Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se baje je na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij.

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Iz medijev smo do zdaj razbrali, da je ena od članic strokovnega sveta še Metka Demšar Goljevšček (Nazaj na konja), kdo so ostali, ni znano.
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/

Advertisements

S prikazovalniki hitrosti do večje varnosti v občini

januar 5, 2018

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika tudi letos, že sedmo leto zapored, na podlagi javnega poziva podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« v brezplačni polletni najem slovenskim občinam.

Z brezplačnim najemom prikazovalnikov hitrosti želijo na agenciji opozoriti voznike k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri tem pa občine spodbuditi, da bi uporabljale prikazovalnike hitrosti, saj  so dokazano učinkovit kratkoročni ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in izven njih. S prikazovalniki hitrosti se tudi zbirajo podatki o izmerjenih hitrostih, na podlagi le-teh lahko pripravijo analize ter predloge za izvedbo različnih infrastrukturnih ukrepov na cestah.

Na letošnji razpis se je prijavilo rekordno število občin (52 prijav),  podelili pa so 31 prikazovalnikov hitrosti. Izbrana je bila tudi Občina Kidričevo.. Prednost pri izbiri pa so imele občine z nevarnimi mesti, kjer je visoka stopnja prometnih nesreč, lokacije s šolsko potjo ter lokacije s pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim povprečnim letnim dnevnim prometom.

Na svečani podelitvi prikazovalnikov dne 21.12.2017 je Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa poudaril:« S prikazovalniki hitrosti želimo izboljšati prometno varnost v lokalnih skupnostih in tako vplivati na zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah in izboljšati prometno varnost na šolskih poteh.«

Občina Kidričevo je izbrala lokacijo na državni cesti G1-2 odsek 0393 Hajdina-Pragersko v križišču, kjer je odcep za Cirkovce in Starošince. Omejitev hitrosti na tem mestu je 60 km/h.

Prikazovalnik v naši občini je dne 29.12.2017 postavilo podjetje Intermatic d.o.o.. Prikazovalnik bo obratoval do 30.6.2018.

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/promet/s-prikazovalniki-hitrosti-do-vecje-varnosti-v-obcini.html


Civilna iniciativa proti novi gospodarski coni in kmetijskim farmam na robu Strnišča

november 28, 2017

Vaščani Strnišča si tako kot vsi prebivalci naše občine želimo kakovostnega življenja. Še posebej si želimo, da bi v zdravem in mirnem kraju živeli naši otroci in da bi ti otroci, ko odrastejo, svojo vas videli kot kraj, v katerem želijo še naprej živeti in si tam ustvariti družine. Zato smo ZA napredek in razvoj naše občine, za nove gospodarske priložnosti in za nova delovna mesta, saj se zavedamo, da je samo tako mogoče financirati in zagotavljati kakovosten razvoj krajev v občini.

Ampak iz istega razloga smo hkrati ODLOČNO PROTI novi gospodarski coni in živinskim farmam na južnem robu naše vasi, ker Strnišču ne prinašajo nobenega razvoja in nobene prihodnosti, ampak pomenijo kvečjemu začetek njegovega umiranja in najbrž neizogiben konec.

Proti smo zato, ker ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo. Je to zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika?

Proti smo zato, ker smo že zdaj najbolj degradiran kraj v občini. Imamo zdravstveno najbolj problematično lokacijo v vsej občini: približno 25 hektarjev veliko leš jamo, v katero so po drugi svetovni vojni navažali gradbene odpadke in odpadke parnih lokomotiv. Še v letu 2016 so meritve pokazale preseganje kritičnih vrednosti za baker, cink in svinec in opozorilnih vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Jama nikoli ni bila sanirana, leži pa tik ob hišah na severu naše vasi.

Proti smo zato, ker je naša vas edina v občini, ki že leži dobesedno sredi odlagališč strupov in smetišč. Poleg leš jame na severu vasi imamo na zahodnem robu vasi Haldo, 40 hektarjev veliko odlagališče rdečega blata, ki je desetletje zastrupljala podtalnico in zemljo, strupen prah z nje pa je raznašalo po vsej vasi. Na jugu vasi je 300 metrov od zadnje vrste hiš 30 hektarjev veliko odlagališče pepela in dolgoletno tovarniško smetišče. Tam je bila nekoč velika gramoznica, danes pa tam stoji velik hrib, ki je poln odpadkov in pepela. K njemu je pred par leti občina prislonila še strelišče s tako slabo protihrupno zaščito, da lahko zaradi pokov o sobotnem mirnem počitku na vasi samo še sanjamo. Na vzhodnem robu vasi pa je tovarna Talum, iz katere se nam je 40 let kadilo pred okni, tik za hišami pa smo imeli dolgo tudi njen industrijski tir.

