Neznanci s svinjsko glavo oskrunili kip Borisa Kidriča

januar 2, 2018

Ponoči so neznanci oskrunili kip Borisa Kidriča v središču Kidričevega. Na podstavek spomenika so postavili svinjsko glavo.

Delavci občinskega komunalnega podjetja so jo do opoldneva že odstranili, o dogodku je bila obveščena tudi policija in ga že preiskuje, je za MMC poročal radijski dopisnik RTV Slovenija Danijel Poslek.

Spomenika na podstavku sicer ni že osem let, saj je med novoletnimi prazniki 2010 bronasti doprsni bronasti kip politika nekdo odnesel, policiji pa storilca ni uspelo izslediti.

Spomenik revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kraj tudi imenuje, je pred tremi desetletji izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič s Ptuja. To je bil eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Odkrili so ga aprila 1973.

Novi kip postavili pred Talum

Po omenjeni kraji so se maja leta 2011 v družbi Talum odločili postaviti nov kip, ker pa je “župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti”, so se v podjetju odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo, je takrat poročal STA.

“Pristati na tiho vračanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli,” so ob tem sporočili iz družbe, kjer so bili prepričani, da bo na novem mestu kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred “tatovi zgodovine”.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/neznanci-s-svinjsko-glavo-oskrunili-kip-borisa-kidrica/441962

Več na:
Primer svinjska glava v rokah policije (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2011-primer-svinjska-glava-v-rokah-policije
Na mestu Kidriča – svinjska glava (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2006-na-mestu-kidrica-svinjska-glava

Advertisements

Srečanje zbiralcev starin

november 6, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo z novembrom ponovno začenja s srečanji zbiralcev starin. Glavna tokratna tema bo zbiranje gasilskih predmetov. Na druženje so vabljeni zbiralci vseh vrst in vsi, ki jih karkoli zanima o zgodovini in eksponatih s področja zgodovine. Možna bo tudi menjava in nakup predmetov. Druženje bo potekalo v gasilskem domu v Apačah, 10. 11. 2016 od 18. ure naprej. Vstop prost!

14956029_1763133737272678_6844955996246943914_n

Vir: Zgodovinsko društvo Kidričevo


Obvarovali kulturno dediščino

avgust 11, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo si že od svoje ustanovitve prizadeva, da bi v Kidričevem zaščitili nekatere objekte, ki so imeli pomembno vlogo v preteklosti. Eden izmed takšnih objektov je tudi upravna stavba nemškega taborišča iz 2. svetovne vojne – tako imenovana stara pošta, ki bi bila v naslednjih letih zagotovo uničena. 10. avgusta lansko leto smo na podlagi predhodnega sestanka poslali dopis na Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, s predlogom za ohranitev tega edinstvenega objekta iz obdobja, ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje. S strani Zavoda je bil nato opravljen terenski pregled, ki se ga je z naše strani udeležil Rajko Topolovec. Ugotovljeno je bilo, da ima objekt izjemno izpovedno vrednost, zato je bil pred dnevi vpisan v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije. S tem so bila dosežena dolgoletna prizadevanja našega člana Rajka za ohranitev tega objekta.

Skupaj smo močnejši!

Upamo, da bo Občinska uprava občine Kidričevo sprevidela, da za razvoj turizma na podlagi zgodovine potrebujemo originalne objekte in ne nekakšnih lesenih kulis.

Za Zgodovinsko društvo Kidričevo
mag. Radovan Pulko, prof.

Vir: http://www.mojaobcina.si/kidricevo


Vodnik »Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri«

junij 23, 2016

Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora smo izdali vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri.

»Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo o blaginji, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju. Lahko imamo v Sloveniji vse to? Lahko. Bogastvo naših virov je (še) veliko: voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Vendar si celovite in trajne blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezne organizacije. Čist zrak, kakovostno pitno vodo, učinkovit javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. Blaginjo lahko dosežemo samo, če se povežemo kot skupnost in si za njo skupaj prizadevamo. Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.« To so poudarki iz povsem svežega vodnika po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, katerega naslov – Dovolj za vse – govori hkrati o obilju možnosti in o dozorelosti časa za spremembe.

Pri skupnostnem upravljanju so v središču ljudje. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju in usklajevanju interesov ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem, na vzdržen način in da skrbijo za ohranjanje virov v trajno skupno dobro.

Avtorji vodnika, ki prihajajo iz nevladnih organizacij Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora, skupnostno upravljanje z življenjskimi viri predstavljajo kot obetaven razvojni model, ki lahko (edini) sinergijsko odgovori na velike izzive, ki so nam skupni kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu: podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacijo habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin in poceni dostopnih fosilnih energentov, pa tudi dramatične napovedi o staranju prebivalstva in migracijah, ki jih lahko pričakujemo v prihajajočih desetletjih.

