Subvencionirane cene komunalnih storitev – kako dolgo še?

december 22, 2016

Z novim letom Čisto mesto odvaža odpadke le še 12 občinam (prej so delovali na območju 17 občin), a to cene odvoza in obdelave odpadkov ne bo spremenilo, predvidena je dvoodstotna pocenitev. A cena bi lahko bila še nižja, če bi bilo ločevanje odpadkov vestnejše, je prepričan Kristijan Lovrenčič iz Čistega mesta.

»Veste, da je na položnici več postavk, med drugim tudi obdelava in odlaganje odpadkov. Bolj bomo ločevali, manj bo mešanih komunalnih odpadkov, nižja bo lahko cena na položnici. V zadnjih letih smo na tem veliko naredili, vendar je v črnih posodah še vedno vsaj 20 ali 30 % odpadkov, ki vanjo ne sodijo,« je poudaril. Svetnike pa je bolj kot samo ločevanje zanimalo, ali je mogoče večje smetnjake zamenjati za manjše, saj je višina zneska na položnici odvisna do prostornine zabojnika, in zakaj se odpadki ne tehtajo. »Pri tehtanju imamo pomislek, saj obstaja možnost, da se bodo smeti ponovno začele pojavljati v gozdovih, sicer pa smo o tej investiciji že razmišljali. Posodo pa je mogoče brezplačno menjati, vendar potem vrečk, ki so ob posodi, seveda ne pobiramo.«

Za subvencije 400.000 evrov

Gradijo v Kidričevem (ne)varne ceste?

Bitka z Duplekom se nadaljuje

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/politika/3620-kidricevo-subvencionirane-cene-komunalnih-storitev-kako-dolgo-se

Advertisements

16. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

november 24, 2016

25.10.2016

  1. del

2. del

Dnevni red:

  • Trendi varnostnih pojavov na območju Občine Kidričevo v letu 2015
  • Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora ST20, CI10 in CI11 Gramoznica Pleterje (črpanje gramoza-zahodni del), združena obravnava
  • Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o., druga obravnava
  • Statut Občine Kidričevo, prva obravnava
  • Proračuna Občine Kidričevo za leto 2017, prva obravnava
    1. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2017
    2. Sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2017
    3. Letni program prodaje občinskega finančnega premoženja za leto 2017
  • Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj, prva obravnava
  • Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Kidričevo, prva obravnava
  • Predlogi odbora za gospodarjenje s premoženjem Občine Kidričevo
    1. Sklep o pridobitvi grajenega javnega dobra, parc. št. 704/15, k.o. Apače
    2. Sklep o pridobitvi grajenega javnega dobra, k.o. Župečja vas
    3. Sklep o oddaji nepremičnine v najem
    4. Sklep o prodaji nepremičnine, parc. št. 1377, k.o. Lovrenc na Dr. polju
    5. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra, parc. št. 1256 k.o. Šikole
    6. Sklep o oddaji nepremičnine, parc. št. 1256, k.o. Šikole v najem
    7. Predlog za ureditev meje med Ljudmilo Čelofiga in Občine Kidričevo
  • Soglasje k odstopu v.d. direktorja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo
  • Soglasje k imenovanju v.d. direktorja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo
  • Končno poročilo nadzornega odbora o opravljenem nadzoru – polletna realizacija proračuna Občine Kidričevo za leto 2016
  • Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Slovesnost ob ruskem križu v Kidričevem

oktober 10, 2016

V počastitev spomina na dogodke iz prve svetovne vojne, ko so se na območju današnjega Kidričevega raztezale avstro-ogrske rezervne vojaške bolnišnice in ujetniško taborišče, je Zgodovinsko društvo Kidričevo v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture tretje leto zapored pripravilo spominsko slovesnost, posvečeno preminulim ruskim vojnim ujetnikom. Leta 2014 je Veleposlaništvo Ruske federacije v spomin na preminule rojake na vojaškem pokopališču v Kidričevem postavilo umetelno izdelan 2,60 m visok pravoslavni križ, ob njem pa še spominsko tablo. Letos se je z rusko delegacijo spominske prireditve udeležil namestnik direktorja Ruskega centra znanosti in kulture g. Alexander Vinnik. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor TALUM, Osnovna šola Kidričevo in DPD Svoboda Kidričevo. Ob slovesnosti je bila na ogled postavljena razstava Ruskega centra znanosti in kulture, posvečena 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem, katero smo člani Zgodovinskega društva Kidričevo dopolnili z eksponati iz svojih zbirk. Prav tako je bila na vojaškem pokopališču na ogled razstava ikon umetnika Roberta Lončariča. Zgodovinsko društvo Kidričevo se zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa, prav tako pa tudi Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, Župniji Svete Družine v Kidričevem in društvu Ozara Slovenija.

