Obnova spodnjepodravskega vodovoda: Zdaj jim že teče voda v grlo

12 marca, 2020

Do konca leta bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo vodovodnega omrežja, če hočejo kandidirati za evropski denar. Ta čas se ukvarjajo z izbiro izvajalca, ki bo pripravil projekt.

Občina Sveti Andraž v spodnjem Podravju vodi postopek izbire projektanta, ki bo pripravil projekt obnove vodovodnega sistema. Kot je na marčevskem kolegiju županov poudarjal Miran Čeh, direktor tamkajšnje občinske uprave, je mogoče, če bodo vse občine sodelovale, kot je dogovorjeno, z izbranim projektantom podpisati pogodbo do začetka letošnjega poletja: “Gre za projekt, ki vključuje gradnjo 260 kilometrov novega vodovodnega omrežja in več objektov, in če do naslednje finančne perspektive EU ne bomo imeli pripravljene vse dokumentacije, ne bo denarja, torej tudi izvedbe projekta ne.”

Ustavlja se že pri projektu

Župani in predstavniki 17 občin spodnjega Podravja so tudi tokrat o potrebni modernizaciji vodovodnega sistema v spodnjem Podravju razpravljali v luči odločitve župana občine Kidričevo, da v projektu ob zdajšnji delitvi stroškov in očitani netransparentnosti ne sodelujejo. To pomeni, da novega vodovodnega sistema ni mogoče širiti v smeri proti Majšperku, ker ta poteka po območju občine Kidričevo, kjer je speljan tudi del vodovodnega omrežja za občini Videm in Žetale. Bo pa, kot je na vprašanja odgovarjal Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (KPP), modernizacija vključevala povsem novo izgradnjo vodovodne povezave po Puhovem mostu, ne pa tudi obnove starega povezovalnega voda čez stari dravski most.

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno

Kot razlaga Širec, bo samo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov: “Projekt, ki ga pripravljamo, obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 260 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani. Sami kar 50 milijonov evrov vredne investicije ne bodo zmogli, zato v naslednji finančni perspektivi, ki se začne 2021. leta, računamo na evropska in državna sredstva. A za pridobitev teh moramo imeti pripravljeno vso projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.” Z modernizacijo spodnjepodravskega vodovodnega sistema naj bi se poleg izboljšanja kvalitete vode, saj ta ponekod še vedno teče po azbestno cementnih ceveh, zmanjšale izgube vode. Župani in komunalno podjetje se strinjajo, da je časa za pripravo dokumentacije vse manj, saj morajo gradbeno dovoljenje pridobiti do konca leta, če želijo kandidirati za evropska sredstva. Da lahko računajo na največ 70-odstotno evropsko sofinanciranje, opozarja Mojca Šibila Drobnič iz ptujskega ZRS Bistra in še, da ta čas niti ni znano, ali bo Evropa v naslednji finančni perspektivi tovrstne vodooskrbne projekte tudi zares sofinancirala.

Leskovar kaže na netransparentnost

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno. Milan Gabrovec, župan občine Markovci: “Občini Kidričevo in Starše trenutno nista v enotnem sistemu, saj njunega podpisa še ni. Ravnati bi morali v skupno dobro, in tudi če nam kak projekt ne prinaša korist, sodelovati, ker je to dobro za druge.” Kot neke vrste izsiljevanje ravnanje župana Kidričevega razume tudi gorišniški župan Jožef Kokot: “Zaradi njihove odločitve bomo morale stroške izdelave projekta prevzeti ostale občine, do težav pa lahko pride tudi v sosednjih občinah, do koder je vodovodni sistem speljan po območju Kidričevega.” Da so še vedno v skupnem vodooskrbnem sistemu, pa odgovarja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Koncesijo za upravljanje z vodo imamo s ptujsko komunalo sklenjeno za 15 let. Je pa čas, da nekatere stvari počistimo in natančno povemo, kdo mora kaj plačati.

Kilometri predlagane gradnje se kar podaljšujejo. Mi se tega pač ne gremo in zato opozarjamo. Sami letno v vodovod vložimo 100 tisoč evrov, sami plačujemo tudi vso dokumentacijo. Za skupni sistem bomo plačevali, kar je pomembno za vse, torej za transportne vode in črpališča. Za sekundarni in primarni del vodovoda pa mora, takšna so naša razmišljanja, vsaka občina poskrbeti sama.” Po skoraj dve uri trajajoči razpravi so župani vendarle imenovali člane komisije, ki bo vodila postopke javnega razpisa za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije, ki bo občine stala kar 107 milijonov evrov.

Kam z odpadki?

Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto in Javne službe Ptuj opozarjajo na problem kopičenja odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah. Maja, najpozneje junija bodo vsa skladišča polna, in če ne bodo našli prevzemnika mešanih komunalnih odpadkov, bo ostalo neprevzetih blizu 1600 ton odpadkov.