Vodnik je prvenstveno namenjen lokalnim skupnostim. O različnosti njihovih pojavnih oblik govori širok nabor akterjev v 60 domačih in tujih dobrih praksah, ki so v vodniku opisane na štirih ključnih področjih: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja. Dobre prakse pričajo o tem, da številne lokalne skupnosti ne želijo več čakati in nemo opazovati igre velikih. Ne delajo si utvar, da v Bruslju, znotraj netransparentnih finančnih inštitucij in v strateških oddelkih mednarodnih korporacij, razmišljajo o blaginji njihove skupnosti. Hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci lastne blaginje. Zavedajo se, da kljub bogastvu naših virov blaginja ni samoumevna. Ogroža jo trend privatizacije strateških skupnih dobrin, kot so vodni viri, genski material in javni prostor, ter prilaščanje zemlje s strani domačih ali mednarodnih podjetij. Ti trendi se premikajo v smeri izrabe naravnih virov planeta s strani le določenih elitnih skupin ljudi in se odmikajo od tradicionalnih vzorcev družbe, ki so delovali stoletja.

Slovenija je srečna dežela. Naši viri se dobro ujemajo z neizogibnimi globalnimi razvojnimi smernicami, kot so nizkoogljičnost, zeleno in krožno gospodarstvo, sonaravnost, trajnostna raba prostora, trajnostna potrošnja ter z njo povezana ekološko kmetijstvo in zeleni turizem. Te smernice v Evropi s pospešeno hitrostjo postajajo mainstream politične usmeritve. Zato vrednost naših virov narašča. Bogastvo virov pa se pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele, ko znamo z viri upravljati na vzdržen in sonaraven način, pri tem pa braniti suverenost in gojiti avtonomno razmišljanje.

Vodnik (PDF)

Vir: http://www.umanotera.org/novice/dovolj-za-vse-vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-zivljenjskimi-viri/


Kopališče v Kidričevem propada

junij 14, 2016

Za prvi dnevnik TV Slovenija, v ponedeljek, 13.6.2016, je mariborski studio in novinar Matej Korošec pripravil prispevek na temo zgodovine in trenutnega propadanja kopališča v Kidričevem.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174410961


Sprehod skozi čas

maj 18, 2016

Zveza kulturnih društev občine Kidričevo vabi na prireditev “Sprehod skozi čas”.
V nedeljo, 22. 5. 2016 ob 15.00 uri  v Kidričevem pri dvorcu Sternthal.

Za vas so pripravili:
likovno razstavo likovnih ustvarjalcev iz občine Kidričevo in razstavo starih fotografij z videoprodukcijo,
otroške likovne ustvarjalnice,
knjižnico pod krošnjami,
nastop otrok iz osnovne šole Cirkovce
in ob 16.30 uri sprehod po poti zgodovine.

Vabilo (PDF)


Pangea, geološko-paleontološki muzej

oktober 30, 2015

V Dragonji vasi je domačin Vili Podgoršek pred leti odprl zasebni muzej, v katerem je na ogled blizu 4000 mineralov, kamnin in fosilov. Profesor se z vsakega potepanja po svetu vrne s kakim “kamnom” v žepu

“Ko vidim, da so vrata v ta naš muzej odprta, rada vstopim, ustavim se pri vitrinah z dragim kamenjem. Ametisti, ahati pa opali so tisto, kar mojim očem še posebno dobro dene,” se je pred dnevi muzala Marija Bauman iz Dragonje vasi, skoraj soseda zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea. Domačin Vili Podgoršek, profesor geografije in zgodovine na mariborski II. gimnaziji, je pred sedmimi leti svojo ljubiteljsko dejavnost postavil na ogled in predstavil obi­skovalcem. Zdaj tako ni treba daleč, da človek postoji pred “zlato rudo” iz Avstralije, turkizom iz Argentine ali piromorfitno kamnino iz Francije.

“V muzeju, ki še vedno raste, je na ogled blizu 4000 eksponatov, ki sem jih razstavil v 44 vitrinah po te­matskih sklopih. Skupaj imam v svoji zbirki evidentiranih več kot 7000 mi­neralov, kamnin in fosilov, a vsi niso na ogled oziroma jih priložnostno me­njavam ali eksponate posojam razsta­vljavcem doma in v tujini. Na ogled so bili že na blizu sto razstavah, tudi v sklopu Art kampa v mariborskem Mestnem parku,” pravi Podgoršek, ki je muzej, ki ga je najprej uredil v delu stare domačije, zdaj postavil povsem na novo.

