Kmetje grozijo, da bodo razlili gnojnico – tudi po Ljubljani

marec 12, 2015

Okrog 300 kmetov je v petek protestiralo zaradi nevzdržnih razmer tistih, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih. Prepričani so, da jih država le omejuje, zato zahtevajo odškodnino in nadomestna zemljišča. V nasprotnem primeru grozijo, da bodo začeli izlivati gnojnico po njivah v prvem vodovarstvenem območju, v skrajnem primeru pa bodo protest z njive preselili na beton v Ljubljano.

Ob črpališču Skorba je v petek potekal vseslovenski protest za zdravo pitno vodo, shod lastnikov zemljišč, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih v organizaciji Civilne iniciative Dravsko polje, Dobrovce, Apaško polje in Ljubljana.

Težav, s katerimi se soočajo kmetje, je veliko, a tokrat so v prvi vrsti izpostavili težave tistih, ki imajo zaradi tega, ker so njihova zemljišča na vodovarstvenih območjih, bistveno manjši pridelek in se zato počutijo diskriminirane. Pravijo, da so njihovi stroški kmetovanja višji, saj se morajo držati strogih predpisov, država pa je še enkrat več pokleknila navodilom iz Bruslja in jim situacijo s KOPOP-programom še otežila. Zato kmetje zahtevajo odškodnine, primerljive avstrijskim, po 1.000 evrov za hektar zemljišča na vodovarstvenem območju. Trenutno so te številke pri nas bistveno nižje, in se v povprečju gibljejo okrog 120 evrov. Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je na protestu dejal, da je to za državo majhen strošek, saj bi te odškodnine predstavljale le 0,7 odstotka proračuna.

Kdo državi pomeni več: mali kmet ali veliki giganti?

»Kmetje na prvem vodovarstvenem območju smo podvrženi hudim omejitvam pri kmetovanju. Te vplivajo na način kmetovanja in znižanje prihodka oziroma povečanje stroškov. Žal za to ne dobimo pravične odškodnine, ki nam je bila obljubljena, niti nadomestnih zemljišč, ki jih ima država v lasti. Kot dober gospodar mora oblast v primeru omejevanja poskrbeti za ugodno rešitev prizadetih, a tega ne naredi. Kmete le omejuje in jih ne pusti do nadomestnih zemljišč v njeni lasti, ki jih v neposredni bližini obdelujejo veliki giganti. Program KOPOP, ki je sicer prostovoljen in se je v prejšnjem obdobju izvajal kot KOP, pomenil vpeljavo okolju prijaznejših praks kmetovanja in izboljšanje stanja okolja, sedaj postaja krvnik slovenskih kmetov na vodovarstvenih območjih,« je bil jasen Medved. Težava je med drugim tudi v tem, da nov ukrep določa, da če je le ena parcela na vodovarstvenem območju, se morajo omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev upoštevati na celotni kmetiji.

Kmetovalec Jože Meglič pravi, da so te omejitve zelo krute: »Omejitve so izjemno stroge, saj ne smemo gnojiti z gnojem, zato moramo te organske snovi peljati na drugo zemljišče ali na čistilno. V prihodnje pa nas čaka še več omejitev. Če imaš eno parcelo na vodovarstvenem območju, boš moral celo kmetijo voditi enako, kar pomeni, da ne smeš voziti gnojnice in škropiti na nobenem delu zemljišča. Zaradi tega pridelki padajo! Če se pogovarjamo o predelavi žit, kmetje iz širšega ptujskega območja dosegajo okrog 10 ton pridelka, se sam sploh ne upam oglasiti, ker dosegamo 4 tone. Seveda imamo tudi slabšo zemljo, ampak na račun omejitev gnojenja z mineralnimi gnojili.«

