Turistična destinacija Visit Ravno polje se širi

18 decembra, 2019

Turistična destinacija Visit Ravno polje je najmlajša turistična destinacija v Sloveniji. Za imenom destinacije se skrivajo tri lepe zgodbe, s katerimi se destinacija identificira. Destinacija Ravno polje se razprostira po ravnici s prepoznavnimi polju, v sklopu destinacije se nahajajo, danes le ruševine gradu Ravno polje in tukaj je nastala pesem Tam dol na Ravnem polju. Destinacija je uradno stopila na trg 18. januarja letošnjega leta in se letos predstavila širši javnosti na sejmu Alpe adria, destinacijo so predstavili tudi številnim zavodom za turizem, turističnim agencijam, termam, …

Turistična destinacija Visit Ravno polje je svojo uspešno zgodbo pričela graditi z dvema občinama – občina Kidričevo s 17 lokalnimi ponudniki in občina Starše z 9 ponudniki. Ker se tudi župani okoliških občin strinjajo, da je v povezovanju moč in prihodnost turizma se turistični destinaciji Visit Ravno polje pridružuje nova občina.

Turistična destinacija Visit Ravno polje je na trg stopila šele pričetek letošnjega leta, torej je startala iz čiste ničle. V manj kot enem letu pa kaže rezultate, ki so predvsem odraz vztrajnega dela v tem času in pozitivni učinki povezovanja.

Na osnovi tega so oblikovali 5 tematskih izletov – integralnih turističnih produktov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu: Po poti Pavline Starošine, Kulinarični potep po Ravnem polju, Mavrica zakladov od pradavnine do danes, Preplet kulturne dediščine in Obujamo tradicijo naših babic.

Vir in posnetek na: https://www.net-tv.si/turisticna-destinacija-visit-ravno-polje-se-siri/


Cirkovški Onzek in lovrenški Prostovoljec

22 oktobra, 2019

Občina Kidričevo je pri projektih črpanja evropskih sredstev sodelovala tudi z dvema društvoma. Za projekta Onzek in Prostovoljec so pridobili 45.000 evrov evropskih nepovratnih sredstev iz programa LAS.

Onzek je projekt, ki sta ga soustvarila Prosvetno društvo in OŠ Cirkovce. Namen projekta je ohranjanje in varovanje nesnovne kulturne dediščine. V okviru projekta so v središču Cirkovc postavili skulpturo Onzek in posneli dokumentarni film o rojaku Vinku Koržetu, ki se je rodil leta 1895. Ukvarjal se je s kulturo, bil je pisec ljudskih iger in ustvarjalec dramske umetnosti. V zgodovino se je vpisal kot ustanovitelj najstarejše folklorne skupine v Sloveniji, ki deluje še danes: FS Vinka Koržeta Cirkovce. Cirkovški folkloristi so tudi prvi začeli s prikazom vleke ploha z Onzekom. Med aktivnostmi projekta sta bila še izdaja brošure in nakup narodnih noš za odraslo in otroško folklorno skupino. Celotna vrednost projekta je znašala 37.000 evrov, od tega je vrednost sofinanciranja s strani ESRR 25.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/18022-cirkovski-onzek-in-lovrenski-prostovoljec


Park spominov v Kidričevem: kaj z drevesi, kako s spomeniki

8 februarja, 2018

Postavili bodo spomenik ruskim vojakom. Za spomenik Borisu Kidriču, ki so ga že dvakrat oskrunili, pa se še ne ve, ali bo našel mesto v bodočem kraju druženja.

Do občinskega praznika, ki ga v Kidričevem obeležujejo 25. junija, bo območje okrog nekdanjega spomenika Borisu Kidriču (1912-1953) urejeno kot park spominov, kraj, kamor bodo zahajali domačini – obenem pa bo namenjen obujanju spominov za vse obiskovalce, ki v vse večjem številu prihajajo v Kidričevo v želji, da bi obudili spomine na prvo svetovno vojno, ko je tod delovalo taborišče Sternthal.

Spomenik ruskim vojakom

“Pred letom so nam zamisel o postavitvi kipa ruskim vojnim ujetnikom predstavili člani našega zgodovinskega društva in predstavniki Ruske federacije. Prostor okoli spomenika Borisu Kidriču, ki je zadnja leta propadal, spomenik pa so pred sedmimi leti neznanci ukradli, med letošnji novoletnimi prazniki pa ponovno oskrunili, bomo zdaj uredili po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Ne želi pa napovedovati, ali bo morebitna kopija doprsnega kipa Kidriču, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Viktor Gojkovič, kdaj spet našla svoje mesto v parku. Bo pa tam zagotovo spomenik ruskim vojakom, v prihodnje pa bodo v parku postavili še kakšno spominsko obeležje. Kot dodajajo na občini Kidričevo, se bo park raztezal na območju slabih 50 arov, za kar bodo morali odkupiti nekaj zemljišč od Nove Ljubljanske banke.

