Dovolj je zapiranja pošt – poziv za spremembo zakonodaje

25 septembra, 2020

Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas, da so županje in župani občin Spodnjega Podravja na 6. izredni seji kolegija, dne 21. 9. 2020, sprejeli sklep o podpori pobudi volivcem za vložitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2C).

V zadnjem času smo vedno bolj priča, da Pošta Slovenije zaradi racionalizacije poslovanja ukinja poštne poslovalnice na podeželju. Kolegij županov Spodnjega Podravja meni, da je podpora predlagani spremembi zakonodaje korak PROTI zapiranju poštnih poslovalnic, da se omogoči skladnejši regionalni razvoj in da se vsem državljanom zagotovi enak dostop do poštnih storitev.

Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država »zgrešila poslanstvo« pri upravljanju svojega podjetja. Temu se pridružuje tudi Kolegij županov Spodnjega Podravja. Zato občane in občanke pozivamo, da se povežemo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljemo jasno sporočilo.

Zbiranje podpisov se je pričelo z dnem 1. 9. 2020 in konča z dnem 30. 10. 2020.  

Obrazec podpore podpisujete na upravni enoti in krajevnih uradih v času uradnih ur ali z elektronskim podpisom. Obrazec snamete s spleta ali ga dobite na upravni enoti. Izpolnjene in overjene obrazce posredujete na Mestno občino Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, kjer jih bomo zbrali in pred iztekom roka posredovali sindikatu (Sindikat poštnih delavcev, p. p. 179, 6000 Koper). Za vložitev predloga zakona Državnemu zboru RS je potrebnih najmanj 5.000 podpisov volivk in volivcev.

Vir in več na: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/lokalne-skupnosti/dovolj-je-zapiranja-post–poziv-za-spremembo-zakonodaje.html


Občina Kidričevo v prvi fazi priprave Celostne prometne strategije

18 septembra, 2020

Občina Kidričevo je v začetku poletja 2020 skupaj s Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru pričela z izdelavo strateškega dokumenta Celostne prometne strategije (CPS). Namen tega zavezujočega dokumenta je začrtati smernice razvoja mobilnosti v občini v smeri trajnostne mobilnosti, kjer se celovito razvijajo vsi prometni sistemi z namenom večje kakovosti bivanja in manjših vplivih na okolje. Velik pomen pri pripravi dokumenta je tudi vključevanje javnosti, ki preko javnih razprav, delavnic, anketiranja ali delovnih skupin aktivno sodelujejo skozi različne faze vse do sprejema na občinskem svetu.

Trenutno je priprava Celostne prometne strategije v fazi analize stanja, kjer se je med drugim izvedla tudi anketa prebivalcev, s katero so se pridobile značilnosti obstoječega stanja prometa v Občini Kidričevo. Podatki 144 zbranih anket prebivalcev Občine Kidričevo prikazujejo, da se kot najpogostejši način potovanja pojavlja uporaba lastnega avtomobila z 21 %, nato hoja s 17 % in kolo s 16 %. Najmanj uporabljen način potovanj sta avtobus z 8 % oziroma kombinacija avtobus/avtomobil s 6 %. Več podrobnosti nadete na Slika 1: Modal split v občini Kidričevo.

Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, iz katerega je mogoče razbrati pomembnost posameznega področja z vidika prometnega urejanja. Po mnenju občanov, ki so sodelovali v raziskavi, so najpomembnejša področja, ki jih je treba reševati v prihodnje, vezana predvsem na kolesarjenje (več kolesarskih stez) in železniški promet (pogostejša vožnja vlakov). Kot najmanj pomembno področje pa so občani izpostavili lokacije avtobusnih postaj bližje njihovemu domu ter željo po več pločnikih (Slika 2: pomembnost področij z vidika prometnega urejanja – uteži).

Zanimivo je tudi vprašanje, vezano na potovalne navade, kjer se je ugotavljalo, koliko minut hoje od destinacije, kamor so anketiranci namenjeni, običajno parkirajo svoje osebno vozilo. Tako jih največ parkira od 2 do 5 minut hoje od destinacije. Le 5 % anketiranih svoje vozilo parkira tako daleč od destinacije, da hodi več kot 10 minut. Pri vprašanju, koliko minut hoje oddaljeno javno parkirišče je za anketirane še sprejemljivo, pa so kot najpogostejši odgovor podali od 2 do 5 minut, kar se razlikuje od podatkov za druga primerljiva okolja. 

