Odgovori na vprašanja in pobude, podane na 26. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

maj 22, 2018

Gospod Slavko Krajnc predlagal je, da se cesta od Serdinška do Piška v Lovrencu gramozira in cestišče uredi, če se v letošnjem letu ne bo asfaltirala.

Odgovor: V letošnjem letu ni predvidenega sredstev za urejanje omenjenega odseka.

Gospa Milana Strmška zanimajo  poljske ceste in sanacija s strani Elektra.

Odgovor: Z Elesom je bil sklenjen sporazum o odškodnini in ko bomo prejeli sredstva bomo pristopili k sanaciji poljskih cest.

Gospod Milan Strmšek je opozoril na štiri prekope po kanalizaciji v Šikolah, katere bi bilo potrebno obnoviti.

Odgovor: V planu je ureditev prekopov v okviru rednega vzdrževanje cest.

Gospod Milan Fideršek je vprašal, glede na to, da smo pred kratkim sprejeli odlok o ureditvi stavb in sankcij, da se v Cirkovcah  pri Napastu na tak način nekaj uredit, saj objekt propada in kazi sam center Cirkovc.

Odgovor: S 1.6. bo začel veljat nov zakon na podlagi katerega bo možno sprožit postopek za urejanje zapuščenih zemljišč.

Gospa Ivanka Korez, je v imenu odboru za varstvo okolja in požarno varnost povedala, da so se na odboru že večkrat pogovarjali o potokih, kateri se bodo sedaj sanirali. Večkrat pa tudi o potoku, ki priteče iz Gaja v Šikole, kjer so spuščali kanalizacijo. Vedno je bilo rečeno, da se počaka, dokler ne bo kanalizacija urejena, potem pa bi se to saniralo. Sprašuje, če je možno kakršna koli sanacija in očiščenje tega potoka.

Odgovor: Potok je v planu sanacije v sklopu izgradnje razbremenilnika Framskega potoka v Stražgonjci. Trenutno se na ministrstvu pripravlja DIIP za omenjen poseg.

Druga stvar je, da potekajo določene delavnice glede turizma. Apelirala je, da če želimo privabiti turiste, moramo imeti objekte in jih po potrebi tudi obnoviti ali sanirati. Prosi, če je možno kaj narediti, saj se muzej podeželja v Starošincah poseda in bi ga bilo potrebno sanirati v tej smeri, da se bi posedanje preprečilo.

Odgovor: Trenutno iščemo tehnične rešitve, s katerimi bi razumnih finančnih okvirih uspeli sanirat in preprečit nadaljnjo posedanje objekta.

Gospod Marjan Petek je imel pripombo glede parkiranja v Kidričevem na zelenicah. Kako se lahko to prepreči.

Odgovor: Večina zelenic v Kidričevem niso javne površine in inšpekcija nima pristojnosti.

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

V Kidričevem letos 2,3 milijona evrov za investicije

januar 5, 2018

V občini Kidričevo bodo letos obnovili več krajših odsekov cest. V Apačah bo na vrsti cesta od kapele proti strelišču. V Lovrencu pa bodo zgradili parkirišče ob nogometnem igrišču. Več, župan Anton Leskovar:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2010-v-kidricevem-letos-23-milijona-evrov-za-investicije

Z obnovo Tovarniške ceste bo v Kidričevem izginila zadnja, z granitnimi kockami tlakovana cesta. Za vse investicije pa bodo letos namenili 2,3 milijona evrov.

Majda Fridl


Zabojniki za posebne odpadke

oktober 18, 2016

V prispevku Tele M so poročali o postavitvi zabojnikov za elektronske odpadke v občini Kidričevo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174432203

Več na: http://e-odpadki.zeos.si/


Podpisali pogodbo za obnovo ceste Pleterje–Lovrenc

oktober 13, 2016

Občina Kidričevo je s podjetjem Asfalti Ptuj minuli teden podpisala pogodbo za obnovo lokalne ceste na odseku Pleterje–Lovrenc na Dravskem polju. Vrednost investicije je 331.448 evrov. »Gre za enega najslabših odsekov v naši občini,« je osrednji razlog za obnovo navedel župan Anton Leskovar.

