Neznanci s svinjsko glavo oskrunili kip Borisa Kidriča

januar 2, 2018

Ponoči so neznanci oskrunili kip Borisa Kidriča v središču Kidričevega. Na podstavek spomenika so postavili svinjsko glavo.

Delavci občinskega komunalnega podjetja so jo do opoldneva že odstranili, o dogodku je bila obveščena tudi policija in ga že preiskuje, je za MMC poročal radijski dopisnik RTV Slovenija Danijel Poslek.

Spomenika na podstavku sicer ni že osem let, saj je med novoletnimi prazniki 2010 bronasti doprsni bronasti kip politika nekdo odnesel, policiji pa storilca ni uspelo izslediti.

Spomenik revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kraj tudi imenuje, je pred tremi desetletji izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič s Ptuja. To je bil eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Odkrili so ga aprila 1973.

Novi kip postavili pred Talum

Po omenjeni kraji so se maja leta 2011 v družbi Talum odločili postaviti nov kip, ker pa je “župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti”, so se v podjetju odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo, je takrat poročal STA.

“Pristati na tiho vračanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli,” so ob tem sporočili iz družbe, kjer so bili prepričani, da bo na novem mestu kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred “tatovi zgodovine”.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/neznanci-s-svinjsko-glavo-oskrunili-kip-borisa-kidrica/441962

Več na:
Primer svinjska glava v rokah policije (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2011-primer-svinjska-glava-v-rokah-policije
Na mestu Kidriča – svinjska glava (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2006-na-mestu-kidrica-svinjska-glava

Advertisements

Si Kidričevo zasluži naziv degradiranega območja?

julij 11, 2016

S tem pridejo odškodnine ali rente

Prispevek Tele M: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174416248

V občini Kidričevo poteka analiza tal, ki bo pokazala onesnaženost območja in nujnost sanacije. Zdravje ljudi naj bi ogrožalo t. i. onesnaženo rdeče blato.

Na pobudo civilne iniciative Za Kidričevo so dopoldne začeli analizo tal. Glavno vprašanje pa je, ali je onesnaženost tal tolikšna, da bi lahko občino uvrstili med degradirana območja. Vodstvo občine zatrjuje, da ne.

Gibanje pooseblja Branko Štrucl. Ta že nekaj let vodi kampanjo, ki bi Kidričevemu prinesla status degradiranega območja, pred današnjim začetkom analize tal pa je vnovič izrazil prepričanje, da je zdravje ljudi ogroženo predvsem zaradi tako imenovanega onesnaženega rdečega blata.

Odškodnine ali pa letne rente

“Če vemo, da je Evropska unija lani s sklepom jasno povedala, da je rdeče blato nevaren odpadek in spada pod rudniške odpadke, je to zelo nevarno,” pravi Štrucl, ki ocenjuje, da je v Kidričevem in okolici približno šest milijonov ton takšnega blata.

Štrucl je zaradi omenjenega svoje zahteve naslovil tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, od njega pa zahteva, da prouči možnost odobritve vsakoletne rente Kidričanom ali pa odškodnine za degradirano območje. Prav tako ga poziva, da poskrbi za novo cestno povezavo proti Talumu in da enega izmed krajanov vključi v nadzorni svet tega kidričevskega podjetja.

Opravljenih že več analiz

Ne glede na Štruclova opozorila pa je dejstvo, da tokratne raziskave tal v Kidričevem niso prve, vse pretekle pa skrb vzbujajočih vrednosti niso nikoli pokazale. To nam je danes potrdila tudi Janja Turšič z agencije za okolje (Arso), ki bo opravila analizo. In na kaj se bo agencija osredotočila tokrat? “Načrtovano imamo vzorčenje na šestih lokacijah, tri od teh so vrtci, ker so to lokacije, kjer se zadržuje najbolj občutljiva populacija. Analizirale se bodo kovine, glede na problematiko Taluma in povezano industrijo se bo v vzorcih določil tudi fluorid,” potek dela pojasnjuje Turšičeva.