Zbrani podatki bodo skupaj z ugotovitvami drugih aktivnosti, kot so ogledi stanja in delavnice, omogočili vpogled v realno stanje na področju prometa v občini in s tem omogočili sprejem takšnega strateškega dokumenta, ki bo v največji možni meri upošteval mnenje ljudi. V nadaljevanju analize stanja so predvidene še javne razprave in delavnice za še bolj poglobljen vpogled v stanje na področju prometa in v s tem povezano kakovostjo bivanja. Vabljeni, da se udeležite kakšne izmed prihodnjih aktivnosti in prispevate svoj pogled na urejanje mobilnosti v Občini Kidričevo. O aktivnostih vas bomo sproti obveščali in vam nudili možnosti sodelovanja prek spletne strani Občine Kidričevo, na portalu www.mojaobcina.si/kidricevo ter na Facebook strani občine.

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/promet/obcina-kidricevo-v-prvi-fazi-priprave-celostne-prometne-strategije.html?MLSe6c9983fe10125476593ae4463ef846c


Občina bo kmete kar razlastninila

14 septembra, 2020

Večina občin Spodnjega Podravja, zlasti podeželskih, je v finančni perspektivi, ki se izteka, počrpala izjemno malo ali pa celo nič evropskih sredstev. Doslej niso izvedle niti enega regijskega projekta. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika na številnih področjih. Zato nekatere občine posegajo po različnih mehanizmih, tudi razlastitvi zemljišč.

Za takšen ukrep so se na avgu­stovski seji odločili svetniki občine Kidričevo. S tem so županu Antonu Leskovarju in občinski upravi dali zeleno luč, da lahko pri lastnikih, ki svojih zemljišč ne želijo prodati za gradnjo regionalne kolesarske steze, začneta razlastitvene po­stopke. Župan Leskovar je na seji pojasnil, da se s projektom zaradi črpanja evropskih sredstev mudi. »Zelo je pomembno, da pridobimo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj nam sicer lahko pade celotna tra­sa kolesarske steze na Dravskem polju. Pri lastnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagajanje. Največje nestri­njanje je v naseljih Cirkovce, Pon­grce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku. Nam pa tudi že – iskreno povedano – teče voda v grlo, saj se aktualno finančno obdobje EU izteka. Novega poziva po mojih informacijah ne bo, kar pomeni, da bi za gradnjo kolesarke lahko pridobili tudi do 85-odstotni sofinancerski delež,« je svetnikom pred odločanjem o sklepu, ki je podlaga za začetek razlastitvene­ga postopka, razlagal župan Le­skovar. Dodal je razmišljanje, da si morda kdo na račun kljubovanja občini med kmeti nabira volilne točke. »Vemo, da so volitve v KGZS in da si nekdo išče politične točke. Cesta na lokacijah, ki jih odkupuje­mo, že poteka. Mi bi jo v širini 3,5 metra asfaltirali. Kmetovalcem do­stopa do njiv ne bomo ovirali. Naša naloga je, da kolesarsko stezo pri­peljemo do mostu. Ne želimo, da bi bila zaradi težav v naši občini prikrajšana tudi sosednja občina Majšperk.«

Občina bi služnost kar čez celotno parcelo

Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postop­ku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na pomanjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu. »Občina v pogodbi predvideva služnost na celotni parceli. Odmere bi izvajali naknadno. Želimo, da se zemljišča odmerijo, se oblikuje nova parcel­na številka in je predmet obravna­ve samo odmerjeni del zemljišča in ne parcela v celoti. Na vpis služ­nosti na celotni parceli ne moremo pristati, ker lahko zemljiško-knjižni postopki potem trajajo nekaj let, v tem času pa imaš nepremičnino zaradi vpisane služnosti na nek na­čin zaplombirano, z njo ne moreš prosto razpolagati,« je opozoril Unuk.