Dela bo podjetje, ki je v lasti hrvaške družbe Colas, začelo nemudoma, je povedal tehnični direktor Matjaž Zupanc. »Dela bodo končana v pogodbenih okvirih, kdaj naj bi to točno bilo, si ne upam napovedati zaradi letnega obdobja in morebitnih vremenskih neprilik. Čim več pa bomo skušali narediti že letos,« je dejal. Večjih zapletov podjetje, ki je specializirano za gradnjo in obnovo cest, ne pričakuje. »Kataster je poznan, enako obstoječi energetsko-komunalni vodi. Upamo, da ne naletimo na arheološke izkopanine, kar pa je malo verjetno, saj gre samo za obnovo ceste, kar pomeni, da so dela tukaj že potekala.« Zaradi obnove bodo postavili delne zapore, o čemer bodo uporabniki tudi obveščeni v lokalnih občilih.

Pogodbeni rok za dokončanje investicije je konec junija prihodnje leto.

Izjava župana na: http://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/681-v-obcini-kidricevo-bodo-obnovili-cesto-pleterje-lovrenc-na-dravskem-polju

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: http://tednik.si/gospodarstvo/2771-kidricevo-podpisali-pogodbo-za-obnovo-ceste-pleterjelovrenc


15. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

september 27, 2016

Dnevni red:

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora LP57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem), skrajšani postopek
DIIP – modernizacija LC 165 171 Lovrenc na Dr. polju – Cirkovce (odsek Pleterje – Lovrenc)
Sklep o spremembi vrsta oddelkov v enoti Vrtca pri Osnovni šoli Kidričevo za šolsko leto 2016/2017
Sklep o določitvi upravljavca stvarnega premoženja – večnamenska dvorana Kidričevo
Predlogi odbora za gospodarjenje s premoženjem Občine Kidričevo
Predlog nezamenjave nepremičnin med Občino Kidričevo in Agrarno skupnostjo Mihovce
Predlog pridobitve nepremičnine v zasebni lasti, parc. št. 390/11, k.o. Šikole
Predlog oddaje nepremičnine v najem, parc. št. 240/7 k.o. Cirkovce
Predstavitev lokalne valute
Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Nateg v obraz in odpuščanje

julij 13, 2016

»Kultura je bila mnogokrat razlog za spore in vojskovanja in je bila povod za plenjenje in krajo. Umetnost tega nikoli ne počne.« je dejal slikar Bogdan Čobal.

Slednja izjava se me je v včerajšnjem častniku Večer ravno prav dotaknila, da sem ob treh ponoči začel razmišljati, da napišem nekaj malega o svoji izkušnji in zmleti usodi našega kulturno umetniškega društva v lokalnem, javnem prostoru.

Februarja 2015 je KUD Nika na Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo poslalo vlogo za sprejetje z namenom sodelovanja na kulturno umetniškem področju v občini. Kljub neodvisnim pozivom nekaterim članov omenjene zveze, ki so pri polni kulturni zavesti zahtevali, da nam odgovorni iz ZKD občine Kidričevo vsaj pošljejo odgovor, odgovora do danes še nismo prejeli. Odnos Zveze kulturnih društev do KUD Nika sem kot gost, pesnik, na Radia Ptuj, oktobra 2015 tudi javno izpostavil. Potem sem novembra 2015 šel na občino Kidričevo. Gospodu Županu sem nesel dokumentacijo o porabljenih upravičenih sredstvih za projekt, že tradicionalno lep dogodek – »Kidričevo teče 2015«, lani tudi »S humanitarnimi koraki«, ter se mu zahvalil za podporo in sodelovanje.