Leskovar: To je zamisel posameznika

Da analizo tal pozdravljajo, so poudarili tudi na občini, župan Anton Leskovar pa ob tem zavrača namigovanja o degradiranem območju. Ta prizadevanja so po njegovem mnenju zamisel zgolj enega posameznika. “Menim in to lahko tudi dokažem, da občina Kidričevo nikakor ne spada v degradirana območja, saj je tukaj kakovost življenja višja kot v marsikaterem drugem kraju. Če pa je s temi zemljišči res kaj narobe, pa se bomo v dogovoru z ministrstvom za okolje tudi odzvali in zadevo sanirali,” miri Leskovar.

Rezultati analize, ki jo bo v celoti plačal Arso, naj bi bili znani v enem mesecu, po njihovi objavi pa naj bi Štrucl proti Leskovarju tudi vložil kazensko ovadbo, ker da župan zavaja, ko zatrjuje, da živijo Kidričani v zdravem okolju.

Mojca Vtič, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/si-kidricevo-zasluzi-naziv-degradiranega-obmocja/397883


Kidričani nočejo prebežnikov: “Migranti v Stožice”

januar 16, 2016

MNZ išče nove kraje za nastanitvene centre

Občani Kidričevega so pripravili protestni shod, ker naj bi država tam načrtovala vzpostavitev nastanitvenega centra za begunce, ki bi v tamkajšnjih vojaških objektih lahko sprejel tudi do 4.000 ljudi.

Posnetek iz Dnevnika na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174382718
Posnetek Tele M na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174382710

Novinar Radia Slovenija Danijel Poslek je poročal, da se je med sestankom med državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem in vodstvom občine pred stavbo občine zbralo kakšnih 200 do 300 protestnikov, ki so bili odločeni, da prebežnikov v Kidričevo ne bodo sprejeli, saj je po njihovih izjavah kraj premajhen, da bi lahko sprejel takšno množico ljudi.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je prejšnji teden na pristojno ministrstvo naslovil pismo, v katerem je zahteval pojasnila v zvezi z načrti države, pri tem pa protestiral proti načrtovanju centra v njihovem okolju brez kakršnega koli obvestila občini in občanom. Leskovar je o vsem skupaj izvedel na družabnem omrežju.

Trenutne razmere, v katerih sta Kidričevo in celotno območje občine, so skrb vzbujajoče in nesprejemljive. Vztrajamo, da za tovrstno morebitno načrtovanje centra brez vednosti lokalne skupnosti ni opravičila, in menimo, da bomo o tem, ali takšen center v Kidričevem postaviti, odločali ljudje, ki tukaj živimo,” je zapisal Leskovar in zahteval pojasnila ministrstva.

Na MNZ-ju so pojasnili, da proučujejo več možnosti za vzpostavitev nastanitvenih centrov. Pripravljajo različne podlage, ki bodo temelj za sprejetje ustreznih odločitev, predtem pa se vedno posvetujejo z vodstvi lokalnih skupnosti.

Proučujemo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga sicer uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar nobena odločitev še ni sprejeta,” so poudarili na notranjem ministrstvu in razloge za iskanje novih lokacij pojasnili s tem, da nekateri centri zapirajo svoja vrata, tisti v Gornji Radgoni sredi januarja, v Celju pa konec februarja, zato jih je treba nadomestiti.

Proti migrantskemu centru Kidričevo

Občani v Kidričevem so se organizirali v skupino Proti migrantskemu centru Kidričevo na Facebooku, ki šteje že skoraj 2500 članov.

MMC RTV SLO/STA

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/kidricani-nocejo-prebeznikov-migranti-v-stozice/383435

Več na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kidricevem-sefica-pricakali-s-protestom.html


Centri za zbiranje odpadkov

april 9, 2015

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174329419

V osmih občinah spodnjega Podravja z več kot 3000 prebivalci bodo konec meseca začeli delovati novi zbirni centri za ločeno zbiranje odpadkov. Deset ur na teden bodo lahko občanke in občani odlagali skoraj vse vrste odpadkov. S tem se bo – upajo v občinah – zmanjšalo število divjih odlagališč.