Vir: https://www.vecer.com/obnova-spodnjepodravskega-vodovoda-zdaj-jim-ze-tece-voda-v-grlo-10139703

Slavica Pičerko Peklar


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

6 novembra, 2019

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu


Odgovori na podana vprašanja in pobude iz 4. redne seje občinskega sveta

7 junija, 2019

Gospod Slavk Krajnc je povedal, da se sprašuje ali pijemo zdravo pitno vodo in glede na vsebnost atrazina v vodi iz črpališča v Skorbi. Zato je obnovitev vodovodnega  sistema nujna. Imamo globinske vodnjake vsebnost atrazina pa je kljub temu visoka. Živimo na vodovarstvenem območju. Sprašuje koliko vodovodnih cevi se je do so do sedaj zamenjalo na območju občine Kidričevo.

Odgovor: V okviru projekta »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja – I. faza«(l. 2013) je bilo na našem območju zamenjanih 9418 m vodovoda. Vsako leto se izvede zamenjava cca. 100-500m odvisno od stanja vodovoda na območjih rekonstrukcije cest.

Na prejšnji seji je imel vprašanje, da se ureja z investitorji v smislu sprotnega urejanja prekopov na cestiščih, kjer se izvajajo investicije. Še večja težava pa je vožnja skozi naselje Lovrenc, kar je posledica izgradnje krožišča in obnove cestišča. Predlagal je, da se po  izgradnji krožišča pristopi k urejanju bankin.

Odgovor: Izvajalec je dolžan pred dokončanjem projekta uredit bankine na vseh obvoznih cestah.

Gospa Romana Bosak je  predlagala, da se v Njivercah, v Proletarski ulici pristopi k barvanju drogov javne razsvetljave, saj so vsi rjavi.

Odgovor: Planiramo zamenjamo drogov v sklopu projekta ureditve odpadnih in meteornih vod v Njivercah. V Njivercah obstaja mešani sistem, ki ga je potrebno ločit, saj povzroča probleme na prečrpališčih in na čistilni napravi. V naslednjem letu se bo pripravila dokumentacija.

Drugo: Ko je bila čistilna akcija, smo v Njivercah ob gozdu našli odprt jašek odprt ob cesti, kar bi bilo potrebno nujno sanirati.

Odgovor: Jašek je saniran oz. ustrezno zaščiten.

Tretje glede na to, da smo ob čistilni akcija  počistili parkirišče ob Šikolski cesti in kljub tabli, se smeti ponovno nalagajo. Predlaga, da bi se namestili  zabojniki za odpadke.

Odgovor: Parkirišče se nahaja na območju Občine Hajdina. Z njihove strani so bila dana opozorila na vsa parkirana vozila in postavljene table za prepoved odlaganja smeti. Zabojnikov ne bodo postavili, saj bi to povzročilo še več odlaganja smeti.

Gospod Stanislav Lampič je vprašal, kje je podstavek ukradenega doprsnega kipa Borisa Kidričevega in kdaj bo postavljen na isto mesto nazaj  in kaj je z izgradnjo parka spominov.

Odgovor: Podstavek in spremljajoča skulptura je v Talumu na čiščenju. Prejeli smo dopis avtorja, da je v dogovorih s Talumov, da se bo izvedla postavitev pri njih. Gradnja Parka generacij se zaključuje, saj bodo Lekarne Ptuj v kratkem postavile še igrala za starejše. V sklopu občinskega praznika se bodo izobesile zastave pobratenih občin in namestil zaslon na dotik kot info točka.

Glede urejenosti pokopališča Kidričevem je povedal, da so se sedaj lotili košnje kar s traktorsko kosilnico. Razume, da je to mogoče izven grobov, urejanje po grobnih poljih pa bi moralo biti z ročno kosilnico in flaksarico, kot se je to izvajalo prej in najemniki so bili zadovoljni.

Odgovor: Zaradi organizacije dela in stroškov podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. ne more zagotovit ročne košnje. Že dlje časa iščemo občana, ki bi bil pripravljen prevzet urejanje pokopališča Kidričevo.

Opozoril je, da v Njivercah nekateri vodni hidranti ne delujejo.

Odgovor: Vsako leto zagotovimo zamenjavo cca. 5 hidrantov iz seznam, ki ga pripravi GZ Kidričevo.

Gospod Boris Kmetec je podal pobudo z vidika varnost občanov, ki naj bo na prvem mestu, da se razmisli o tem, da  vsaj v bližini šol prehodi za pešce obarva z modro barvo, ker je bolj vidno.

Odgovor: Barvanje prehodov bomo zagotovili pred pričetkov šolskega leta.

