26. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

april 11, 2018

29. marec 2018

Dnevni red:

1. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017
2. Zaključni račun podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kidričevo za leto 2017
3. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
4. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poseljenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)
6. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava
7. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava,
8. Pravilnik o žepninah v Občini Kidričevo, prva obravnava
9. Sprememba normativov v enoti Vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018
10. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2018
11. Predlog o nakupu nepremičnine, parc. št. 1011/121 k.o. Lovrenc na Dr. polju
12. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

Bo strenthaler možno dvigniti tudi na bankomatu?

april 11, 2018

Kidričevska lokalna valuta sternthal je stara leto dni. Vrednostne bone izdaja in trži občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pred letom dni so jih natisnili tisoč v skupni protivrednosti 10.000 evrov.

Župan Anton Leskovar poudarja, da je namen uvedbe lokalne valute potrošnja v domačem okolju – da denar ostaja doma. Vrednostni bon je možno unovčiti pri 27 ponudnikih v kidričevski občini, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi: avtoservis, avtoličarstvo, računovodstvo, čebelarstvo, prodaja domačih izdelkov na kmetiji, frizerstvo, gostinstvo, mesarija, mizarstvo, glasbena šola, gradbeništvo, fotografska dejavnost, vrtnarija, zavarovalništvo, prevozi, kmetijska mehanizacija … Prvi mesec, ko so bili boni v obtoku (april 2017), so jih prodali 51. Najmanj so jih prodali v času poletnih počitnic, julija in avgusta. Septembra se je prodaja dvignila in bila v lanskem letu s 149 prodanimi boni najvišja. Največ bonov doslej so prodali letošnjega marca – 152. „Odziv občanov je zadovoljiv in sčasoma raste. Mogoče smo pričakovali več in hitrejše zanimanje.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/10234-kidricevo-bo-strenthaler-mozno-dvigniti-tudi-na-bankomatu

Mojca Zemljarič


Občina za žepnine dijakov in študentov rezervirala 100.000 evrov letno

april 11, 2018

V razpravi o žepninah, ki jih bo občina Kidričevo začela podeljevati v šolskem / študijskem letu 2018/19, je svetnik Slavko Krajnc (SD) izpostavil, zakaj je pogoj za pridobitev žepnine članstvo v društvu.

Vprašal je, kako bo z morebitnim vračanjem „štipendije“ ob neizpolnjevanju pogojev, če dijak oz. študent ne bi izdelal letnika ali dosegel določenega učnega uspeha. Znesek mesečne žepnine, 20 evrov za dijake in 30 za študente, je ocenil kot prenizek. Zanimalo ga je, zakaj bo občina žepnine izplačevala v vrednostnih bonih in zakaj bo v tem primeru znesek izplačan 12-krat mesečno, v primeru izplačevanja v gotovini pa samo 10-krat. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, kje v občini Kidričevo imajo mladi priložnost občinski vrednostni bon unovčiti. „Cilj uvedbe žepnin je, da spodbudimo mlade k aktivnemu udejstvovanju v društvih in se naučijo družbene odgovornosti. Ker želimo spodbuditi uporabo bonov, da denar od potrošnje ostaja v domači občini, smo se odločili, da bo žepnina v Sterntalčanu izplačana v višjem znesku kot v evrih. Da mladi bonov ne bi potrošili, ne gre skrbeti. Konec koncev jih lahko s starši zamenjajo za evre, starši pa bone potrošijo pri katerem od ponudnikov. Prejemniki žepnin ne bodo vračali, ker ne gre za štipendije. Naš namen ni ugotavljati šolskega uspeha. Cilj je, da se mladi vključijo v društva in se aktivno udejstvujejo po svoji moči ali volji.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/10152-kidricevo-obcina-za-zepnine-dijakov-in-studentov-rezervirala-100000-evrov-letno

Mojca Zemljarič


Pet milijonov za protipoplavno zaščito na Štajerskem

marec 29, 2018

V oddaji Slovenska kronika o protipoplavni zaščiti na našem območju.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174528430


Čistilna akcija 2018

marec 14, 2018

Bliža se dan, ko bomo na območju naše občine znova izvedli skupno čistilno akcijo. Prijazno vas vabimo, da se je udeležite v čim večjem številu in da tudi tako poskrbimo za zdravo in čisto okolje.

Čistilna akcija bo potekala v soboto, 7. aprila 2018, od 9. do 12. ure, ko bodo naše LD pripravile topel obrok za udeležence.

Udeleženci čistilne akcije se zjutraj zberejo na zbirnih lokacijah, ki so navedene v tabeli. Tam bodo predstavniki krajevnih odborov razdelili nekaj vreč in rokavic. Vse udeležence prosimo, da si priskrbijo primerno obleko, obutev in opremo.