Tudi drugi kmetje pričajo o bistveno nižjem pridelku, kot ga imajo tisti, ki niso na vodovarstvenih območjih. Ivan Vogrinec iz Skorbe pravi, da so subvencije neprimerljive s tem, kolikšen je zaradi teh omejitev izpad dohodka: »Obdelujem 50 hektarjev in sedaj bom moral zaradi 5 hektarjev na vodovarstvenem območju vse obdelovati s strogimi omejitvami. Sploh ne vemo, kaj naj naredimo. Meni se zdi najpomembnejše, da se problem reši, nisem toliko za odškodnine. Najraje bi bil, če bi se zemljišča zamenjalo in bi bilo lažje kmetovati. Podatek za lani kaže, da je na neomejenih območjih zraslo 9 ton koruze, pri nas pa 3 tone. Finančno je to velika izguba. Težko pa si sploh kaj želim, ker se s tem ukvarjam že 30 let in smo ena prvih kmetij. Upam sicer, da se bo to uredilo, ampak nisem ravno optimist. Nadomestnih zemljišč na Ptujskem v lasti sklada je dovolj, a se bojim, da ni volje, kar je razlog, da se doslej ni nič uredilo.«

Čista voda da, a ne zgolj na račun kmetov

So pa kmetje na protestu poudarili tudi, da so za čisto pitno vodo, da so k temu stremeli v preteklosti, pa tudi v prihodnosti so pripravljeni kaj žrtvovati zanjo, a da so določeni ukrepi neživljenjski in na terenu neizvedljivi. Zato želijo sodelovati pri konstruktivni pripravi predlogov in zahtevajo primerno odškodnino za izpad dohodka. Ob tem poudarjajo, da podatki primerjave med letoma 2010 in 2013 kažejo na to, da v zadnjih letih v Sloveniji pijemo bistveno boljšo vodo, kar je po mnenju kmetov tudi njihova zasluga.

Skorba, Podravje, 23.2.2015

Dženana Kmetec

Vir: http://www.tednik.si/kmetje-grozijo-da-bodo-razlili-gnojnico—tudi-po-ljubljani

Advertisements

Ostaja cesta ob Framskem potoku

marec 2, 2015

Minister Gašperšič, ki se je včeraj pogovarjal s predstavniki civilnih iniciativ za gradnjo obvozne poti ob potoku v Pongrcah oziroma proti njej

Sprememba že potrjenih načrtov bi onemogočila evropsko sofinanciranje projekta

“Sprejetega državnega prostorskega načrta ne moremo spreminjati in gradnja obvozne ceste skozi Pongrce, ob Framskem potoku, se bo nadaljevala. Bomo pa poskrbeli še za dodatno varnost te ceste, ob njej postavili varovalno ograjo, poskrbeli za razsvetljavo in jo na nekaterih odsekih nekoliko razširili,” je včeraj pozno popoldne, na srečanju s predstavniki občine in krajani Pongrc, napovedal Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo. V isti sapi je dodal, da domačinom ponujajo možnost izgradnje kolesarske in pešpoti ob železniški progi. Z rezultati pogovorov ostajajo nezadovoljni člani civilne iniciative, ki se zavzemajo za gradnjo obvozne poti ob železniški progi Pragersko-Hodoš, kjer poudarjajo, da bi bilo mogoče ohraniti zdajšnji železniški prehod in obstoječo cestno povezavo. “Sprejetega projekta, ki predvideva gradnjo obvozne ceste ob Framskem potoku v Pogrcah, ne moremo spreminjati. Trasa ceste je bila sprejeta z državnim prostorskim načrtom, lahko pa poskrbimo še za dodatno prometno varnost te cestne povezave in to bomo tudi storili. Tako bo cesta v bližini stanovanjske hiše širša, poskrbeli bomo za varovalno ograjo, ob cesti bomo uredili razsvetljavo, obenem pa zdaj krajanom ponujamo tudi možnost izgradnje kolesarske in peš poti, ki bi potekala ob železniški progi od Šikol do Pongrc in bi tako nekoliko skrajšala pot pešcem in kolesarjem, saj bi dobili cesto, namenjeno zgolj njim,” je včeraj pozno popoldne, še sredi pogovorov s predstavniki občine Kidričevo in obeh civilnih iniciativ, povedal Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo. Poudaril je, da pred skoraj desetletjem sprejetega prostorskega načrta ne morejo spreminjati, dela na modernizaciji železniške proge Pragersko-Hodoš pa morajo biti končana do konca letošnjega leta.