Zamisel o ureditvi parka spominov so v Kidričevem širši javnosti predstavili sredi tedna, ko je idejni načrt, ki izhaja iz treh v začetku urejenih krogov z zelenicami, urejenimi krožnimi potmi, javno razsvetljavo, klopmi in še kakšnimi elementi, tudi igrali za otroke, ki prispevajo k okolju in ljudem prijetni ureditvi, podrobneje predstavil Boštjan Vauda, ki poudarja, da “obstoječa drevesa ohranjamo, bomo pa javorjem, hrastom, akaciji … dodali še kakšno cvetoče drevo”.

Del zgodovinske poti

Predlagano ureditev parka bo mogoče širiti in v prihodnje dopolniti s še kakšnim krogom ureditve. Park spominov naj bi tako v Kidričevem postal kraj druženja, kjer bo po travi mogoče hoditi, na njej pa tudi posedeti in, kot kaže razprava, postati tudi ob kakem vodnem elementu. Da je v parku treba urediti pitnik, soglašajo vsi na predstavitvi prisotni, ki predlagajo, da naj bo ureditev takšna, da ne bo vabila nebodijihtreba obiskovalcev. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravlja: “Gre za prostor, ki omogoča postavitev še kakšnega spominskega obeležja, obenem pa se lahko razvije v kraj ne samo zgodovinske dediščine, pač pa tudi kulturno-turistične ponudbe.”

Občina Kidričevo za ureditev parka spominov iz občinskega proračuna namenja 100 tisoč evrov. Dela bodo stekla takoj, ko bo vreme to dopuščalo, ureditev pa so zaupali delavcem občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje.

Po občini Kidričevo že poteka zgodovinska pot, ki je del krajevne turistične ponudbe. Zgodovinska pohodna turistična pot, imenovana Po poti zgodovine, obiskovalce popelje skozi preteklost Kidričevega. Leta 2014, ko je Evropa obeležila 100-letnico pričetka prve svetovne vojne, so s strokovno pomočjo Zgodovinskega društva Kidričevo postavili prvih deset informativnih tabel, ki skozi besedo in izvirne fotografije obujajo podobe nekdanjega avstro-ogrskega taborišča za vojne ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in drugih objektov, ki so bili tod postavljeni pred več kot sto leti. Pot dopolnjujejo številni smerokazi, nekateri opremljeni z različnimi ponazoritvami in skicami danes neznanih objektov. Dela na turistično-zgodovinski poti pa seveda s tem še niso končana in jih člani zgodovinskega društva še nadaljujejo.

V Pleterje na dopust?

Odprtje parka spominov pa ne bo edina odmevnejša pridobitev v občini Kidričevo, saj naj bi še kak mesec pred tem odprtjem končali prvi del urejanja športno-rekreacijskega centra gramoznica Pleterje, kjer bo že letos mogoče kampirati.

Slavica Pičerko Peklar 

Vir: https://www.vecer.com/dreves-v-parku-spominov-ne-bodo-podirali-6382126


Neznanci s svinjsko glavo oskrunili kip Borisa Kidriča

2 januarja, 2018

Ponoči so neznanci oskrunili kip Borisa Kidriča v središču Kidričevega. Na podstavek spomenika so postavili svinjsko glavo.

Delavci občinskega komunalnega podjetja so jo do opoldneva že odstranili, o dogodku je bila obveščena tudi policija in ga že preiskuje, je za MMC poročal radijski dopisnik RTV Slovenija Danijel Poslek.

Spomenika na podstavku sicer ni že osem let, saj je med novoletnimi prazniki 2010 bronasti doprsni bronasti kip politika nekdo odnesel, policiji pa storilca ni uspelo izslediti.

Spomenik revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kraj tudi imenuje, je pred tremi desetletji izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič s Ptuja. To je bil eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Odkrili so ga aprila 1973.

Novi kip postavili pred Talum

Po omenjeni kraji so se maja leta 2011 v družbi Talum odločili postaviti nov kip, ker pa je “župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti”, so se v podjetju odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo, je takrat poročal STA.

“Pristati na tiho vračanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli,” so ob tem sporočili iz družbe, kjer so bili prepričani, da bo na novem mestu kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred “tatovi zgodovine”.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/neznanci-s-svinjsko-glavo-oskrunili-kip-borisa-kidrica/441962

Več na:
Primer svinjska glava v rokah policije (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2011-primer-svinjska-glava-v-rokah-policije
Na mestu Kidriča – svinjska glava (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2006-na-mestu-kidrica-svinjska-glava


Srečanje zbiralcev starin

6 novembra, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo z novembrom ponovno začenja s srečanji zbiralcev starin. Glavna tokratna tema bo zbiranje gasilskih predmetov. Na druženje so vabljeni zbiralci vseh vrst in vsi, ki jih karkoli zanima o zgodovini in eksponatih s področja zgodovine. Možna bo tudi menjava in nakup predmetov. Druženje bo potekalo v gasilskem domu v Apačah, 10. 11. 2016 od 18. ure naprej. Vstop prost!