Seveda nisem mogel mimo tega, da županu, kot človeku, ki naj bi slišal kaj se posameznikom in društvom v njegovi občini dogaja, povem nekaj o marginalnem položaju Kulturno umetniško društvo Nika v občini. Spregovoril sem tudi nekaj besed o rezultatih KUD Nika (Nika pomeni boginja zmage), o založništvu društva v Lovrencu na Dr. polju in nekaj dogodkih KUD Nika širom po Sloveniji; o pravljici Kiti plavajo počasi, Esad Babačić, nominacija za najlepšo slovensko knjigo – slikanico, Prihodi Odhodi, Esad Babačić – nominacija za Jenkovo nagrado, Banda, E. Babačić, knjiga o zgodovini hokeja in poklon Slovenskim hokejistom, Jagode ne gledajo na linijo, pesniški prvenec – Boštjan Zupanič, izid plošče kultnega benda V.I.A. Ofenziva z naslovom Bele rože, omenil pesniško zbirko Kitula. V slednji pesnik skozi poezijo spregovori o lepem slovenskem nategu, pa tudi o nesmrtnem Messiju. Županu dam pobudo in omenim kulturne vsebine, delavnice za otroke itn., ki bi lahko prinesle doprinos skupnosti. Potem sem župana vprašal, če lahko on, ki gotovo ve, kaj je dobro za razvoj kulturnega dialoga ter umetnosti v občini, spomni pristojne v ZKD občine, da KUD Nika končno le odgovorijo glede naše poslane vloge. Župan mi reče, da je v ZKD občine Kidričevo za to najbolj pristojna »alfa in omega«, gospa tajnica in naj grem do nje kar sam, saj se on ne rad krega s svojimi sodelavci, oziroma se rad dobro razume z njimi. Tako me občinski oče v imenu občinske kulture pribije na križ. Šok, v imenu enakih možnosti, vam rečem. Komu se lahko pritožiš? se takoj spomnim preroških besed Ivana Krambergerja. Nikomur, v prvi vrsti pa ne tistim, ki so plačani v imenu ljudstva. »Pusti poezijo sine, ni tu denarja nobenega, naj jo pišejo Slovenci, oni tako nimajo kaj izgubiti.« se mi glavi vrti Babačićeva, še vedno zgovorna in aktualna Tranzicijska pesem.

Spokojno odnesem svoj križ daleč od enakih kulturnih možnosti do gospe v občinsko pisarno in jo spomnim, da še v KUD Nika po 9. mesecih nismo dobili njihovega odgovora. »Alfa in omega« gospa iz zveze kulturnih društev občine Kidričevo mi pove, da lahko v roku enega tedna pričakujem odgovor in pomenljivo doda, da je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo ustanovljena z namenom petja in folklore. Takoj začutim, da se ji jebe za kulturni dialog, kaj šele za umetnost in morebitno kulturno sodelovanje, in da gre v tem primeru le za suvereno izključevanje, pred njo na križ pribitega pesnika & KUD Nika. Fino se me je rešila, si mislim. Vidim, da so res uigrani toti naši Občinarji, in da se jim v resnici sladko jebe za neuvrščene kulturnike, ki so utrujeni od iluzije enakih možnosti nehali trkati na zaprta vrata, ki so rezervirana le še za ustaljeno kulturno elito in preverjeno Severino. Naj omenim, da pa zgledno in odlično sodelujemo s Športno zvezo občine Kidričevo, kar je prava poezija. Ko zapustim vrata občine, parafraziram, kaj mi je »alfa in omega« občinske kulture povedala o namenu ustanovitve ZKD v naši prelepi občini. Kaj je že rekla, samo za petje in folkloro smo bili ustanovljeni. Torej; tako kot mi tukaj pojemo, tak lahko vi plešete, kaj ti tu ni jasno, mi odzvanja v glavi in še kje… Ni čudno, da smo že leta 2014, lani in tudi letos iz zanesljivih virov izvedeli, da Zveza kulturnih društev občine Kidričevo celo ne uspe porabiti sredstev namenjenih za kulturo in umetnost, ki naj bi bila poslednjo zatočišče svobode izražanja slovanske duše…Tako neporabljena sredstva v imenu širjenja poslanstva in kulture v občini, za zaprtimi vrati odgovorni prenašajo iz leta v naslednjo leto. Te ugotovitve kažejo na to, kar je v uvodu tega teksta, o kulturnem plenjenju in kraji, povedal moj trenutni prvi kandidat za »Bob leta 2016«, slikar Bogdan Čobal.

Vse to zagotavlja, da imajo pesniki v 21. stoletju še naprej svojo zatočišče v »cukrarnah«. Iz lokalne percepcije se zdi, da ustvarjalci dobijo svojo minuto slave v prav v hipu smrti, saj se po izkušnji sodeč v lokalni kulturi vedno znova časti smrt kulture, da o rojstvu novega, ki se lahko v okolju razraste kot drevo, sploh ne izgubljamo besed, kaj šele iluzij.