Prepozno za bistvene spremembe

Kakršnakoli sprememba že sprejetih in v Evropi potrjenih načrtov, dodaja Gašperšič, bi tudi onemogočila sofinanciranje projekta s strani Evropske unije. “Domačinom v Pongrcah in okoliških vaseh ponujamo najboljše, kar jim lahko. Sam sem se odzval predvsem zaradi informacij, ki so se pojavile, češ da obvozna cesta ob potoku, ki jo že gradimo, ni varna in pomeni nevarnost za okoliške prebivalce. Po ogledu in po vsem, kar sem slišal, lahko zagotovim, da bomo poskrbeli za varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Ob potoku bo tudi varovalna ograja,” dodaja Gašperšič.

“Na občini se zavedamo, da sprejetih prostorskih načrtov že sredi gradnje obvozne ceste ne moremo spreminjati. Lahko pa nekatere stvari še izboljšamo in to bomo tudi storili. Mi domačinom zdaj ponujamo še izgradnjo traktorske poti ob tej cesti, ki pa jo bo mogoče zgraditi le v primeru sodelovanja lastnikov kmetijskih zemljišč. Ti bodo namreč morali del svojih kmetijskih zemljišč nameniti za ureditev te kmetijskim strojem namenjene poti,” dodaja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Eni zadovoljni, drugi ne

Predstavnik civilne iniciative, ki se zavzema za gradnjo obvozne ceste ob železniški progi, Boštjan Kmetec včeraj, še sredi pogovorov, ni bil zadovoljen: “S tem, kar sta povedala minister Gašperšič in župan Leskovar, bom takoj zdaj seznanil člane naše iniciative, a pričakujem, da z doseženim ne bodo zadovoljni. Mi opozarjamo, da cesta ob potoku ni varna, da je izbrana lokacija dražja in da je še čas za sprejetje za večino domačinov ugodnejše variante.” So pa bili s pogovori zadovoljni člani civilne iniciative, ki jo zastopa Vlado Brglez: “Mi smo se vedno zavzemali za varno cesto in za nas je sprejeta trasa ob potoku dobra rešitev, ki jo bomo zagovarjali tudi v prihodnje.”

Naj spomnimo, gradnja obvozne ceste skozi Pongrce v občini Kidričevo je razdvojila tamkajšnje prebivalce, saj se del krajanov zavzema za sprejeto traso, na kateri dela že potekajo, del domačinov, predvsem tistih, ki živijo bliže Framskega potoka, pa že lep čas dokazuje, da bi bila cenovno ugodnejša in prometno varnejša gradnja obvozne ceste od Šikol, ob železniški progi do Pongrc. V začetku tedna so domačini s traktorji – deset se jih je s traktorji tudi včeraj pripeljalo pred občinsko stavbo, kjer so potekali razgovori – zaprli lokalno cesto skozi Pongrce in bližnjo državno cesto skozi Šikole. Gradnja obvozne ceste v Pongrcah je del projekta modernizacije železniške proge, ko bodo v Pongrcah zaprli sicer varovani železniški prehod, s tem pa tudi cesto, ki je zdaj glavna lokalna prometnica.

Objavljeno v Večeru, v soboto, 28.2.2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502286099330


V Šikolah skeptični glede obvoznice

februar 24, 2015

Blizu petdeset krajanov Pongrc, Jablan, Stražgonjce in Šikol je danes dopoldan, med 10, in 12. uro zaprlo promet na glavni cesti skozi Šikole in krajevni cesti v bližnjih Pongrcah, da bi tako opozorili na nestrinjanje z gradnjo obvozne ceste skozi Pongrce.

“Domačini že nekaj let opozarjamo na težave, ki jih v naše okolje prinaša gradnja obvozne ceste ob Framskem potoku. Cesta z dvema ostrima in nepreglednima ovinkoma nima predvidenega pločnika in je brez kolesarske steze, kar bo zagotovo vplivalo na našo prometno varnost,” je danes v imenu CI proti izgradnji ceste po sicer sprejetem državnem prostorskem načrtu povedal Boštjan Kmetec.