Proti smo tudi zato, ker nam občina sama pravi, da je v obstoječi gospodarski coni na vzhodu občine še dovolj prostih površin. Zato ne razumemo, zakaj naj, kot trdijo na občini, dodaten hrup ne bi smel motiti tamkajšnjih prebivalcev, nas pa bi lahko – smo morda za občino drugorazredni občani!?

Proti pa smo navsezadnje tudi zato, ker preprosto ni pošteno, da je občina postopek umeščanja nove gospodarske cone in farm skrivala pred nami in nam ga zamolčala, ko pa bi mi, še posebej pa naši otroci, na katere bodo novi objekti in dejavnosti edino zares in pomembno negativno vplivali ter jim krojili prihodnost, morali biti o tem obveščeni in vprašani prvi. O dogajanju nas niso obvestili niti takrat, ko je o tem konec septembra razpravljal in sklepal občinski svet, kaj šele da bi nas o tem obvestil tudi in še vedno naš župan, ko je pobude za nove objekte prejel.

Občinski svet in župana zato pozivamo, da za logistični in avtoprevozniški center ter za živinske farme najdejo druge lokacije. Razumemo, da imata napredek in razvoj svojo ceno. A prav bi bilo, da si njuno breme (kot si tudi finančne bonuse) prebivalci in kraji naše občine enakomerno razdelimo. Če ne zaradi drugega … saj si vendar nihče v občini ne želi, da Strnišče in otroški smeh v mladih družinah z vseh strani neba dokončno zaduši asfalt, požrejo odlagališča strupov in smeti ter ga povozijo tovornjaki.

Vir: https://www.facebook.com/civilnainiciativastrnisce/posts/246460902552212


Načrt župana Kidričevega: s tovornjaki in piščančjo farmo dokončno uničiti vas Strnišče

november 28, 2017

Sporočilo za javnost

13. novembra smo vaščani Strnišča ustanovili civilno iniciativo, s katero nasprotujemo načrtom občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logističen in avtoprevozniški center ter piščančje farme.

Občina Kidričevo je s tem namenom konec septembra začela s postopkom spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele da nas bi obvestil župan, ko je pobude prejel.

Zanje smo izvedeli šele sredi oktobra, ko smo vaščani od župana zahtevali sklic zbora krajanov. Zbor je bil izveden prejšnji četrtek. V primeru, da ne pristanemo na njegove uničujoče načrte, je na zboru župan vasi zagrozil z izklopom javne razsvetljave in kanalizacije. Takšne grožnje so seveda brez podlage, saj ukrepi presegajo županova pooblastila, vseeno pa zelo jasno kažejo na to, da župan vaščane Strnišča obravnava kot manjvredne, drugorazredne občane.

Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. In sicer zato:
– ker ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika;
– ker smo že zdaj najbolj degradiran kraj v občini z uradno izmerjeno zdravstveno najbolj problematično lokacijo;
– ker je že zdaj naša vas edina v občini, ki že leži dobesedno sredi odlagališč strupov in smetišč (na zahodnem robu vasi imamo odlagališče rdečega blata Haldo, na južnem tovarniško smetišče in odlagališče pepela, na severnem zdravstveno zelo problematično leš jamo na in na vzhodnem tovarno Talum);
– ker občina sama pravi, da je v obstoječi gospodarski coni na vzhodu občine še dovolj prostih površin in ker zato ne razumemo, zakaj naj, kot trdijo na občini, dodaten hrup ne bi smel motiti tamkajšnjih prebivalcev, nas pa bi lahko!?;
– ker preprosto ni pošteno, da je občina postopek umeščanja nove gospodarske cone in farm skrivala pred nami, ko pa bi mi, še posebej pa naši otroci, na katere bodo novi objekti in dejavnosti edino zares in pomembno negativno vplivali ter jim krojili prihodnost, morali biti o tem obveščeni in vprašani prvi.

Predvsem pa županovim načrtom nasprotujemo zato, ker Strnišču ne prinašajo nobenega razvoja in nobene prihodnosti, ampak pomenijo kvečjemu začetek njegovega umiranja in neizogiben konec.

