo v ptujski komunali, je vodovodno omrežje, ki se je začelo graditi v 60-ih letih preteklega stoletja, vse bolj dotrajano, zato se povečujejo tudi vodne izgube, ki dosegajo že tretjino načrpane vode. Na 1100 kilometrih vodovodnih cevi je še vedno 60 kilometrov azbestno-cementnih, ki pogosto pokajo, tako imajo letno kakih 500 tovrstnih lomov. Dotrajani so tudi vodohrani, ki so stari tudi 40 let, toliko je star tudi cevovod čez Dravo, ki bi ga bilo treba nujno zgraditi na novo, saj se lahko sicer hitro pojavijo težave z oskrbo vode med desnim in levim bregom Drave. Da bi letno potrebovali vsaj 36 milijonov evrov za obnovo ptujskega dela vodovoda, ugotavljajo v ptujskem komunali, če bi hoteli poskrbeti za obnovo vodovodnega sistema v vsem spodnjem Podravju, pa vsaj 80 milijonov evrov.

Vir: http://www.vecer.com/dva-globinska-vodnjaka-za-ceno-enega-6252106

Slavica Pičerko Peklar


Onesnaženje vodovoda na Ptuju

marec 25, 2016

Prispevek informativne oddaje TV Slovenija, Slovenska kronika, o težavah z vodo v ptujskem vodovodu, s katerega med drugimi vodo dobavlja tudi Občina Kidričevo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174395999