Po kolesarski stezi tudi traktorji

K povedanemu je še dodal: »Iz pogodbe je razvidno, da bodo zemljišča služila kolesarski stezi. Kaj pa ostali promet? Predlagamo, da bi se zaradi večje varnosti lahko trasa kolesarske steze premaknila na drugo stran potoka. Kako bomo stezo obenem koristili traktoristi in kolesarji? Kaj bo v času sezonskega dela? Saj bomo za seboj počistili, kot to velevajo predpisi, a vedno to ni možno takoj. Kaj, če kolesar pade? Kdo bo nosil odgovornost? V pogodbi nikjer ne piše, da bo to tudi traktorska pot, kmetje po tej pogodbi nismo nikjer zavarovani. Izključno se omenja kolesarska steza.«

Razlastitve so se dogajale v nekih drugih časih …

Odgovorov na v dopisu iz­postavljena vprašanja kmetje po Unukovih besedah niso dobili. Sre­čali so se sicer z direktorjem občin­ske uprave Damjanom Napastom in podžupanom Bogdanom Potoč­nikom. Sogovornik je do načina pri­dobivanja zemljišč, kot ga je ubrala občina (razlastitve), zelo kritičen. »Tako smo delali po letu 1945 in tako delamo danes … Za današnji čas je to neživljenjsko in zelo, zelo ponižujoče. Ne razumem, zakaj se za nekaj m2, ki jih za projekt potre­buje občina, zahteva služnost na celotni parceli. Obžalujem, da je prišlo do takšnih nesoglasij, ampak druge poti za zaščito svojih pravic ne vidimo. Naj poudarim, da kme­tje ne nasprotujemo projektu. Ne strinjamo pa se z načinom komu­nikacije (da o projektu nismo imeli pravočasno informacij) in postop­kom prisilnega odvzema zemljišč.«

Oster »ne« za razlastitve

»Naziv pogodbe je ‘Prodajna pogodba namesto razlastitve in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice’. Ko nam je občina Kidričevo to posredovala v podpis, smo se počutili užaljene. Mar naša lastnina res ni vredna nič? Po naših informacijah je pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarskih stez težava v številnih občinah po Sloveniji, ne samo v naši. Sploh je pa težava v zakonodaji, ki v javnem interesu omogoča postopke prisilnih razlastitev. Preko sindikata kmetov Slovenije in KGZS bomo o tem vprašanju sprožili ustavni spor in zahtevali spremembo zakonodaje. Ne pristajamo na očitek, da kmetje nismo za napredek. Podpiramo razvoj, a na način primerne komunikacije in z doseganjem soglasij med partnerji. V našem primeru nismo bili obravnavani kot enakopravni partner. V podpis smo dobili pogodbo in bili postavljeni pred odločitev: ali podpišeš ali pa te razlastimo. Gre sicer za vprašanje zelo majhne kvadrature, vendar tudi za to bi bilo treba skleniti dogovor z nami, ki smo lastniki zemljišč.« je poudaril Unuk in zanikal namigovanja župana Leskovarja, da si z nasprotovanjem občini med kmetovalci zbira točke za volitve v KGZS. »V zbornici delujem več mandatov, za novi mandat sploh ne vem, ali bom kandidiral. Nikakor ni v ozadju volilna kampanja. Jasno pa je, da kot funkcionar v KGZS in sindikatu kmetov moram zaščititi interes kmetovalcev. Kdo drug pa ga bo?«

Odločitev občinskega sveta, ki je podprl sklep o začetku razlastitvenih postopkov, je komentiral takole: »Tudi v občinski svet bodo volitve.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/22189-kidricevo-zapleti-pri-izgradnji-kolesarske-steze-obcina-bo-kmete-kar-razlastninila


Divje plaže: Vsega okrog gramoznice Pleterje in v njej ni mogoče nadzirati

12 avgusta, 2020

Kopanje na območju centra Zeleno jezero je prepovedano, preprečuje ga ograja. A se na divjih plažah redno zbere tudi do tri tisoč kopalcev.