Marsikaj Teži pod našimi nogami

“Zbirka se je kar širila in tako bo, kot kaže, tudi v prihodnje, zato sem moral muzej razširiti, saj je vse več tudi tistih, ki jih zanima ogled vseh razstavljenih eksponatov. Te si je mogoče ogledati na dan odprtih vrat, ki ga vsako leto oktobra pripravimo v muzeju, sicer pa se je za obisk najbo­lje napovedati, sam pa po zbirki rade volje popeljem posameznike in skupi­ne, najbolj pogosto so to osnovnošol­ci in dijaki,” pravi Vili Podgoršek, ki prav vsako potepanje po svetu sklene s “kupom kamenja”, ki ga prinese v domačo zbirko. “Mnogi mislijo, da je treba v svet po nova odkritja, pa ni vselej tako, marsikaj je mogoče najti že v domači zemlji. Mene denimo je školjka z obrobja Slovenskih goric preprosto nagovorila. Obrnil sem kamen, tam sredi bregov in zagledal školjko,” se spominja Podgoršek, ki v svojem muzeju rade volje organizira delavni­ce na temo prepoznavanja mineralov in fosilov, tiste najbolj vnete pa pope­lje tudi do nahajališč mineralov in fo­silov. Morski ježek iz okolice Šentilja, leščur tam nekje iz Škocjana pa školjka iz Podsrede so le majhen del domačih najdb, ki navdušujejo, poglede prite­gne popoln odtis lista iz Rošpoha pa seveda najdbe iz daljne Mongolije ali Kitajske. “V posebnem seznamu je opi­sanih 120 slovenskih nahajališč mi­neralov in fosilov. Mnoga med njimi iz različnih vzrokov niso več doseglji­va, obiskovalci pa po ogledu zbirke povedo, da mi je to uspelo urediti na privlačen in zanimiv, tudi poučen način. Tako so fosili prikazani po po­sameznih geoloških obdobjih, pogle­de pritegnejo fosili Panonskega morja ( pa kamnine in minerali z bližnjega Po­horja, prav poseben je svet opalov pa kalcit, najbolj razširjen mineral v Slo­veniji ima v Pangei svoje mesto,” raz­laga lastnik ene največjih tovrstnih zasebnih zbirk v Sloveniji.

Vedno navdušeni obiskovalci

“Pogosto pridem sem, da vidim, s čim novim je Vili izpopolnil svojo zbirko. No, danes mu prinašam svojo ‘najdbo’, ki je bolj turistična, a kaj bo meni kepa soli iz Mrtvega morja, če pa vem, da bo Vili znal poskrbeti za to bolje od mene,« je ob snidenju omenil Bogdan Vunjak iz Maribora in hitro dodal, da je Vili svetovljan, razgledan kot le redkokdo, obenem pa pravi Štajerec, človek, ki ima rad domači svet in ljudi. “Mi smo tukaj, ker skrbimo za Vilijevo trto, potomko najstarejše trte na svetu. Z mariborskega Lenta smo jo sem prinesli pred letom, pa smo domačini i rekli, da mora rasti ob lesenih brajdah. Stopili smo skupaj in zavihali rokave ter izpolnili obljubo,” so se na druženju, ki so se mu pridružili številni do­mačini, prišli pa so tudi obiskovalci z vseh koncev Slovenije, s svojim delom postavili domači fantje in napovedovali, da bo ob letu, ob kostanju in do­mačih prigrizkih, mogoče nazdraviti s kapljico prve letine žametne črnine. “Vilija občudujem, ustvaril je zavida­nja vredno zbirko mineralov, kamnin in fosilov. Zdaj se glas o njegovi zaseb­ni zbirki vse bolj širi in prepričan sem, da se bomo vsi skupaj še čudili vedno novim in novim najdbam,” napovedu­je Srečko Štajnbaher, vodja maribor­ske organizacijske enote ZVKD, ki ga z lastnikom muzeja povezujejo študent­ska leta, zdaj pa skupno zanimanje za ohranjanje take in drugačne dediščine.

“Prve primerke mineralov in fo­silov sem prinesel z ekskurzij ali po­tovanj v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Že leta sodelu­jem s Prirodoslovnim muzejem Slo­venije, pogosto si sposodi kakšne eksponate iz moje zbirke za postavi­tev tematskih razstav, dobro sodelu­jem tudi z Univerzitetno knjižnico Maribor, dve desetletji pa tudi z or­ganizatorji mednarodnih razstav, ki potekajo vsako leto v Tržiču,” omeni Vili Podgoršek in doda, da obisko­valci, kot njegova sovaščanka, obi­čajno najprej opazijo minerale, ki se pogosto uporabljajo kot nakit.

Objavljeno v Večeru, v petek, 30.10.2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201510306154145

Napotilo:
http://pangea-muzej.si/