Vir: https://www.facebook.com/civilnainiciativastrnisce/posts/246460902552212


Odgovori na podana vprašanja in pobude na 22. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

november 14, 2017

Gospod Slavko Krajnc je predlagal, da se uredijo talne označbe za  kolesarsko pot da se od Mercatorja do Taluma, ter da bi jo povezali tudi od Boxmarka do Lovrenca.

Odgovor: Kolesarska pot od novozgrajenega krožišča v Apačah do Lovrenca se bo predvidoma izgradila v letu 2018. Odprto ostaja povezava med Boxmarkom in krožiščem, kjer bo potrebno zagotovit določena zemljišča.

Gospod Branko Valentan je glede kolesarskih poti dejal, da je že dal večkrat pobude, vendar je odgovor vedno isti.

Na cesta Veit – Lancova vas se je namestil merilec hitrosti. Apeliral je, da se v Apačah na tej cesti naredijo hitrostne ovire.

Odgovor: Na omenjen odseku bo pogosteje opravljena meritev hitrosti z radarjem.

V Apačah pri gostilni Capri je bil v prometni nesreči podrt kozolec – oglasna tabla. Sprašuje, če se je to prijavilo policijo. Prav tako je predlagal, da se kozolec postavi nazaj.

Odgovor: Policija še ni zaključila s preiskavo. Trenutno še zmeraj iščejo povzročitelja.

Glede vojske je dobil odgovor, da je strelišče do nadaljnjega zaprto. Apeliral je, da se naredi protihrupna ograja sedaj, ko so z vojsko pogajanja.

Odgovor: Trenutno ni odprt nobeden postopek, kjer bi se izvajala pogajanja.

Glede ceste Kapela proti strelišču je vojska cesto uničevala. Vprašal je, kdaj se bo cesta uredila s strani ministrstva.

Odgovor: Za cesto je pristojna občina in k obnovi se bo predvidoma pristopilo v letu 2018.

Gospod Milan Strmšek je povedal, da Eles menjuje daljnovod in uporablja poljske ceste. Ceste so uničili, ker vozijo po njih težek tovor. Predlaga, da Eles cesto postavi v stanje kot je bila pred pričetkom del.

Cesta po kanalizaciji v Starošincah je uničena. Če se cesta ne bo na novo delala, se naj uredijo vsaj prekopi, ki so utopljeni.

Odgovor: Z Elesom smo v kontaktu in po končanih deli bo opravljen pregled na terenu. V Starošincah bo izvajalec pristopil k sanaciji cestišča.

Gospod Stanislav Lampič je povedal, da je že na prejšnji seji postavil vprašanje glede cene pomoči družini na domu. Storitev je najvišja zato je predlagal in dal pobudo, da se pripravi gradivo za sejo sveta.

Predlagal je, da se na ceste v Njivercah postavijo ležeči policaji, ki so edina rešitev za umiritev prometa.

Odgovor: V Njivercah bomo ponovno opravili meritve hitrosti z radarjem.

Gospod Bogdan Potočnik je povedal, da je odbor za družbene dejavnosti obravnaval pobudo glede cene pomoči družini na domu, ki jo je podala koordinatorka projekta starejši za starejše gospa Malčka Kokol.  Te pobude niso potrdili iz dveh razlogov. Eden je, da se je spremenila zakonodaja in pričakujemo predlog nove cene, drugo pa je, da vsi poudarjamo in primerjamo z drugimi občinami, nihče pa ne pove, koliko imamo mi subvencij na drugih področjih, ki jih druge občine nimajo.

Gospod Srečko Lah v Pongrcah do Strnišča bi morala biti preplastitev ceste.

Že na prejšnji seji je predlagal, da se obvoznic pogleda, da je res nevarna. Prometna signalizacija se mora urediti. Postavit se mora ogledalo.

Odgovor: Gre za odsek na ne kategorizirano cesto v upravljanju Direkcije za vode. Na takšnem tipu cest načeloma občina ne postavlja ogledal. S soglasje občine se lahko postavijo ogledala v lastni režiji.

Na križišču Cirkovce  – Starošince bi moral biti rondo ker vsi vozijo prehitro.

Odgovor: Pobudo bomo prenesi na Direkcijo, ampak verjetno je zelo malo možnosti realizacije.

Gospa Ivanka Korez je povedala, da so imeli  svet staršev, ki pa so opozorili, da se po hodniku za pešce vozijo kolesarji in to v obe smeri. Predlagali so, da se na hodnike za pešce naredi talna označba »pešec«. Prav tako bi morali kolesarje opozoriti, da to niso kolesarske poti.

