O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Največji namakalni sistem v državi

27 junija, 2019

Vodstvo občine Kidričevo si je zadalo cilj, da na poljih, ki se raztezajo na Dravskem polju, uredijo namakalni sistem, ki bi bil največji v državi. Zajemal bi območja Starošinc, Stražgonjce in Lovrenca, kasneje tudi Apač.

Prvi preizkus k uresničitvi tega ambicioznega načrta so uspešno prestali. Zbrali so dovolj soglasij lastnikov zemljišč, da lahko začnejo nadaljnje postopke. „Namakalni sistem bi gradili na komasacijskih območjih Dravsko polje 1, 2 in 3. Zbrali smo podpise kmetovalcev za 800 hektarjev površin, s Skladom kmetijskih zemljišč smo dogovorjeni za 250 hektarjev. Za namakanje je zainteresirana tudi Perutnina Ptuj, ki ima v najemu Skladova zemljišča. Trenutno imamo zbranih soglasij za 1.100 hektarjev. Računamo, da bi sistem gradili na 1.500 hektarjih, toliko je namreč potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko opremili. To bi bil največji namakalni sistem v Sloveniji. Vodo za namakanje bi zajemali iz kanala reke Drave. Z državo se dogovarjamo, da bi zgradila glavni vod od kanala do lipe – križišča med glavno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica in cesto za Cirkovce. Vse ostale veje sistema bi gradila občina. Prizadevali si bomo, da bi za projekt pridobili evropska sredstva. S pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč smo prvi korak uspešno izvedli. Državi smo dokazali, da je interes kmetovalcev za gradnjo sistema resno izkazan,“ je pojasnila Mojca Meško iz uprave Občine Kidričevo.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16225-kidricevo-najvecji-namakalni-sistem-v-drzavi

Mojca Zemljarič


Kako do namakalnega sistema v Podravju

28 januarja, 2016

Kmetje v spodnjem Podravju ob vse pogostejših sušah že nekaj časa resno razmišljajo o vzpostavitvi namakalnega sistema. V občini Kidričevo bi radi namakanje uredili za približno 1000 hektarjev površin, projekt bi stal dobrih 7 milijonov evrov. Denar bi lahko zagotovila Evropska unija, a pred tem morajo kmetje pridobiti soglasja lastnikov zemljišč.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174384858

Namakanje v Kidričevem (prispevek v oddaji Tele M)

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174384857