19 občin za zimsko službo odštelo skoraj tri milijone evrov

december 14, 2018

Čeprav znajo starejši ljudje povedati, da zime v današnjem času več niso to, kar so bile nekoč (danes naj bi bile krajše in milejše), pa je snega vsako leto še vedno precej. Lani in letos je prava zima prišla šele po novem letu. Januarja lani so bile temperature ves mesec krepko pod lediščem, letos februarja in v prvi polovici marca pa je skoraj neprenehoma snežilo.

Po podatkih meteorološke postaje na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru je bil ta del Slovenije ves februar pod snežno odejo, snežilo je 17 od 28 dni. Najvišja debelina snežne odeje na postaji je bila 26 centimetrov, a v višjih legah, na primer v Halozah, je snežna odeja merila tudi do pol metra ali več. Snežna odeja se je obdržala do sredine marca, prav tako je v marcu sedem dni še snežilo.

Kidričevo: 93.000 evrov

Občina Kidričevo je v sezoni 2017/18 za zimsko službo porabila 93.606 evrov. „Na lokalnih cestah izvaja zimsko službo Cestno podjetje Ptuj (CPP) s podizvajalcem, za javne poti imamo sklenjene pogodbe za posamezna naselja s sedmimi izvajalci (Matej Medved, Mirko Vuk, Franc Goričan, Darko Dolenc, Primož Medved, Vzdrže­vanje in gradnje ter Štefan Predikaka),” pravijo na občini. Koliko bo predvidoma stalo izvajanje zimske službe v sezoni 2018/19, Kidričani ne želijo napovedati. „Porabe nikoli ne napovedujemo, ker je odvisna od narave. Računamo, da bo strošek v razponu med 50.000 in 100.000 evri. S prvim rebalansom stanje uskladimo z dejanskimi potrebami.”

CPP-ju letno za vzdrževanje cest blizu devet milijonov evrov

Za vzdrževanje večine cest v regi skrbi CPP. Vzdržujejo 531 km glavnih in regionalnih cest ter dobrih tisoč km občinskih cest in javnih poti. Koncesionarji so v občinah Žetale, Videm, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Markovci, Dornava in Juršinci. Z občinami Kidričevo, Podlehnik in Gorišnica sodelujejo pogodbeno. Vzdrževanje izvajajo iz štirih cestnih baz: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor. CPP je v letu 2017 iz dejavnosti vzdrževanja cest (letno in zimsko) ustvarilo 8,9 milijona evrov prihodkov, kar je slab milijon evrov več od prvotno zastavljenih načrtov. „Povečan je bil obseg del na krpanju in sanaciji zmrzlinskih poškodb na državnih cestah. Razlog za povečano realizacijo je izvedba preostalih del, predvsem pri naročniku DRSI. Večji obseg realizacije je bil tudi na zaporah, ki smo jih postavljali zaradi izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje,” je vodstvo družbe zapisalo v poročilu o poslovanju za leto 2017. 2,6 milijona evrov so znašali prihodki za vzdrževanje državnih cest na območju Maribora in okolice ter 3,1 milijona evrov za vzdrževanje državnih prometnic na ptujsko-ormoškem območju. 1,5 milijona evrov prihodkov so ustvarili z vzdrževanjem občinskih cest (koncesije), približno enak znesek so pridelali tudi s preostalimi deli in postavljanjem cestnih zapor.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13612-spodnje-podravje-19-obcin-za-zimsko-sluzbo-odstelo-skoraj-tri-milijone-evrov

Mojca Zemljarič

Advertisements

V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Nekoč odpadki v grabah in gozdovih, danes v oceanih

november 27, 2018

Koliko komunalnih odpadkov nastane v občinah Spodnjega Podravja?

Kolicine odpadkov_Podravje

*Preračun na prebivalca je približen, saj komunalnih odpadkov ne ustvar­jajo samo gospodinjstva, temveč tudi gospodarstvo. Zato v okoljih, kjer je več gospodarstva, nastaja tudi več komunalnih odpadkov.

Vir in več na: https://www.tednik.si/tednik/13356-okolje-nekoc-odpadki-v-grabah-in-gozdovih-danes-v-oceanih

Mojca Zemljarič


Štrucl pisal računskemu sodišču, ministrstvu in NO

maj 4, 2018

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je Računsko sodišče zaprosil za mnenje o uvedbi lokalne valute oz. vrednostnega bona sternthal. Prepričan je, da je tovrstna praksa občine Kidričevo in njenega podjetja Vzdrževanje in gradnje nezakonita.

Računsko sodišče se do navedb, ki jih je prejelo v obravnavo, ni natančno opredelilo. So pa podali osebno strokovno mnenje, ki jih ne zavezuje pri izvajanju revizij. „Javno finančni predpisi občinam ne dajejo pravne podlage za uvajanje lokalnih valut, prav tako uvajanja lastnih plačilnih sredstev ni mogoče uvrstiti med naloge iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občine v ta namen ne morejo prevzemati obveznosti v breme proračuna, prav tako za opravljanje takšnih dejanj ne morejo pooblaščati drugih pravnih subjektov. Zakon o uvedbi evra določa, da so v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo bankovci in kovanci, ki se imenujejo evro, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da druga plačilna sredstva v Sloveniji niso zakonita,“ je med drugim v odgovoru navedel vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo Aleksej Šinigoj.