Odgovor: Naročili smo ustrezno prometno signalizacijo.

Kar se tiče ceste skozi Starošince bi bilo potrebno nekaj narediti, saj je ta v izredno slabem stanju. Izkopi po kanalizaciji so globoki in tako ne more ostati.

Vprašala je, ali se je v Starošincah res možno priključiti na kanalizacijo, o čemer so dobili obvestila.

Opozorila je tudi, da v Starošincah opažajo, da se razsvetljava prehitro prižge in prepozno ugaša.

Odgovor: JR je bila urejena. Izvajalec  prav tako pristopa k sanaciji prekopov.

Gospod Anton Frangež na prejšnji seji je podal pobudo glede ogledala in z odgovorom ni zadovoljen. Predlaga, da če je mogoče,  da ogledalo zamenja.

Na odboru je že omenil, da so lani v Jablanah zgradili novo cesto, ki pa je na sredini na spoju počila, nekaj se naj uredi.

Zaradi dotrajanosti desk na oglaševalnih tablah je predlagal, da občina začne z ureditvijo celostne obnove vseh oglaševalnih tabel.

Odgovor: Razpoko na seji smo reklamirali izvajalcu. Za oglaševalce table zbiramo pobude, ideje, kako zadevo izpeljat oz. posodobit.

Vir:  http://www.kidricevo.si


Pravilnost dela poslovanja Občine Kidričevo

november 14, 2017

26.10.2017

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Kidričevo v letu 2015 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, delovno uspešnost in dodatke k osnovnim plačam javnih uslužbencev, javna naročila pri investicijskih odhodkih, zadolževanje in druga področja poslovanja. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja Občine Kidričevo v letu 2015 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, delovno uspešnost in dodatke k osnovnim plačam javnih uslužbencev, javna naročila pri investicijskih odhodkih, zadolževanje in druga področja poslovanja.

Računsko sodišče je o pravilnosti dela poslovanja Občine Kidričevo v letu 2015 izreklo mnenje s pridržkom, ker občina ni poslovala v skladu s predpisi v naslednjih primerih:

  • proračuna, dveh rebalansov proračuna in zaključnega računa proračuna ni pripravila po funkcionalni klasifikaciji; v splošnem in posebnem delu zaključnega računa proračuna ni prikazala indeksa med realiziranim in sprejetim proračunom za leto 2015; poročilo o doseženih ciljih in rezultatih ni popolno; v kadrovskem načrtu ni prikazala vseh zahtevanih podatkov; pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala plačilnih rokov;
  • bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku je pridobila prepozno; dopustila je, da je izvajalec nadaljeval z deli, ne da bi z njim sklenila aneks za podaljšanje roka dokončanja del; za dodatna dela, oddana z naročilnico, v znesku 18.335 evrov ni izvedla postopka pogajanj in sklenila aneksa k pogodbi; menico z menično izjavo za odpravo napak v garancijski dobi je pridobila v prenizkem znesku; dodatek k bančni garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pridobila s prekratkim rokom veljavnosti; prevzela je obveznosti za dela v skupnem znesku 6.885 evrov, ki niso bila naročena z naročilnico ali s pisno pogodbo;
  • ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine; od sedmih pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je, ni pridobila podatkov o stanju njihove zadolženosti na dan 31. 12. 2015;
  • trem izvajalcem kulturnih programov in štirim društvom na drugih področjih delovanja je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 16.050 evrov, ne da bi prej izvedla javni razpis; dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja je dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.

Računsko sodišče je Občini Kidričevo podalo priporočila za izboljšanje poslovanja

Poročilo:
http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K98A4F9C4B8EF667DC1258066004268DE

Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K00F2CF4E52448EE5C12581C5001CADD1


23. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

november 14, 2017

19. oktober 2017

Dnevni red:

  1. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto  2018, prva obravnava
    1. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2018
    2. Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kiričevo za leto 2018
    3. Kadrovski načrt Občine Kidričevo za leto 2018 in 2019
  2. Sklep o brezplačni uporabi poslovnega prostora
  3. Volitve elektorjev in kandidata za člana državnega sveta
  4. Vprašanja in pobude

Napotilo:
Predlog proračuna 2018 – javna razprava
https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/obcinski-svet/predlog-proracuna-2018—javna-razprava.html

Vir:  http://www.kidricevo.si