Gradnja cestnega obvoza v Pongrcah je potrebna, ker naj bi zaradi modernizacije železniške proge Hodoš-Pragersko zaprli tukajšnji železniški prehod. A kot dokazujejo domačini, je mnogo sprejemljivejša in cenejša gradnja obvozne ceste ob železniški progi. Še bolje, menijo, bi bilo, če bi železniški prehod kar ostal, s tem pa tudi veljavna cestno prometna ureditev. Da se v Pongrcah domačini nikakor ne morejo zediniti, kje naj obvozna cesta poteka, je bilo slišati tudi na samem protestu, saj je se sokrajanom pridružil Franc Lah, ki je v imenu CI za varno cesto ob potoku menil, da je bil sprejeti prostorski načrt in z njim trasa ceste, “najboljši kompromis”, sprejeta trasa pa je lahko tudi zametek južne obvozne ceste za večje območje občine Kidričevo.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič – zanj protestniki zahtevajo odstop – se današnjega protestnega shoda ni udeležil, napovedal pa je skorajšnje srečanje z domačini.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502236097777


V Pongrcah protest proti gradnji nevarne povezovalne ceste

februar 23, 2015

Očitki, da gre pri projektu za osebne interese

Del krajanov Pongrc je danes s protestom izkazal nestrinjanje z začetkom gradnje povezovalne ceste, ki je del projekta nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš.

Civilna iniciativa, ki je pripravila protest, sicer zastopa le del krajanov Pongrc v občini Kidričevo, del krajanov pa se s traso povezovalne ceste med Šikolami in Pongrcami strinja.

Kot je povedal predstavnik civilne iniciative Boštjan Kmetec, zahtevajo takojšnjo ukinitev gradnje po njihovem zelo nevarne ceste, proti kateri se že nekaj let bori vsaj pet okoliških vasi. Vse bolj pa ugotavljajo, da so “nemočni proti lobijem ter vezam in poznanstvom, ki segajo od zaposlenih na Slovenskih železnicah do ministrstva za infrastrukturo”, je dodal.

“Tudi zato zahtevamo odstop odgovornih, tudi ministra Gašperšiča, ki je podpisal dopis o začetku gradnje omenjene ceste. Gre za nevarno cesto z dvema ostrima ovinkoma, brez pločnikov in kolesarske steze. Za nas bi bilo najbolj sprejemljivo, če bi ostalo tako, kot je, za kar smo na ministrstvu že dobili namig, da je to mogoče, ali pa da cesto speljejo ob železniškem prehodu po državni zemlji,” je še pojasnil Kmetec in dodal, da naj bi jim minister obljubil pogovor v naslednjih dneh.

Očitki, da gre za projekt zaradi zasebnih interesov

Nasprotniki gradnje na predlagani trasi trdijo, da bo zaradi izvedbe projekta, ki naj bi nastal iz osebnih interesov, za več kot 600.000 evrov oškodovan tudi državni proračun, saj bi bile toliko cenejše rešitve, ki jih predlagajo sami.

Ob tem so v civilni pobudi prepričani, da gre predvsem za interese enega od njihovih sokrajanov in uslužbenca pristojnega ministrstva, Danila Veka, ki ga obtožujejo korupcije. Ta namreč živi ob omenjenem prehodu, z njegovo ukinitvijo pa bi odsek ceste ob njegovi nepremičnini pridobil na vrednosti.

Vek je bil, kot pravijo, celo član komisije za nivojske prehode na takratnem prometnem ministrstvu, ki je leta 2009 odločala o umestitvah v državnem prostorskem načrtu. Ker bi se po njihovem po kodeksu javnih uslužbencev sam izločiti iz postopka odločanja, menijo, da gre pri njegovem ravnanju tudi za elemente koruptivnega ravnanja.

A takih krajanov, ki jim nova trasa odgovarja, je v Pongrcah še nekaj, saj se bodo lastniki hiš po zaprtju prehoda znebili zdajšnjega prometa. Po besedah Franca Laha ceste, ki bi šla ob železnici, ne bi bilo mogoče nikoli več širiti, potrebna bi bila celo rušitev dela ene od hiš, medtem ko je na sprejeti lokaciji dovolj prostora. “Gre izključno za fovšijo, saj jim ne gre v glavo, da bi mi imeli slepo ulico,” je dejal Lah.