Gabrijela Milošič, Tele M


So prebivalci spodnjega Podravja preplačali center za ravnanje z odpadki?

april 7, 2015

Višje sodišče potrdilo dvojno zaračunavanje naložbe

Ptujsko podjetje Čisto mesto je, kot izhaja iz odločitve sodišča, prebivalcem spodnjega Podravja dvakrat zaračunalo gradnjo centra za ravnanje z odpadki, cena pa prav tako ni bila skladna z veljavnim pravilnikom.

Ptujski center za ravnanje z odpadki vnovič vzbuja sum o nezakonitih zneskih na položnicah za komunalne storitve. Mariborsko višje sodišče je pred časom namreč potrdilo sodbo ptujskega okrajnega sodišča, po kateri je podjetje Čisto mesto nepravilno obračunavalo naložbo v gradnjo centra za ravnanje z odpadki. “Ključna stvar je v tem, da bi v delu cene, ki je navedena za odlaganje odpadkov, morala biti vključena tudi naložba. V položnicah, ki so jih prejemali prebivalci spodnjega Podravja, pa je bila navedena ločeno. In na koncu se je tudi sodišče postavilo na stališče, da je bilo to zaračunano dvakrat – najprej v postavki za odlaganje odpadkov, nato pa še v postavki za gradnjo centra za ravnanje z odpadki,” sporno prakso podjetja Čisto mesto pojasnjuje ptujski odvetnik Tomaž Alič, ki obenem poudarja, da je bil prav tako kršen pravilnik, ki določa strukturo cene za pobiranje in odlaganje smeti, saj ta jasno določa, katere postavke mora vsebovati položnica.

Sodni postopek je bil sicer posledica dejstva, da eden izmed občanov – Gorazd Ledinek ni želel plačevati prej omenjene naložbe, saj je bil prepričan, da mu podjetje Čisto mesto to neupravičeno zaračunava. “Ugotovil sem, da se krši zakon o samoprispevku, cena pa tudi ni bila prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. Nehal sem plačevati ta del zneska in potem je Čisto mesto izvedlo izvršbo. Na njo sem se pritožil in začel se je sodni postopek, ki je pripeljal do prej navedene odločitve sodišča,” pojasnjuje Ledinek, ki je tudi prepričan, da je bilo v preteklih dvanajstih letih iz tega naslova preplačanih za 20 milijonov evrov.

Če izhajamo iz podatkov Skupne občinske uprave, je bilo preplačil vseh občanov občin, ki so v tem sistemu, za 20 milijonov evrov. Povprečna štiričlanska družina je preplačala torej nekaj manj kot tisoč evrov,” konkretne izračune navaja Ledinek, ki ob tem opozori, da so se po sodnih odločitvah položnice za ravnanje z odpadki bistveno znižale, čeprav Čisto mesto nepravilnosti še vedno ne priznava.

Del preplačil naj bi v preteklosti po Ladinekovih besedah končal v proračunu ptujske mestne občine, kar pa na občini zanikajo. “To ni končalo v proračunu mestne občine, ampak v skladu, ki skrbi za nemoten potek naložbe, tako v CERO Gajke kot v druge zbirne centre v drugih občinah skupne občinske uprave,” pojasnjuje ptujski župan Miran Senčar, ki dodaja, da so mu v podjetju Čisto mesto zatrdili, da nepravilnosti ni bilo, bo pa skupaj s sodelavci poiskal odgovorne, še zatrjuje.

Za pojasnila smo prosili tudi direktorja Čistega mesta Janeza Letnika, a jih še čakamo.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/so-prebivalci-spodnjega-podravja-preplacali-center-za-ravnanje-z-odpadki/362298

Prispevek iz Slovenske kronike na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174329263


Bruselj zaradi odpadnih gum v Kidričevem toži Slovenijo

marec 26, 2015

Na odlagališču že dva velika požara

Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo na Sodišče EU-ja, ker še vedno ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju.

Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče, kjer se od leta 2006 skladišči več kot 40.000 ton odpadnih pnevmatik. Te so zelo lahko vnetljive, v letih 2007 in 2008 sta na odlagališču izbruhnila velika požara, so pojasnili v komisiji. To je grožnja zdravju ljudi in okolju ter kršitev evropske zakonodaje o odpadkih, so sporočili iz Bruslja.