Iz ministrstva za finance so Gibanju ZA Kidričevo odgovorili, da nimajo pristojnosti posegati v avtonomijo lokalne samouprave kot tudi ne v odpravo aktov v zvezi z izdajanjem lokalne občinske valute.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/10469-kidricevo-strucl-pisal-racunskemu-sodiscu-ministrstvu-in-no


Bo strenthaler možno dvigniti tudi na bankomatu?

april 11, 2018

Kidričevska lokalna valuta sternthal je stara leto dni. Vrednostne bone izdaja in trži občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pred letom dni so jih natisnili tisoč v skupni protivrednosti 10.000 evrov.

Župan Anton Leskovar poudarja, da je namen uvedbe lokalne valute potrošnja v domačem okolju – da denar ostaja doma. Vrednostni bon je možno unovčiti pri 27 ponudnikih v kidričevski občini, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi: avtoservis, avtoličarstvo, računovodstvo, čebelarstvo, prodaja domačih izdelkov na kmetiji, frizerstvo, gostinstvo, mesarija, mizarstvo, glasbena šola, gradbeništvo, fotografska dejavnost, vrtnarija, zavarovalništvo, prevozi, kmetijska mehanizacija … Prvi mesec, ko so bili boni v obtoku (april 2017), so jih prodali 51. Najmanj so jih prodali v času poletnih počitnic, julija in avgusta. Septembra se je prodaja dvignila in bila v lanskem letu s 149 prodanimi boni najvišja. Največ bonov doslej so prodali letošnjega marca – 152. „Odziv občanov je zadovoljiv in sčasoma raste. Mogoče smo pričakovali več in hitrejše zanimanje.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/10234-kidricevo-bo-strenthaler-mozno-dvigniti-tudi-na-bankomatu

Mojca Zemljarič


Občina za žepnine dijakov in študentov rezervirala 100.000 evrov letno

april 11, 2018

V razpravi o žepninah, ki jih bo občina Kidričevo začela podeljevati v šolskem / študijskem letu 2018/19, je svetnik Slavko Krajnc (SD) izpostavil, zakaj je pogoj za pridobitev žepnine članstvo v društvu.

Vprašal je, kako bo z morebitnim vračanjem „štipendije“ ob neizpolnjevanju pogojev, če dijak oz. študent ne bi izdelal letnika ali dosegel določenega učnega uspeha. Znesek mesečne žepnine, 20 evrov za dijake in 30 za študente, je ocenil kot prenizek. Zanimalo ga je, zakaj bo občina žepnine izplačevala v vrednostnih bonih in zakaj bo v tem primeru znesek izplačan 12-krat mesečno, v primeru izplačevanja v gotovini pa samo 10-krat. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, kje v občini Kidričevo imajo mladi priložnost občinski vrednostni bon unovčiti. „Cilj uvedbe žepnin je, da spodbudimo mlade k aktivnemu udejstvovanju v društvih in se naučijo družbene odgovornosti. Ker želimo spodbuditi uporabo bonov, da denar od potrošnje ostaja v domači občini, smo se odločili, da bo žepnina v Sterntalčanu izplačana v višjem znesku kot v evrih. Da mladi bonov ne bi potrošili, ne gre skrbeti. Konec koncev jih lahko s starši zamenjajo za evre, starši pa bone potrošijo pri katerem od ponudnikov. Prejemniki žepnin ne bodo vračali, ker ne gre za štipendije. Naš namen ni ugotavljati šolskega uspeha. Cilj je, da se mladi vključijo v društva in se aktivno udejstvujejo po svoji moči ali volji.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/10152-kidricevo-obcina-za-zepnine-dijakov-in-studentov-rezervirala-100000-evrov-letno

Mojca Zemljarič


Letos v načrtu obnova šole

februar 8, 2018

Orkanski veter je lani decembra s strehe osnovne šole Cirkovce odtrgal okrog 300 m2 pločevinaste strehe, s tramovi vred. Do konca leta je bila streha popravljena, stroški interventnega popravila so znašali 50.000 evrov.

Strošek popravila so si razdelili občina in etažni lastniki stanovanj v objektu šole. Slednji bodo pokrili okrog 22 odstotkov vrednosti popravila. Občina za svoj del računa, da ji bo stroške sanacije strehe povrnila zavarovalnica. »Vso ostalo škodo (na strehi na drugem objektu, v katerega je veter odnesel iz šole odtrgano streho, in steklenih elementih na šoli) smo popisali in posredovali zavarovalnici in za ta del prav tako računamo, da bo stroške pokrila zavarovalnica. Za popravilo nastale škode bomo izvajalca izbrali z javnim naročilom,“ je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Letos namerava občina Kidričevo v sodelovanju s še štirimi podravskimi občinami izvesti energetsko sanacijo objektov v javni lasti. Gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, ki ga bodo najverjetneje sklenili z družbo Petrol in bo financiran s sredstvi Evropske unije. V projektu sodelujejo občine Kidričevo, Poljčane, Sveta Trojica in Trnovska vas.Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, energetsko bodo sanirali pet javnih objektov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/9314-cirkovce-letos-v-nacrtu-obnova-sole