Nevarni odpadki iz Kemisa v Kidričevo

maj 24, 2018

V oddaji TV Slovenija, Slovenska kronika, so govorili o centru za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki deluje v Kidričevem.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174539694

Advertisements

Albaugh obremenjuje z dovoljenjem občine Rače – Fram

maj 24, 2018

Albaugh igra po pravilih, ki jih je določila občina. Njegove meritve so ustrezne, a ministrstvo opozarja na onesnaženje v okolici.

Podjetje Albaugh, naslednik nekdanjega Pinusa, ki želi v Račah povečati proizvodnjo glifosata in za ta namen pridobiva okoljsko soglasje, miri občane – naše meritve so v predpisanih mejah. Na srečanju s predstavniki občine, ravnateljem bližnje osnovne šole, predstavnikom civilne iniciative so predstavili letna poročila o izpustih v vodo in zrak pa tudi izpostavili, da niso edini onesnaževalec v občini.

Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda v podjetju Albaugh TKI za leto 2017 kaže, da obrat v središču Rač v odtoke izpušča vodo, ki ustreza predpisani kakovosti – za industrijske vode. Podjetje je dolžno izvajati monitoring odpadnih voda iz sežigalnice, proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev in na skupnem iztoku. V različnih intervalih merijo vsebnost različnih elementov in spojin, kdaj in kako predpisuje okoljevarstveno dovoljenje.

“Za podjetje Albaugh je prejemnik odpadnih voda komunalna biološka čistilna naprava občine Rače – Fram, vsa industrijska in komunalna voda se odvaja na čistilno napravo,” pa med predstavitvijo rezultatov monitoringa za leto 2017 pove strokovnjakinja za odpadne vode Polona Druks Gajšek iz Eurofins ERICo, ki za Albaugh izvaja meritve emisij v vode. In ravno dogovor med podjetjem in občino, ki v zameno za plačilo dovoljuje podjetju, da industrijsko vodo izpušča v javno kanalizacijo – dogovor je bil sklenjen še v času Pinusa -, pušča v okolju največ posledic. Neuradno se v občinski proračun letno od podjetja Albaugh steče okoli 300 tisoč evrov, za dovoljeno odvajanje in za nadomestilo za stavbno zemljišče.

Ministrstvo za okolje in agencija za okolje opozarjata na onesnaženje v bližnjem potoku Žabnik. Poenostavljeno – industrijsko odpadno vodo podjetje izpusti na zastarelo občinsko biološko čistilno napravo, od tam pa gre voda v potok. Voda iz tovarne in sežigalnice je v skladu z mejnimi vrednostmi, ki jih določa okoljevarstveno dovoljenje, voda v potoku pa daleč presega dovoljene vrednosti za prosto tekoče vode. V primeru živega srebra tudi do 13-krat.

Dogovor z občino

Zakaj je torej potok Žabnik onesnažen? Ker so pravila za industrijske vode seveda drugačna od tistih za reke in potoke in ker industrijske odpadne vode ne sodijo v reke in potoke. Tomaž Seliškar iz Ekološke iniciative Rače: “Predpisana mejna vrednost za industrijske vode je bistveno višja, kot je mejna vrednost za površinske vode. Ta voda z živim srebrom pride na biološko čistilno napravo, ki živega srebra seveda ne odstranjuje. Torej vse živo srebro, ki steče iz obrata, odteče v vodotok. Biološka čistilna naprava namreč ne zagotavlja odstranjevanja niti najmanjšega dela tega srebra. In občina je dala soglasje Pinusu, da lahko odvaja te vode na čistilno napravo. Kdo je po vašem tisti, ki naj poskrbi za to, da izhaja iz komunalne čistilne naprave voda, ki ustreza predpisom za površinske vode?”

Druks Gajškova meni, da mora za ustreznost vode poskrbeti komunalno podjetje, ki upravlja čistilno napravo, saj je dalo soglasje, da se voda tja odvaja. A Samo Rajšp z Občine Rače – Fram je odločen: “Tukaj je prišlo do napačnih razlag. Mi smo dali vrsto soglasij za komunalne odpadne vode. In zanje se ve, da ne vsebujejo živega srebra, glifosatov in vsega ostalega. Za te parametre niti nismo pisali normativov, ker se ve, kaj spada v komunalni okvir.”