Brez ukinitve prehoda bi izgubili evropska sredstva

Na pristojnem ministrstvu pa so za STA pojasnili, da je bil državni prostorski načrt (DPN) za projekt Pragersko-Hodoš javno razgrnjen leta 2008 v občini Kidričevo, o čemer so bili krajani obveščeni in so imeli možnost, da se do njega opredelijo.

Evropska komisija je tudi na podlagi sprejetega DPN-ja odobrila evropska sredstva za projekt, ki vključuje tudi ukinitev prehoda v Pongrcah, izgradnjo povezovalne ceste ter modernizacijo nivojskega prehoda v Šikolah zaradi dviga hitrosti vlakov, poudarjajo na ministrstvu.

Ker je pozneje prišlo do pomislekov, so na ministrstvu pregledali nekaj vidikov možnih sprememb projektnih rešitev, a je analiza pokazala, da bi bila ohranitev prehoda v nasprotju z zakonodajo. Če torej ne bi zgradili povezovalne ceste in ukinili nivojskega prehoda, bi lahko ogrozili evropska sredstva za celoten projekt.

 T.H.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-pongrcah-protest-proti-gradnji-nevarne-povezovalne-ceste/359013

Prispevek RTV Slovenija: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik-tv-maribor/174321457


Protest v Pongrcah

februar 20, 2015

Državni prostorski načrt predvideva gradnjo obvozne ceste ob potoku, a del krajanov se s tem ne strinja in predlaga, kot trdi, cenovno ugodnejše variante gradnje ob železniški progi ali kar ohranitev obstoječega prehoda

V vasi Pongrce, ki leži ob železniški progi Pragersko-Hodoš, del krajanov napoveduje protest, ker se ne strinja z gradnjo povezovalne ceste med Šikolami in Pongrcami, ki poteka ob Framskem potoku in tik ob novozgrajeni hiši družine Rojko. Na težave, ki jih zanje predstavlja izbrana trasa obvozne ceste, opozarjajo že leta in v Večeru smo o njihovih pogledih že večkrat obširneje poročali . Predstav­nik civilne pobude Boštjan Kmetec za ponedeljek napoveduje protestni shod, na katerem bodo zahtevali tudi ministrov odstop. Nasprotniki gradnje na predlagani trasi trdijo, da bo zaradi izvedbe projekta, ki naj bi nastal iz oseb­nih interesov, za več kot 600 tisoč evrov oškodovan tudi državni pro­račun. Ministru Gašperšiču so kraja­ni predlagali, da bi nadomestno cesto gradili po trasi ob železniški progi, kjer je območje že zdaj degradirano in so zemljišča v lasti države, ali pa naj tam še naprej ostane zavarovan žele­zniški prehod. Prva možnost bi bila po njihovem od tiste, ki jo predlaga mi­nistrstvo, cenejša za 224 tisoč, druga celo za več kot 600 tisoč evrov. “Žele­zniški prehod v Pongrcah je zavarovan z avtomatskimi zapornicami in zaradi tega ni bilo nobenih žrtev ali nesreč, a se nekdo nerazumno vztrajno bori, da bi projekt nadomestne ceste speljali po za naročnika dražji trasi ob strugi Framskega potoka. In to ne glede na nepotrebno dodatno uničevanje kme­tijskih zemljišč, ustvarjanje poplavno ogroženih območij, neutemeljenim in nepotrebnim poseganjem v pravi­ce lastnikov z izvajanjem postopkov razlastitev,” so prepričani v civilni iniciativi. Kot je znano, ministrstvo zagovarja gradnjo obvozne ceste ob Framskem potoku, zaprtje železni­škega prehoda v Pongrcah pa nareku­je bližina večjega prehoda v Šikolah, ki je oddaljen le dobrih 300 metrov.

Objavljeno v Večeru, v petek, 20. februarja 2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502206097039


350 jeznih štajerskih kmetov grozi z gnojnico

februar 20, 2015

Shod za čisto pitno vodo

Na Hajdini pri Ptuju se je dopoldne zbralo približno 350 kmetov, ki so s protestnim shodom opozorili na po njihovem mnenju izjemno težke pogoje kmetovanja na prvem vodovarstvenem območju.