V gramoznici Pleterje pri Kidričevem, kjer ureja­jo športno-rekreacijski center Zeleno jezero (Green Lake), je kopanje uradno prepovedano. A se tam že leta predvsem ob vročih popoldnevih in koncih tedna zbere veliko kopalcev. Zdaj so ob delu 40 hektarjev velikega jezera uredili športno infrastrukturo, na voljo sta gostinska ponudba in pestro doga­janje. Po ocenah Občine Kidričevo naj bi se na bregovih jezera zbralo tudi do tri tisoč kopalcev, suparjev ter drugih, željnih osvežitve in rekreacije. Kot pojasnjujejo na občini, sta ob delu jezera res urejena manjša plaža in dostop do vode, a tudi tam kot na številnih mestih na nabrežju na prepoved kopanja jasno opozar­jajo table.

V centru kopanje ni mogoče

Župan Anton Leskovar ob tem dodaja, da so imeli letos resnično nekaj težav s kopalci, ki so pleza­li na že postavljene stebre bodoče vlečnice za deskarje. A naj bi te sedaj bolj ali manj minile. Delno zato, ker so s kopenskega dela z ograjo onemogočili dostop do ste­brov, po drugi strani pa zato, ker dela na vlečnici sedaj hitro napre­dujejo in so na stebre že napeli je­klenice.

Po nekaj tehničnih težavah pri postavljanju 420-metrska vlečni­ce za deskarje naj bi jo po nekaterih napovedih poskusno zagnali prav ta konec tedna. Kdaj točno jo bodo tudi uradno pognali, pa je po bese­dah Damjana Krumpaka iz podje­tja Promocije, ki je nedavno prevzelo stike z javnostmi in promocijo Zele­nega jezera, trenutno še težko napo­vedati. Športni center sicer v sklopu javno-zasebnega partnerstva ureja konzorcij investitorjev – Cestno pod­jetje Ptuj, Dujardin in CWS Cablewake Systems.

“Na delu, kjer je športno-rekre­acijski center, je postavljena ograja, ki onemogoča dostop do vode. Ta del je tudi pod nadzorom varnostnih kamer, prisotna je varnostna služba. Tudi ko se je v preteklosti zgodilo, da so ljudje plezali po stebrih, so o tem obvestili policijo. Zdaj ob 22. uri zapirajo ograjo centra, ki ga nato varuje varnostna služba, saj se je v preteklosti dogajalo, da so nekateri ostajali tam tudi ponoči,” pojasnju­je Krumpak in ob tem poudarja, da je glavna težava v tem, da je celotno obrežje na drugi strani jezera divje kopališče, kjer nimajo nobenih pri­stojnosti. So pa tudi tam opozoril­ne table postavljene na vseh vidnih delih.

Prve kopalne vode na vzhodu

Za zdaj stvari potekajo pač podob­no kot po številnih divjih kopali­ščih po državi ali pa na morju, kjer je kopanje dovoljeno na lastno od­govornost, reševalec iz vode pa ni prisoten. Čeprav tudi ureje­ni del obrežja jezera za zdaj še ni opredeljen kot kopalne vode, pa upajo, da se bo to že kmalu spre­menilo in se bodo kot prvi v tem delu države uvrstili na zemljevid slovenskih kopalnih voda. “Letos tretje leto jemljemo vzorce vode. Po treh letih lahko zaprosimo za status”, pojasnjuje kidričevski župan in še dodaja, da je kakovost vode po do sedaj odvzetih vzorcih izjemna, primerljiva s Sočo. Kar je tudi razlog, da jezero že leta pri­vabi številne obiskovalce od blizu in daleč.

Umetno jezero je namreč podtal­nica Dravskega polja, saj v gramoz­nici že desetletja kopljejo gramoz in ga odvažajo. Za status kopalnih voda naj bi občino zaprosili po letošnji kopalni sezoni, upajo, da ga bodo do prihodnjega poletja tudi dobili. Takrat pa naj bi tam tudi uradno za­živelo kopališče, v katerem bo zago­tovo prisoten tudi reševalec iz vode. Sicer ureditev večjega kopališča na­črtujejo v zalivu v nadaljevanju sedaj že postavljenega centra, ki bo delno ležal v njihovi občini, delno pa v Občini Starše.

Nesreč še ni bilo

V prihodnosti naj bi po besedah Le­skovarja morali lastniki poskrbeti tudi za zaprtje dostopov do zaseb­nih zemljišč na bregu, na katerih še izkopavajo gramoz: “Ker je tam zdaj res ogromno kopalcev. Je pa res, da ljudje pač vedno povsod iščejo divje plaže.”