Albaugh se bo prilagodil pravilom

Za nekaj parametrov na iztoku iz Albaugha sploh ni omejitve, le nekaj sto metrov oddaljena občinska čistilna naprava pa ima precej stroge normative. “In sedaj se obetajo še strožji predpisi. In mi gradimo normalno komunalno čistilno napravo, ne industrijske. Industrijsko vodo morajo očistiti že sami industrijski obrati, zato se bomo aktivno vključili v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za širitev proizvodnje,” pravi Rajšp.

Maja naj bi bila izdana gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje za novo čistilno napravo, ki bo sodobnejša, a še vedno biološka naprava, kar pomeni, da industrijske vode ne bo sposobna prečistiti. “Zato bomo Albaughu postavili normative, kaj lahko spuščajo na čistilno napravo. Sicer bo vsak vzorec neskladen,” pravi Rajšp.

Bo podjetje sodelovalo z občino in svoje vode prečistilo, preden jih izpusti v javno kanalizacijo? David Kos, direktor operacij tovarne Albaugh: “Mi se bomo prilagodili na nove parametre. V tem trenutku smo v skladu z uredbo, soglasji, če pa bo občina dobila ostrejše parametre, se bomo morali prilagoditi. Če bomo morali delati pitno vodo, pa bomo zaprosili za izpust neposredno v vodotok, saj komunalne čistilne naprave ne potrebujemo več, ali pa bomo uvedli zaprti sistem. Industrija se bo temu prilagodila.” A za sedaj je v dokumentaciji za pridobitev soglasja za povečanje proizvodnje glifosata še vedno predviden cilj za odpadne vode javna kanalizacija.

Kljub temu da so vrednosti onesnažil v predpisanih mejah, so s 15. avgustom del vode (30 kubičnih metrov), ki ostaja po proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, obdržali v podjetju in od takrat se ta voda ne oddaja v kanalizacijo, ampak se zbira in oddaja kot odpadek. Zakaj? David Kos: “Da smo presekali slabi piar in zaradi pridobivanja soglasja. Imamo kompletno blokado, jaški so zaprti. Nastane pa 76 kubičnih metrov te vode v celem letu.”

Emisije v zrak v mejah dovoljenega

Krajane v občini najbolj moti sežigalnica, za katero ima Albaugh izdano in veljavno okoljevarstveno dovoljenje za sežig nenevarnih in nevarnih odpadkov in za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Natančneje, v obratu se sežigajo tudi nevarni odpadki, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije … Okoljevarstveno dovoljenje je bilo sicer leta 2010 izdano za obdobje desetih let, a je zaradi spremembe zakonodaje lani postalo trajno. Meritve emisij v zrak izvaja podjetje Eko Ekoinženiring. V letu 2017 nobena vrednost ni prekoračila mejne vrednosti, so zapisali v letnem poročilu o meritvah. Katere emisije morajo meriti, je predpisano. “Vse vrednosti, ki smo jih izmerili, so bistveno nižje od mejnih vrednosti,” je pojasnil Gorazd Pecko Škof iz omenjenega podjetja.

Nekatere meritve izpustov iz sežigalnice so trajne, nekatere pa se izvajajo dvakrat letno. Take so recimo meritve emisij živega srebra, fluora in njegovih spojin, benzo(a)pirena in nekaterih drugih in so napovedane. Zakaj so meritve napovedane in v dogovoru z zavezancem, je Pecko Škof pojasnil: “Ker naprava mora obratovati, in to na maksimumu, torej morajo biti emisije v času meritev maksimalne, zato ne moremo kar priti in meriti. Ni nam in tudi ne zaposlenim, katerih večina je doma v okolici, v interesu, da bi delali slabo, ker bi delali slabo tudi sami sebi.”

Nadzor odpadkov v sežigalnici je podroben

V tovarni so zavrgli dvom, ki se je pojavil v kraju, da pri Albaughu pogosto sploh ne vedo, kaj je v paketih, ki jih k njim pripeljejo na uničenje s sežigom. Odkar so podjetje kupili Američani, vse bolj podrobno nadzirajo tudi vhodni material, notranja kontrola se je po nesreči v Kemisu še zaostrila. Tudi v ta namen imajo v podjetju Albaugh lasten laboratorij, ki dela dodatne analize in kontrole vhodnega materiala in v katerem je zaposlenih pet ljudi. Občasno se zgodi, da dejansko pripeljani odpadki niso enaki kot zapisani na evidenčnih listih, takrat jih tudi zavrnejo.