V marčevskem Ravnem polju (reviji, ki izhaja v občini Kidričevo) je gospod župan v intervjuju na vprašanje: »kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo?«, odgovoril. Citiram:

»Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom vedno stopimo naproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tudi jim je potrebno dati pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to.«

Kakšno leporečenje neki, lahko o prebranem samo dodam.

Prezir in sprenevedanje, vrženo v obraz, ter ponižanje, ki sem ga kot član kvazi kulturne skupnosti 21. stoletja lahko doživel tudi preko občinskega medija, od ljudi, ki imajo vpliv, zavzemajo pozicije moči in odločanja ter s svojimi potezami brez občutka neposredno hodijo po usodi ustvarjalcev, mi je dalo vedeti, da je dobro ohraniti božansko iskro v sebi in iz križa ustvarjati nove vsebine. Na vprašanje: »kaj je novega?«, lahko odgovorim; vse je isto kot pred vojno, na zahodu nič novega, šofer naprej, potniki za njim, kot mi je večkrat dejal prijatelj Damir, kar lahko zdaj neposredno povežem tudi z bivšim vojnim taboriščem v Kidričevem in aktualnim taboriščem izbrisanih kulturnikov v imenu lokalne institucije kulture.

Pred dnevi sva z velikim človekom, vsestranskim ustvarjalcem, umetnikom Esadom Babačićem, predsednikom KUD Nika, ki je septembra 2014 v Velenju na Lirikonfestu prejel tudi nagrado za 10 letni vrhunski pesniški opus, Čaša nesmrtnosti, malo komunicirala o tem kaj v teh dneh delava. Babačić mi je dejal, saj mi smo vedno bili pridni… Njemu so tisti na pozicijah moči na RTV-ju, ki naj bi delali v imenu naroda, leta 2013 ukinili izjemno radijsko oddajo »Hotel Romantika«, v katero je prinašal multikulturni dialog in bogate kulturne vsebine, zavzemal se je za ranljive, iz vrha družbe odpisane skupine ljudi in na senzibilen, subtilen način postavljal ogledalo dogajanju, času, prostoru, sistemu, kar je zmotilo tiste, ki so imeli moč ukiniti vse, ki so jim preveč dobro postavili ogledalo.
Od takrat naprej so v Sloveniji ukinili še nekaj dobrih medijev, ki so odpirali in krepili dimenzije človekove svobode in povezovanja.

»Ja, ukinili nas bodo, še preden bomo dokončno odšli,« mi pravi.

Zdi se, da so nas že ukinili, še preden so nam dali sploh besedo. Zato je prav, da si jo vzamemo sami. In jaz sem si jo vzel.

Ima dana za »megdana«, bi v tem kontekstu optimistično rekli naši južni bratje in sestre, gostje »Hotela Romantika«.

Pisanje je zame močno zdravilo, ki ima izjemno terapevtsko moč, s katerim poskušam razbijati strahove pred kulturnim dialogom in opozoriti na to, kar se dejansko dogaja tudi na področju kulture pri nas.

Danes ponoči, nekje ob štirih zjutraj, ko nisem mogel spati in me je preganjal ustvarjalni nemir, in sem o svojem in Kristusovem križu razmišljal po tihem, sem se vprašal, zakaj se na zemlji dogaja izključevanje ljudi iz božjega kraljestva.

Takrat sem zaslišal Njegov tihi glas: »odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«.

Boštjan Zupanič

Izvirno objavljeno 28. marca 2016, na osebnem Facebook profilu Boštjana Zupaniča

Napotilo:
http://www.esadbabacic.si/kontakt/


Albin Brencl je izgubil tožbo

maj 12, 2016

Prispevek Tele M

Ljubljansko Okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek podjetja Albin Promotion, ki je od države zahtevalo slabih 6 milijonov evrov odškodnine za povzročeno gospodarsko škodo. Podjetje je državo tožilo, ker da mu je nezakonito izdala gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje za deponijo odpadnih gum pri Lovrencu na Dravskem polju. Medtem ko so na državnem pravobranilstvu ter ministrstvu za okolje in prostor z odločitvijo zadovoljni, pa so v podjetju že napovedali pritožbo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174404893