Vir: https://www.kidricevo.si


Prebivalci zaskrbljeni: “Slišalo se je pokanje, valil se je pekoč dim”

28 maja, 2019

Gorelo v Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki. En gasilec poškodovan, gasilko je obšla slabost.

Republiška uprava za zaščito in reševanje poroča, da je v petek ob 19.48 zagorelo v podjetju Saubermacher na Tovarniški cesti v Kidričevem.

“Gasilci PGD Talum Kidričevo so požar na površini okoli 50 kvadratnih metrov pogasili, požarišče pa preventivno prekopali in dodatno zalili z zračno peno,”navajajo pri URSZR. “Med intervencijo se je lažje poškodoval gasilec, eno od gasilk pa je obšla slabost.”

Dva gasilca morala v bolnišnico

Za oba so poskrbeli v ptujski splošni bolnišnici. “Poklicna gasilca podjetja Vargas-Al Kidričevo sta na požarišču izvajala požarno stražo,” še navajajo pri URSZR.

Okoliški prebivalci so bili zaradi dima, ki se je valil s prizorišča požara zaskrbljeni. “Dva kilometra stran se je slišalo pokanje, čutil se je pekoč dim,” je povedan eden od stanovalcev v bližini, ogorčen, da prebivalci o požaru niso bili obveščeni. “Skrbi nas, da so gorele nevarne snovi, ki jih vozijo iz Kemisa na Vrhniki.”

V Kemisu zatrjujejo, da niso goreli odpadki s Kemisa

Pri Saubermacherju, ki upravlja s Centrom za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem, zatrjujejo, da niso goreli odpadki iz Kemisa in da je šlo za manjši požar brez nevarnosti za okolico in ljudi.

“Vzrok za požar je bila odpadna embalaža in napačna vsebina v slednji,” so pojasnili pri Saubermaherju. “Nevarnosti za okolico in ljudi ni bilo, saj je sam požar bil manjšega obsega. Ker je Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem eden najbolj sodobnih ter ustrezno varnostno urejenih v Sloveniji, so bili vsi ukrepi in posredovanje ustreznih, pristojnih ekip izredno hitri in uspešni.”

Požar gasilo okoli 20 gasilcev

Dodajajo, da je okrog 20 gasilcev in gasilk PGD Talum in PGD Kidričevo ob klicu in takojšnjem vklopu alarmnega sistema v samem centru nemudoma priskočilo na pomoč in požar na površini okrog 50 kvadratnih metrov tudi uspešno pogasilo. “Požarišče so nato naknadno preventivno prekopali in dodatno zalili z zračno peno, da bi možnost ponovitve omenjenega požara zagotovo onemogočili,” navajajo pri upravljavcu. “Sama raven požara je bila manjše narave, zato ni nastala večja gmotna škoda.”

Na ta dan je bilo na lokaciji Centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem na delu okrog sedem zaposlenih, nihče izmed njih ni bil poškodovan ali ranjen.

Okoljska inšpekcija ogleda še ni opravila

Center danes normalno deluje, o požaru je bila obveščena pristojna okoljska inšpekcija. “V podjetju Saubermacher Slovenija vse posameznike pozivajo, da so zelo natančni ob ustreznem ločevanju odpadkov,” še opozarjajo. “Predvsem pa, da upoštevajo napotek, da nevarni odpadek, ki ga oddajo v nadaljnjo obdelavo in razgradnjo, v svoji vsebini dejansko uteleša snovi, ki jih opisuje tudi sama embalaža in etiketa na slednji. Le z doslednim upoštevanjem tega, bomo lahko v prihodnje še bolj vplivali na nemoten potek same obdelave, prav tako pa na še večjo varnost ob prevzemu in ustrezni skrbi za nevarne odpadke.”

Na inšpekciji za okolje pravijo, da inšpekcijski nadzor v Saubermacherjevem Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem še ni bil opravljen. “O ugotovitvah bomo objavili informacijo na naši spletni strani,” so pojasnili pri okoljski inšpekciji.

V Centru za ravnanje z nevarnimi odpadki na Kidričevem nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, na približno 8.100 kvadratnih metrih skladiščijo, pripravljajo in delno obnovijo za ponovno uporabo.

Vir: https://www.zurnal24.si/slovenija/prebivalci-zaskrbljeni-slisalo-se-je-pokanje-valil-se-je-pekoc-dim-328622


Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

2 maja, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek


Kritični pesticidi in nitrati, vprašljive zaloge vode …

17 aprila, 2019

Ugotovitve in opozorila Računskega sodišča RS so skrb vzbujajoči: podtalnica na Dravskem polju, kjer se črpa večina vode za ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena s pesticidi in nitrati, vprašljiva je tudi zadostnost količin vode za oskrbo sistema.

Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.

V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.

Zakaj je pitna voda ogrožena

V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.

Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cab327de2f2c/kriticni-pesticidi-in-nitrati-vprasljive-zaloge-vode