Za razbremenitev si kmetje želijo višjo odškodnino za tovrstno kmetovanje – ali pa odkup zemljišč. Na protestu ni bilo predstavnikov resornih ministrstev, če ti časa za sestanek kmalu ne bodo našli, bodo kmetje svoj protest stopnjevali z zaporami cest in polivanjem gnojevke.

Približno 1.400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Zaradi teh omejitev številne kmetije počasi propadajo in na to so želeli kmetje opozoriti s protestnim shodom za čisto pitno vodo. Kaj zahtevajo? “Primerno odškodnino, na način, da smo enakovredni z drugimi. Če to ni mogoče, pa nadomestna zemljišča, ki jih ima država zdaj v lasti,” je povedal Stanko Rukav.

Da so kmetom nekaj takšnega v preteklosti neuspešno že ponudili, pa je v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majerle: “Predvsem se je izkazalo, da kmetje niso želeli drugih zemljišč z zamenjavo, ampak dodatna zemljišča.”

“Poleg tega je sklad pripravljen odkupovati zemljišča kmetov na teh območjih, vendar po tržni ceni,” je dodala.

Pogovor in dogovor o slišanem kmetje zahtevajo takoj, prvo razočaranje pa so tokrat doživeli ob spoznanju, da si nihče iz Ljubljane ni vzel časa za pot na Hajdino. Če bo ignoranca trajala, bodo protest stopnjevali.

“Drugič bomo mi zaprli eno cesto. Mesec dni prej bomo najavili in izvedli zaporo, protestirali bomo; in če dogovora ne bo, bomo zahtevali odstop vodilnih. Zadnji kriterij bo polivanje z gnojnicom,” je napovedal Milan Unuk.

Kljub vsemu pa tudi kmetje upajo na dogovor, saj, kot pravijo, je onesnaženje čiste pitne vode skrajni protestni ukrep.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/350-jeznih-stajerskih-kmetov-grozi-z-gnojnico/358819


Protest za čisto pitno vodo

februar 20, 2015

Skoraj desetletje že velja uredba o kmetovanju na vodovarstvenih območjih. Kmetje jo spoštujejo, a poudarjajo, da je kmetovanje zato dražje, prihodki pa so manjši. Jutri protestni shod pri črpališču v Skorbi

Od 120 do 150 evrov na hektar znaša odškodnina za kmetovanje na vodovarstvenem območju. Veliko je mogoče postoriti v organizaciji in pri kvaliteti

“Za nastale razmere kmetje krivimo ministra za kmetijstvo Dejana Židana, ki smo ga povabili tudi na petkov protestni shod, a odgovora še nismo dobili, prav tako ne vemo, če se bo našega shoda udeležil kdo iz ministrstva za okolje. Počutimo se ogoljufani in vse bolj imamo občutek, da se odgovorni v Ljubljani ne zavedajo, v kakšen položaj so nas pripeljali,” je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo pred jutrišnjim, petkovim, protestnim shodom slovenskih kmetov, ki kmetujejo na vodovarstvenih območjih, predstavljal Branko Grad iz Civilne iniciative Ljubljana. Slovenski kmetje so se zaradi 2007. leta sprejete uredbe o omejenem kmetovanju na vodovarstvenih območjih znašli v brezizhodnih razmerah, o čemer bodo podrobneje spregovorili tudi na jutrišnjem protestu v Skorbi, ki ga predstavljajo kot protest za čisto pitno vodo.