V gramoznici se nesreče do sedaj niso zgodile, po informaci­jah župana naj bi bila gramoznica namreč relativno varna za kopalce tudi zato, ker zaradi sestave tal naj ne bi bilo nevarnih vdorov mrzle vode.

Vir: https://www.vecer.com/vsega-okrog-gramoznice-pleterje-in-v-njej-ni-mogoce-nadzirati-10205373

Hojka Berlič


Gradbišče bi odprli še letos

5 avgusta, 2020

Občina Kidričevo namerava letos pričeti več kot milijon evrov vredno gradnjo komunalne in prometne infrastrukture v naselju Njiverce.

„Lansko leto smo imeli številne primere, ko so bile ob obilnejših padavinah zalite kleti stanovanjskih objektov. Kanalizacijski sistem v strnjenem naselju je preobremenjen; še posebej zato, ker so vanj speljane meteorne vode in fekalije. Večkratno poplavljanje in škoda, ki je ob tem nastajala lastnikom objektov, sta prižgala rdečo luč, da bo nekaj treba ukreniti. Obnovili bomo kanalizacijski in vodovodni sistem ter na novo preplastili cestišče. Položili bomo 1.600 metrov cevovodov za fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod. Trenutno pripravljamo dokumentacijo, računamo pa, da bi dela pričeli letos. Urejali bomo Proletarsko in Vegovo ulico, Ulico Nikole Tesle ter Cesto v Njiverce,“ je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/21473-kidricevo-njiverce-gradbisce-bi-odprli-se-letos

Mojca Zemljarič 


Za 13 otrok zmanjkalo prostora v vrtcu

5 avgusta, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na julijski seji odločali tudi o varstvu otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Ob vrtca sta polno zasedena. V Kidričevem so za novo šolsko leto 2020/21 oblikovali deset oddelkov, v Cirkovcah pet.

Vendar vsi otroci prostora v vrtcu niso dobili, na čakalnem seznamu jih je ostalo 13. Župan Anton Leskovar pravi, da bodo prostorsko stisko v vrtcih reševali z novogradnjo pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Gradnjo so sicer napovedali že za letos, a so se načrti nekoliko spremenili. Župan je pojasnil, da bodo počakali na začetek izvajanja državnega projekta protipoplavne ureditve struge reke Polskave. Vplivno območje reke namreč dosega tudi lokacijo bodoče novogradnje. Zato bodo najprej regulirali rečno strugo in v nadaljevanju uredili dokumentacijo za nov vrtec. „Potem pa še kakšno leto ali dve in bomo zgradili tudi vrtec,“ je na zadnji seji občinskega sveta dejal Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/21321-kidricevo-za-13-otrok-zmanjkalo-prostora-v-vrtcu

Mojca Zemljarič 

 


Kidričevo dobiva svoje “morje”, kopalcev že zdaj ne manjka

11 julija, 2020

V gramoznici Pleterje pri Kidričevem nastaja sodoben športno-rekreacijski center. Večina infrastrukture je že zagotovljena, center pa naj bi popolnoma zaživel do naslednje kopalne sezone. Kopalcev in rekreativnih športnikov ne manjka že zdaj.

Video na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174705552

Gramoznica Pleterje z urejanjem v javno zasebnem partnerstvu postaja prava kopalna destinacija z veliko možnosti rekreacije. “Uporabno dovoljenje za prostor kot takšen imamo, tako da je plažo in vse vodne športe, ki so tu na voljo, mogoče uporabljati,” je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Čakajo sicer še uporabno dovoljenje za objekte, opremo vlečnice za deskanje na vodi ter status kopalnih voda. “Kamp ima uporabno dovoljenje, tudi avtodomovi so že prišli in prenočili tukaj,” je pojasnil Leskovar.

Športno rekreacijski center Green Lake bo sicer v popolnosti zaživel do naslednje kopalne sezone. A že zdaj obiskovalcev ne manjka. Te pritegnejo različne stvari. “Mir in voda. Voda je enkratna,” je za TV Slovenija povedal eden izmed kopalcev, tudi drugi prisega na vodo: “Urejeno in čisto, ker glede na to, da so tla prodnata, je voda pravzaprav neoporečna.”