Zbirna mesta:

– v Kungoti pred domom krajanov
– v Njivercah pri avtobusni postaji
– v Kidričevem pri restavraciji PAN
– v Apačah pred gasilskim domom
– v Lovrencu pred gasilskim domom
– v Župečji vasi – vaška gmajna
– v Pleterjah pred gasilskim domom
– v Dragonji vasi pred gasilskim domom
– v Cirkovcah pri gostilni Korže
– v Jablanah pred gasilskim domom
– v Pongrcah pri vaškem domu
– v Stražgonjci v športnem parku
– v Starošincah pri gasilskem domu
– v Strnišču v športnem parku

Vir: http://www.kidricevo.si


Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126


Park spominov v Kidričevem: kaj z drevesi, kako s spomeniki

februar 8, 2018

Postavili bodo spomenik ruskim vojakom. Za spomenik Borisu Kidriču, ki so ga že dvakrat oskrunili, pa se še ne ve, ali bo našel mesto v bodočem kraju druženja.

Do občinskega praznika, ki ga v Kidričevem obeležujejo 25. junija, bo območje okrog nekdanjega spomenika Borisu Kidriču (1912-1953) urejeno kot park spominov, kraj, kamor bodo zahajali domačini – obenem pa bo namenjen obujanju spominov za vse obiskovalce, ki v vse večjem številu prihajajo v Kidričevo v želji, da bi obudili spomine na prvo svetovno vojno, ko je tod delovalo taborišče Sternthal.

Spomenik ruskim vojakom

“Pred letom so nam zamisel o postavitvi kipa ruskim vojnim ujetnikom predstavili člani našega zgodovinskega društva in predstavniki Ruske federacije. Prostor okoli spomenika Borisu Kidriču, ki je zadnja leta propadal, spomenik pa so pred sedmimi leti neznanci ukradli, med letošnji novoletnimi prazniki pa ponovno oskrunili, bomo zdaj uredili po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Ne želi pa napovedovati, ali bo morebitna kopija doprsnega kipa Kidriču, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Viktor Gojkovič, kdaj spet našla svoje mesto v parku. Bo pa tam zagotovo spomenik ruskim vojakom, v prihodnje pa bodo v parku postavili še kakšno spominsko obeležje. Kot dodajajo na občini Kidričevo, se bo park raztezal na območju slabih 50 arov, za kar bodo morali odkupiti nekaj zemljišč od Nove Ljubljanske banke.

Zamisel o ureditvi parka spominov so v Kidričevem širši javnosti predstavili sredi tedna, ko je idejni načrt, ki izhaja iz treh v začetku urejenih krogov z zelenicami, urejenimi krožnimi potmi, javno razsvetljavo, klopmi in še kakšnimi elementi, tudi igrali za otroke, ki prispevajo k okolju in ljudem prijetni ureditvi, podrobneje predstavil Boštjan Vauda, ki poudarja, da “obstoječa drevesa ohranjamo, bomo pa javorjem, hrastom, akaciji … dodali še kakšno cvetoče drevo”.

Del zgodovinske poti

Predlagano ureditev parka bo mogoče širiti in v prihodnje dopolniti s še kakšnim krogom ureditve. Park spominov naj bi tako v Kidričevem postal kraj druženja, kjer bo po travi mogoče hoditi, na njej pa tudi posedeti in, kot kaže razprava, postati tudi ob kakem vodnem elementu. Da je v parku treba urediti pitnik, soglašajo vsi na predstavitvi prisotni, ki predlagajo, da naj bo ureditev takšna, da ne bo vabila nebodijihtreba obiskovalcev. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravlja: “Gre za prostor, ki omogoča postavitev še kakšnega spominskega obeležja, obenem pa se lahko razvije v kraj ne samo zgodovinske dediščine, pač pa tudi kulturno-turistične ponudbe.”

Občina Kidričevo za ureditev parka spominov iz občinskega proračuna namenja 100 tisoč evrov. Dela bodo stekla takoj, ko bo vreme to dopuščalo, ureditev pa so zaupali delavcem občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje.

Po občini Kidričevo že poteka zgodovinska pot, ki je del krajevne turistične ponudbe. Zgodovinska pohodna turistična pot, imenovana Po poti zgodovine, obiskovalce popelje skozi preteklost Kidričevega. Leta 2014, ko je Evropa obeležila 100-letnico pričetka prve svetovne vojne, so s strokovno pomočjo Zgodovinskega društva Kidričevo postavili prvih deset informativnih tabel, ki skozi besedo in izvirne fotografije obujajo podobe nekdanjega avstro-ogrskega taborišča za vojne ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in drugih objektov, ki so bili tod postavljeni pred več kot sto leti. Pot dopolnjujejo številni smerokazi, nekateri opremljeni z različnimi ponazoritvami in skicami danes neznanih objektov. Dela na turistično-zgodovinski poti pa seveda s tem še niso končana in jih člani zgodovinskega društva še nadaljujejo.

V Pleterje na dopust?

Odprtje parka spominov pa ne bo edina odmevnejša pridobitev v občini Kidričevo, saj naj bi še kak mesec pred tem odprtjem končali prvi del urejanja športno-rekreacijskega centra gramoznica Pleterje, kjer bo že letos mogoče kampirati.

Slavica Pičerko Peklar 

Vir: https://www.vecer.com/dreves-v-parku-spominov-ne-bodo-podirali-6382126