Zaradi varovanja pitne vode ob denar

“Kmetje smo edini, ki pri nas še varujemo čisto okolje, predvsem podtalnico, a smo zaradi tega v vse težjem položaju. Zaradi sprejetih ukrepov mi, ki kmetujemo v najožjem vodovarstvenem območju, ne moremo vstopiti v nobenega od okoljskih ukrepov, čeprav jih moramo obvezno in brezpogojno izpolnjevati,” poudarja Milan Unuk iz Civilne iniciative Dravsko polje. Dodaja, da zaradi sprejetih državnih ukrepov kmetje ostajajo letno brez vsaj 500 evrov po hektarju kmetijskih površin. Odškodnine, dodaja, ki jih prejemajo, so mizerne, določa jih država, za njivske površine pa znašajo med 120 in 150 evrov na hektar, a izključujejo možnost kandidiranja za evropska sredstva. “Če ima kmet na vodovarstvenem območju travnik, ni upravičen do nikakršnega nadomestila, čeprav vsi vemo, da prav travinje najmanj vpliva na podtalnico. Vedeti je treba, da je kmetovanje na tem območju precej dražje, pridelki pa so manjši. Zaradi zmanjšanja dohodka je država določila odškodnine, za katere morajo kmetje vsako leto oddajati vloge upravljavcem vodovoda. Najhuje pri vsem skupaj pa je, da se ta odškodnina razume kot državna pomoč, zaradi katere kmetje ne morejo kandidirati za evropska sredstva KOPOP, ki so namenjena prav za te namene,” pojasnjuje Ivan Brodnjak, svetovalec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki prav tako kot sindikat kmetov petkov protest lastnikov zemljišč na vodovarstvenih območjih podpira. “Težav, s katerimi se dajejo kmetje na vodovarstvenih območjih, se zavedamo tudi v kmetijsko gozdarski zbornici in nanje opozarjamo vlado. Gre za velike omejitve v kmetovanju, stroški so večji, prihodki manjši in zavedamo se, da gre za težave, ki se že predolgo rešujejo, čeprav bi lahko razmere uredili kar po sosednjem avstrijskem vzoru,” pravi Cveto Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Odškodnine, ki izključujejo evropsko pomoč

“Kmetje, ki zdaj upamo, da se bomo sredi marca vendarle sestali z ministrom Židanom, ta nam je obljubil poldrugo uro časa in ne zgolj pol ure za razjasnitev najhujših težav, zahtevamo, da nam država zagotovi nadomestna zemljišča ali odkup zemljišč po primernih cenah, terjamo izplačilo odškodnine, ki bo odražala dejansko škodo zaradi omejenega kmetovanja, pri čemer predlagamo zgledovanje po sosedih Avstrijcih,” pravijo vodje civilnih iniciativ. Dodajajo, da je treba domačo zakonodajo urediti tako, da se prejete odškodnine ne bodo štele kot državna pomoč in bodo lahko kandidirali na evropskih razpisih. “Prepričani smo, da je mogoče hitro odpraviti tudi birokratske ovire in zaplete, ki spremljajo našo oddajo vsakoletnih zahtevkov za odškodnine. Tako se nenehno dogaja, da so nekateri naši zahtevki zavrnjeni, pa naslednje leto sprejeti, izplačilo zmanjšano, mi pa ne vemo, kako in kaj,” razlaga Stanislav Rukav, predstavnik kmetov z Dobrovc, kjer so ti prepričani, da je treba vse z odškodninami povezane postopke poenostaviti in skrajšati. “Če nakopičenih problemov ne bomo uspeli rešiti, bomo zahtevali odstop odgovornih na ministrstvu za okolje in prostor in ministrstvu za kmetijstvo, in če tudi to ne bo zaleglo, bomo zaprli državne meje,” v en glas zatrjujejo zastopniki štirih civilnih iniciativ. Ti zastopajo kmete, ki kmetujejo na blizu 5 tisoč hektarjih obdelovalnih površin in so del vodovarstvenih območij.

Iz katerega vira za odškodnine kmetom?

Na območju Dravskega polja se na vodovarstvenih območjih nahaja blizu 100 hektarov kmetijskih površin, ki jih obdeluje nekaj več kot sto lastnikov zemljišč. Ti so v preteklih štirih letih od Komunalnega podjetja Ptuj, upravljavca tukajšnjega vodovodnega omrežja in črpališč, prejeli skupaj slabih 215 tisoč evrov odškodnine, a kot poudarja Janko Širec, direktor ptujske komunale, področje izplačevanja odškodnin na ravni države še vedno ni urejeno. “Mi smo svoje obveznosti poplačali, a ostaja dejstvo, da zakonodaja na tem področju še vedno ni urejena in smo v preteklosti nadomestila izplačevali iz lastnih sredstev. Ob tem pa za 3,5 milijonov načrpane vode letno v državni proračun za vodno povračilo odvedemo 280 tisoč evrov, po naših podatkih se na tem računu letno zbere vsaj 50 milijonov evrov in to je zagotovo denar, ki bi ga lahko namenili tudi za odškodnine kmetom.”

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 19. februarja 2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502196096801