Kot je povedal župan, bodo ponudbo obogatili že ta konec tedna: “Na ta prostor smo povabili dodatne gostince, prav tako verjamemo, da bo naslednji vikend že mogoča izposoja supov in kanujev.”

Na Kidričevem sicer pospešeno razvijajo športni turizem, gradijo kolesarske poti. S sosednjimi občinami pa razvijajo tudi turistično destinacijo Visit Ravno polje.

D. S., Matej Korošec, TV Slovenija

Vir: https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/ture-avanture/kidricevo-dobiva-svoje-morje-kopalcev-ze-zdaj-ne-manjka/530407


Zdravje v občini 2020 – kaj kažejo novi podatki o našem zdravju?

29 maja, 2020

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si) v zavihku 2020. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na nivoju lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že peto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljene kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino. Zbrani kazalniki omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v tokratni objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

V primerjavi z lanskoletno objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti  na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Postopno zmanjšanje števila samomorov opazujemo že peto leto zapored. V primerjavi z objavo pred petimi leti, se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 % slovenskih občin.

Vzpodbuden podatek je, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko smo začeli spremljati ta kazalnik.

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih smo zaznali poslabšanje na nivoju Slovenije. Tako se je v dobri polovici občin v primerjavi z objavo v letu 2019 povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Že peto leto zapored opažamo trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala kar v 88 % slovenskih občin in se je v celi državi v povprečju zvišala z 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca.

Večje zanimanje za preventivo

V petih letih opažamo tudi povečanje udeležbe v državnih presejalnih programih za raka. V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Program Svit povečala v 90 % slovenskih občin (v 19 občinah se odzivnost ni povečala), v program ZORA pa v 64 % občin. Presejanost v programu DORA, ki jo v publikacijah Zdravje v občini objavljamo prvič, je prav tako visoka in na nivoju Slovenije presega 76 %.

Opažamo, da se na nivoju Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Pred petimi leti je bil telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100.

Hkrati pa je nekoliko naraslo število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je med osnovnošolskimi otroci 24,5 % prekomerno prehranjenih.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Novosti – konoplja, maligni melanom in presejanost žensk v program DORA

V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine smo se dotaknili najbolj razširjene prepovedane droge psihoaktivne konoplje in pripravkov iz nje (marihuana, hašiš, hašiševo olje). Zbrali smo osnovne informacije o stanju v Sloveniji in zdravstvenih tveganjih, ki jih uporaba konoplje predstavlja za zdravje mladostnikov in odraslih.

V letu 2020 so dodani trije novi kazalniki, ki prikazujejo samoporočani delež uporabnikov konoplje, nove primere malignega melanoma in delež žensk, ki so opravile presejalni test v programu DORA.

Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov

Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že petič zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj.

Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino in izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.

Podatki za Občino Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2020&id=62


Merc ostaja direktor

12 marca, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji med drugim potrdili občinski prostorski načrt (OPN), ki omogoča oblikovanje obrtno-poslovne cone v Strnišču. Hkrati se z OPN dopušča vzpostavitev kmetijskih obdelovalnih površin pod daljnovodi, desno ob glavni cesti proti Slovenski Bistrici.

OPN so pripravljali dve leti, po besedah župana Antona Leskovarja pa je pomemben za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Na zemljišča pod daljnovodi bodo navozili zemljino z gradbišča Magne v Hočah, jih komasirali in v prihodnosti najverjetneje tudi opremili z namakalnim sistemom.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19911-kidricevo-merc-ostaja-direktor

Mojca Zemljarič 


10. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

17 februarja, 2020

6. februarja 2020

Dnevni red:

  1. Občinski prostorski načrt, Spremembe in dopolnitve št. 3
  2. Odlok o nekategoriziranih cestah v Občini Kidričevo, druga obravnava
  3. Soglasje k Spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
  4. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2020
  5. Soglasje k imenovanju direktorja družbe Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d.o.o.
  6. Sklep o pridobitve nepremičnin
  7. Sporazum o obračunu enotne omrežnine
  8. Predlog za oprostitev NUSZ (seja zaprta za javnost)
  9. Vprašanja in pobude

Vir: https://www.kidricevo.si