Društva in organizacije v naselju Kidričevo so že nekako vajene, da naših prireditev najvišji predstavniki naše občine navadno ne obiskujejo. Tokrat pa smo na Zgodovinsko društvo Kidričevo le dobili pojasnilo, da se g. župan prireditve ne bo udeležil, da pa tovrstne prireditve podpira. Verjamemo, da ima g. župan veliko dela in da je bil ta dan zaradi drugih obveznosti zaseden. Seveda pa od voljenih predstavnikov oblasti, katerim smo davkoplačevalci v upravljanje zaupali finančna sredstva, pričakujemo veliko več kot le besede podpore temu društvu in drugim aktivnim društvom.

mag. Radovan Pulko, prof.

Napotili:
https://sl-si.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo
https://sterntal.wordpress.com/2016/08/11/obvarovali-kulturno-dediscino


Društva. Zadruge. Občine

november 9, 2014

Če je občina res skupnost članov občine oziroma skupnost občanov, potem je treba na novo premisliti zakonsko opredelitev odločevalske vloge članov v tej članski strukturi

Posamezniki so lahko iz takšnih ali drugačnih razlogov povezani v organizirane skupine oziroma članske organizacije, torej v organizacije, ki predstavljajo formalno organizirano skupnost ljudi oziroma skupnost članov. Najbolj značilne članske organiza­cije pri nas so vsekakor društva, kjer gre za neprofitno interesno povezovanje članov. Pogoste so tudi zadruge, kjer gre za gospodar­sko povezovanje članov.

Povsem smiselno se je vprašati, ah so tudi občine oziroma samou­pravne lokalne skupnosti članske organizacije. Pri društvih in zadrugah je treba poudariti še, da gre za demokratične članske organizacije, kar pomeni, da so vsi člani enakopravno vključeni v upravljanje organizacije. Tako za društva kot za zadruge je z zakonom določeno, da je najvišji organ odločanja tovrstnih organizacij zbor vseh članov oziroma občni zbor oziroma skupščina članov.

Člani kot temeljni gradniki

Posebnosti članskih organizacij lažje prepoznamo, če jih primerja­mo z drugačnimi formami, kot so recimo kapitalske družbe. Članske organizacije konstituirajo člani, za razliko od kapitalskih gospodar­skih družb, ki jih konstituira kapital. V članskih organizacijah so posamezniki kot člani sami kot osebe konstitutivni del teh organizacij, pri kapitalskih družbah pa posamezniki nastopajo kot lastniki kapitala, ki konstitui­rajo kapitalsko družbo.

Razlika obstaja tudi v splošnopogo­vorni dikciji “mi smo društvo”, “mi smo zadruga”, za razliko od “jaz imam v lasti d.o.o.”, “jaz imam v lasti delnice nekega d.d.”; gre za razliko med biti del nečesa in imeti nekaj v lasti. Člani društva ali zadruge nimajo v lasti društva ali zadruge, ampak so društvo oziroma so zadruga.

Posameznik kot član članske organizacije je konstitutivni element, torej temeljni gradnik, ki skupaj z drugimi gradniki, člani, določa substanco zgradbe (društva, zadruge). Z odvzemanjem, dodajanjem in menjavanjem gradnikov se torej spreminja sama substanca zgradbe; izstopanje članov in vstopanje novih članov spreminja samo organizacijo. Medtem lahko pri kapitalskih družbah kapital, ki konstituira gospodarsko družbo, prosto menjava svojega lastnika, ne da bi se s tem spremenila substanca te družbe.

Skratka, vloga posameznika kot člana v članskih organizacijah je specifična: v organizacijo vstopa kot konstitutivni element oziroma gradnik, enakopravno z vsemi člani sodeluje v odločanju/upravljanju, brez navedbe razloga lahko izstopi, dolžan je spoštovati pravila organizacije in hkrati ima pravico aktivno sodelovati pri formiranju teh pravil.

Najvišji organ odločanja

Društva in zadruge so z zakonom določene kot organizirane skupine posameznikov (lahko tudi pravnih oseb), za katere je značilno interesno povezovanje in demo­kratično upravljanje. Ključna in hkrati edina bistvena razlika med društvi in zadrugami je v tem, da se člani društev povezujejo z namenom opravljanja prvenstveno neprofitnih dejavnosti, medtem ko se člani zadrug povezujejo z namenom skupne skrbi za gospodarske koristi članov; ali drugače, društva pretežno opravljajo netržne dejavnosti, zadruge pa tržne. Organizacijsko so si društva in zadruge na las podobne.