Poleg nevarnosti požara je to območje še zlasti neprimerno za odlagališče zaradi neposredne bližine visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi, opozarjajo.

Sanacija traja predolgo
Evropska komisija je postopek proti Sloveniji zaradi odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju sprožila že oktobra 2012 s prvim opominom, drugi opomin je sledil marca 2013.

Slovenija je predstavila časovni načrt za očiščenje in sanacijo odlagališča, vendar ga ni spoštovala. Obljubila je, da bo težavo odpravila, vendar je pri tem napredovala tako počasi, da se je komisija zaradi resnega ogrožanja zdravja in okolja odločila za tožbo.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je prepričan, da tožba potrjuje dejstvo, da birokratski mlini v Sloveniji meljejo prepočasi. Čeprav je že dolgo točno znano, čigave so pnevmatike in kdo bi jih moral odpeljati, ker ni vse narejeno v skladu s pravili, se ta zdaj navzven kaže kot zmagovalec oziroma celo kot žrtev.

“Občina je podjetniku res dala zemljišče v najem, a ko se sanacija jame ni izvajala v skladu s projektno dokumentacijo, smo zahtevali, da se dovažanje pnevmatik prekine in se odpeljejo iz jame. Inšpekcijski nadzor je potrjeval kršitve, država pa je po svoji odločitvi zadnji dve leti vsakič odpeljala od tukaj okoli tisoč ton odpadnih gum. S takim tempom bi sanacija trajala še 20 ali 30 let, zdaj pa bo očitno moralo to potekati hitreje, kar je tudi prav,” je dejal Leskovar.

Slovenijo že toži tudi Brencl sam
Neposredni krivec za razmere v Lovrencu naj bi bil podjetnik Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, ki je pnevmatike kopičil v jami. A kot sam pravi, razlogi za tožbo, ki so zapisani v odločbi Evropske komisije, ne pijejo vode. Po njegovem namreč ne gre za “zelo lahko”, pač pa prej “sila težko” vnetljive stvari, ki jih lahko zažge samo požigalec.

Ob tem Brencl še vedno trdi, da ne gre za divje odlagališče, pač pa je to včasih bilo, nato pa je za svoje projekte dobil potrebna dovoljenja. Ko so mu dovoljenja pozneje odvzeli, so pnevmatike v jami postale nikogaršnje blago oziroma stvar države. Da bi ga še dodatno privili, jih zdaj prek javnih razpisov odvažajo na njegove stroške. Ker gre za veliko denarja, tudi sam toži državo in se obenem skuša poravnati, a se stvari po njegovem mnenju nikakor ne premaknejo.

Ravnanje z odpadki ne sme ogrožati zdravja ljudi
Ravnanje z odpadki v EU-ju sicer opredeljujeta dva kosa zakonodaje – okvirna direktiva o odpadkih in direktiva o odlagališčih. Okvirna direktiva o odpadkih določa načela ravnanja z odpadki, na primer načelo “onesnaževalec plača”, in zavezujočo hierarhijo za ravnanje z odpadki.

Članice obvezuje k takšnemu ravnanju z odpadki, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju, torej ne pomeni tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali ter ne povzroča škode zaradi hrupa ali vonjav in za krajino ali kraje posebnega pomena.

Direktiva o odlagališčih pa določa varne pogoje delovanja za odlagališča za zaščito zdravja ljudi in okolja pred negativnimi vplivi zbiranja, prevoza, skladiščenja, predelave in odlaganja odpadkov.

Komisija je sicer danes v rednem mesečnem svežnju postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje sprejela 98 odločitev, od tega enajst drugih opominov, v osmih primerih pa se je odločila za tožbo na sodišču.

T. H.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/bruselj-zaradi-odpadnih-gum-v-kidricevem-tozi-slovenijo/361431

Prispevek v Odmevih: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174327268


Hrana za prihodnost – naprej h koreninam

marec 16, 2015

Dokumentarni film na TV Slovenija

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/village-folk/174284785

V zgodovini človeštva so številne civilizacije propadle, ker jim ni uspelo pridelati dovolj hrane.