14956029_1763133737272678_6844955996246943914_n

Vir: Zgodovinsko društvo Kidričevo


Obvarovali kulturno dediščino

11 avgusta, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo si že od svoje ustanovitve prizadeva, da bi v Kidričevem zaščitili nekatere objekte, ki so imeli pomembno vlogo v preteklosti. Eden izmed takšnih objektov je tudi upravna stavba nemškega taborišča iz 2. svetovne vojne – tako imenovana stara pošta, ki bi bila v naslednjih letih zagotovo uničena. 10. avgusta lansko leto smo na podlagi predhodnega sestanka poslali dopis na Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, s predlogom za ohranitev tega edinstvenega objekta iz obdobja, ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje. S strani Zavoda je bil nato opravljen terenski pregled, ki se ga je z naše strani udeležil Rajko Topolovec. Ugotovljeno je bilo, da ima objekt izjemno izpovedno vrednost, zato je bil pred dnevi vpisan v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije. S tem so bila dosežena dolgoletna prizadevanja našega člana Rajka za ohranitev tega objekta.

Skupaj smo močnejši!

Upamo, da bo Občinska uprava občine Kidričevo sprevidela, da za razvoj turizma na podlagi zgodovine potrebujemo originalne objekte in ne nekakšnih lesenih kulis.

Za Zgodovinsko društvo Kidričevo
mag. Radovan Pulko, prof.

Vir: http://www.mojaobcina.si/kidricevo


Vodnik »Dovolj za vse – skupnostno upravljanje z življenjskimi viri«

23 junija, 2016

Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora smo izdali vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri.

»Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo o blaginji, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju. Lahko imamo v Sloveniji vse to? Lahko. Bogastvo naših virov je (še) veliko: voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Vendar si celovite in trajne blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot posamezne organizacije. Čist zrak, kakovostno pitno vodo, učinkovit javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. Blaginjo lahko dosežemo samo, če se povežemo kot skupnost in si za njo skupaj prizadevamo. Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju. Ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi.« To so poudarki iz povsem svežega vodnika po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, katerega naslov – Dovolj za vse – govori hkrati o obilju možnosti in o dozorelosti časa za spremembe.

Pri skupnostnem upravljanju so v središču ljudje. Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju in usklajevanju interesov ter krepijo solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem, na vzdržen način in da skrbijo za ohranjanje virov v trajno skupno dobro.

Avtorji vodnika, ki prihajajo iz nevladnih organizacij Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora, skupnostno upravljanje z življenjskimi viri predstavljajo kot obetaven razvojni model, ki lahko (edini) sinergijsko odgovori na velike izzive, ki so nam skupni kot človeški civilizaciji in planetarnemu ekosistemu: podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, degradacijo habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin in poceni dostopnih fosilnih energentov, pa tudi dramatične napovedi o staranju prebivalstva in migracijah, ki jih lahko pričakujemo v prihajajočih desetletjih.

Vodnik je prvenstveno namenjen lokalnim skupnostim. O različnosti njihovih pojavnih oblik govori širok nabor akterjev v 60 domačih in tujih dobrih praksah, ki so v vodniku opisane na štirih ključnih področjih: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja. Dobre prakse pričajo o tem, da številne lokalne skupnosti ne želijo več čakati in nemo opazovati igre velikih. Ne delajo si utvar, da v Bruslju, znotraj netransparentnih finančnih inštitucij in v strateških oddelkih mednarodnih korporacij, razmišljajo o blaginji njihove skupnosti. Hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci lastne blaginje. Zavedajo se, da kljub bogastvu naših virov blaginja ni samoumevna. Ogroža jo trend privatizacije strateških skupnih dobrin, kot so vodni viri, genski material in javni prostor, ter prilaščanje zemlje s strani domačih ali mednarodnih podjetij. Ti trendi se premikajo v smeri izrabe naravnih virov planeta s strani le določenih elitnih skupin ljudi in se odmikajo od tradicionalnih vzorcev družbe, ki so delovali stoletja.

Slovenija je srečna dežela. Naši viri se dobro ujemajo z neizogibnimi globalnimi razvojnimi smernicami, kot so nizkoogljičnost, zeleno in krožno gospodarstvo, sonaravnost, trajnostna raba prostora, trajnostna potrošnja ter z njo povezana ekološko kmetijstvo in zeleni turizem. Te smernice v Evropi s pospešeno hitrostjo postajajo mainstream politične usmeritve. Zato vrednost naših virov narašča. Bogastvo virov pa se pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele, ko znamo z viri upravljati na vzdržen in sonaraven način, pri tem pa braniti suverenost in gojiti avtonomno razmišljanje.

Vodnik (PDF)

Vir: http://www.umanotera.org/novice/dovolj-za-vse-vodnik-po-skupnostnem-upravljanju-z-zivljenjskimi-viri/