1. člen zakona o društvih določa: »Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge tet način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejema­jo članice oziroma člani društva.« In 13. člen zakona določa: “Temeljni akt in njegove spremembe ter druge najpomembnejše odločitve v društvu sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani:’ Najvišji organ društva je torej zbor vseh članov (občni zbor oziroma skupščina), kjer po zakonu vsi člani odločajo enakopravno.

Podobno velja za zadruge. 1. člen zakona o zadrugah določa: “Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodar­ske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovolj­nem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.” In 15. člen zakona določa: “Najvišji organ zadruge je občni zbor članov zadruge.”

Za zadruge in za društva lahko torej rečemo, da so vsaj na papirju popolne demokratično organizira­ne skupine, v praksi pa vseeno pogosto zaradi zelo slabe aktivno­sti članov ne delujejo tako demo­kratično. Člani društev in zadrug se žal premalo zavedajo pomena svojih pravic in dolžnosti, ki se

nanašajo na določila o soupravlja­nju in soodločanju. In glede na to, da je skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije član kakšne takšne članske organizacije, je tu vsekakor velik potencial za prebuditev aktivne participacije v soodločanju in soupravljanju v zadevah, ki so v interesu posameznikov.

Občine kot članske organizacije

V mnogih točkah nas tudi občine oziroma samoupravne lokalne skupnosti zelo spominjajo na takšne članske organizacije, kot so društva in zadruge. 1. člen zakona o lokalni samoupravi določa: “Ta zakon ureja občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti”; določa torej, da so občine skupnosti. Nadalje 11. člen zakona o lokalni samoupravi določa: “Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so člani občine (v nadaljnjem besedilu: občani). Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.«

Občina torej ni neki teritorij ali skupek premoženja ali občinska oblast, ampak je občina skupnost članov občine oziroma skupnost občanov.

Vendar pa za občine ne velja, da je najvišji organ odločanja zbor vseh članov (kot to velja za društva in zadruge), ali še slabše, zbor vseh članov sploh ne šteje kot organ občine, temveč zgolj kot izjema za možnost občasnega neposrednega odločanja. V 28. členu zakon določa, da so organi občine “občinski svet, župan in nadzorni odbor”, medtem ko se zbor občanov ne smatra kot organ občine, temveč zgolj kot možni po potrebi sklicani zbor. Kar ni povsem skladno z določbo, da je občina skupnost in da so tisti, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, člani občine oziroma občani. Če je občina res samou­pravna lokalna skupnost, torej organizirana skupina ljudi, potem mora biti najvišji organ občine tisti organ, ki vključuje vse člane v tej skupnosti, torej zbor občanov.

Prejšnja vlada je začela, a ni zaključila spremembe zakona o lokalni samoupravi, zdajšnja vlada ima v koalicijskem sporazumu zapisano nalogo reforme lokalne samouprave hkrati ob reformi državne uprave. Ob tem je smiselno odpreti o tem, da, če je občina res skupnost članov občine oziroma skupnost občanov, je treba na novo premisli­ti zakonsko opredelitev odločeval­ske vloge članov v tej članski struk­turi.

Resda zakon o lokalni samoupravi že zdaj določa, da občani odločajo zadevah občine preko voljenih predstavnikov v občinski svet, vendar pa zakon vseeno določa, da je najvišji organ v občini izvoljeni občinski svet in ne zbor vseh občanov. To ni nepomembno. Ne gre zgolj za retoriko. Če za primer­javo vzamemo Ustavo Republike Slovenije, tam piše “V Sloveniji ima oblast ljudstvo” in ne piše “V Sloveniji ima oblast državni zbor, ki ga izvoli ljudstvo”.

Zakaj bi torej bili zadovoljni z zakonsko dikcijo, daje “občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine”, kot piše v 29. členu zakona o lokalni samoupra­vi? Če je občina skupnost članov občine oziroma skupnost občanov, potem naj v zakonu piše, da je zbor vseh članov občine oziroma zbor občanov najvišji organ odločanja v občini, četudi se iz razlogov funkcionalnosti pristojnost odločanja z volitvami prenese na predstavnike v občinskem svetu.

Po svetu obstajajo zadruge z več člani kot ima Maribor prebivalcev in v takih zadrugah se odločanje iz razlogov funkcionalnosti prenese na voljene predstavnike skupščine, a kljub temu v teh zadrugah velja, da je zbor vseh članov najvišji organ odločanja, s čimer sta zagotovljena konstanten nadzor in možnost odpoklica voljenih predstavnikov.

Karolina Babič

Objavljeno v Sobotnem Večeru, v soboto, 8.11.2014

Vir: http://nov.vecer.com/