Sumerci so že 4.000 let pred našim štetjem s preveč intenzivnim namakanjem uničili rodovitno zemljo. Maji so s kmetovanjem in izkoriščanjem gozda popolnoma degradirali površine, primerne za pridelavo hrane.

Tudi v 21. stoletju se povpraševanje po hrani povečuje, hkrati pa je naravnih virov vse manj, tudi vode in zemlje. Intenzivno kmetijstvo ni več model, s katerim bi lahko na zemlji leta 2050 prehranili devet milijard ljudi, ki bodo vsak dan potrebovali 9,8 milijarde kilogramov hrane, kar je skoraj še enkrat več, kot jo pridelamo danes.

TV Slovenija se je z vprašanjem “ali bo mogoče v prihodnosti pridelati dovolj hrane?” v okviru evropskega medijskega projekta Rasti! Hrana za prihodnost intenzivno ukvarjala zadnji dve leti. Urednica projekta in avtorica oddaj Village Folk Barbara Zrimšek je skupaj z ekipo TV Slovenija in produkcijsko hišo Filmservis posnela več kot 50 kratkih zgodb, dokumentarcev o ljudeh, ki v različnih evropskih državah pridelujejo hrano. Zanimive zgodbe ljudi, njihove ideje in razmišljanja so poleg serije oddaj Villlage Folk prinesle izredno zanimiv filmski material za scenarij Barbare Zrimšek, Klemna Dvornika in Gorazda Kernela, na podlagi katerega je nastal dokumentarni film Hrana za prihodnost – naprej h koreninam, ki ga je režiral Klemen Dvornik.

Glavni junak dokumentarca je Pavlos Georgiadis, ki se po študiju v tujini vrne v rodno Trakijo in se začne ukvarjati s pridelavo ekološkega oljčnega olja, s čimer želi ustvariti zagonsko podjetje in povezati mlade, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gastronomijo v okolici Aleksandropolisa na severu Grčije, kjer je 60 odstotkov mladih danes brezposelnih.

Pavlos je prepričan, da je napočil čas, da gremo naprej h koreninam, če le hočemo preživeti. Njegovo razmišljanje in prepričanje o tem, da je hrana osnova našega preživetja, v dokumentarnem filmu utemelji tudi Carlo Petrini, ustanovitelj in ambasador mednarodne mreže Slow Food International, ki s številnimi projekti po vsem svetu ščiti lokalne kmete ter pravično in zdravo hrano z okusom.

Konkretne zgodbe avstrijskega ekološkega kmeta Gerharda Zoubka, ki je s prodajo zabojčkov z ekološko hrano ustvaril zavidljivo družinsko podjetje, in pariškega vrtnarja Asafumija Yamashite, ki svojo zelenjavo prodaja najboljšim pariškim restavracijam, pa nas lahko prepričajo, kako pomembna strateška surovina postaja hrana. Svetovni trg s semeni, ki so osnova za pridelavo hrane, danes obvladuje le pet multinacionalk. Pridelava hrane je velik posel, tesno povezan s politiko, ki odloča o našem vsakdanjem življenju. A kot pravi Pavlos, ljudje lahko volimo vsak dan, celo trikrat na dan, ko imamo v rokav vilice, ter tako odločamo o tem, kako in kaj bomo jedli v prihodnosti …

40 odstotkov hrane, ki jo pridelamo predvsem v okviru industrijskega kmetijstva, ki je povezano z dolgimi transportnimi potmi, nizkimi cenami nekakovostne hrane in ustvarja nezanemarljiv ogljični odtis, današnja potrošniška družba zavrže.

Po napovedih Svetovne organizacije za hrano bo zaradi okoljske degradacije, izgube biotske raznolikosti, podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale peskaste in slane, precejšen del danes rodovitne zemlje izginil. Nove površine, primerne za pridelavo hrane, pa bodo daleč od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture, predvsem v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki.

Morda je še čas, da preprečimo te napovedi s trajnostno, ekološko, lokalno pridelavo hrane, odgovornim odnosom do biološke pestrosti, naravnih virov in surovin ter večjim spoštovanjem hrane kot izvora našega življenja.

Barbara Zrimšek

MMC RTV SLO

Več na: http://www.rtvslo.si/villagefolk/