“Že pogodbeniki morajo pri dovozu narediti natančno analizo vhodnega materiala in klasifikacijo odpadkov in na osnovi tega se mi odločamo, kaj vzamemo in kaj ne. Tudi zavračamo. Velikokrat do posla sploh ne pride, ker gremo na teren in ugotovimo, da določeni odpadki niso primerni za našo tehnologijo. Takšni so recimo odpadki na bazi žvepla ali klora,” pravi Kos, ki dodaja, da so predvsem težave, ko delajo usluge občinam, ki organizirajo zbiranje odpadkov na zbirnih mestih, saj ljudje tja prinesejo marsikaj.

Specifičen vonj, ki se hitro zazna

Zaradi vonjav v okolici podjetja in očitkov, da prihajajo iz Albaugha, je Tomaža Seliškarja zanimalo, koliko zagotavljajo, da nič ne uhaja mimo filtrov, mimo izpustov. Da je sežigalnica sistem, ki deluje v podtlaku in zrak dodatno potegne vase, pojasnjujejo, Kos natančneje, da noben izpust ne gre neposredno, brez čiščenja, v zrak, Pecko Škof je dopolnil, da je dojemanje vonja zelo subjektivno. “Slovenija nima sprejete uredbe o vonju. Zato, ker se je najbolj bojijo kmetje. Vsaka industrija ima specifičen vonj – cementarna, sežigalnica, jeklarna, livarna, in tak specifičen vonj ima tudi Albaugh zaradi svojih proizvodnih postopkov. V kemijski industriji pa se večinoma uporabljajo snovi, ki imajo nizek prag zaznavanja vonja. Tega hitro zaznaš, ampak nismo v fazi, kjer bi bilo to nevarno,” je vonjave pojasnil Gorazd Pecko Škof. Tako so tudi izpostavili, da je med 27. aprilom in 3. majem v Albaughu delo stalo, pa vendar so jih, ko so prišli po praznikih delat, pričakali očitki o povzročenem smradu. Zato se je Tomaž Seliškar, glede na vonjave v Račah, ki so “včasih, sploh v nočnem času, obupne, smrdi po zažgani gumi in plastiki”, obrnil tudi na predstavnike občine, ali občina kaj dela, da detektira, kdo povzroča smrad. Enoznačnega in jasnega odgovora ni dobil.

So pa udeleženci sestanka dobili zagotovilo direktorja operacij tovarne Davida Kosa, da bodo naredili vse, da popravijo slabo ime, ki se drži podjetja: “Odgovornost nositi za 100 ljudi in za kemično industrijo ni enostavno. Verjemite mi, da je meni prvemu v interesu, da ne postavim družine na predpražnik ali še kaj drugega, zato delamo vse, da ravnamo po predpisih in da smo v zakonskih mejah.”

Trije nevladniki in občina v postopku

Medtem se na agenciji za okolje odločajo o izdaji dovoljenja za povečanje proizvodnje glifosata. Arso je že odobril status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja trem nevladnim organizacijam, Alpe Adria Green, Inštitutu za trajnostni razvoj, Regionalnemu okoljskemu združenju okoljevarstvenikov – ROVO, in občini Rače – Fram.

Predmet izdaje okoljevarstvenega soglasja sicer ni sežigalnica nevarnih odpadkov, se pa v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja presojata kumulativni (skupni) vpliv širitve proizvodnje glifosata in delovanje sežigalnice nevarnih odpadkov. Sežigalnici bi se okoljsko dovoljenje izteklo leta 2020, a je vlada v začetku lanskega leta spremenila zakon tako, da so okoljska dovoljenja postala trajna.

Na biološko napravo odvaja več podjetij

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da se na komunalno čistilno napravo odvajajo industrijske odpadne vode iz podjetij Albaugh, Klavnica Rače, Agrokombinat, Tekol in skladišča goriv Petrol. A onesnaženje Žabnika z živim srebrom v preteklosti pripisujejo predvsem podjetju Albaugh. Če so v preteklosti na iztoku iz sežigalnice podjetja Albaugh TKI še beležili čezmerno obremenjevanje okolja z živim srebrom, lani ni bilo več tako. Zaradi čezmernega obremenjevanja okolja s komunalno čistilno napravo Rače pa so naložili občini Rače – Fram, da mora do 31. 12. 2018 zgraditi in dati v uporabo novo KČN, vključno z zadrževalnikom čistilnega vala. (barb)

Vir: https://www.vecer.com/albaugh-obremenjuje-z-dovoljenjem-obcine-race-fram-6477756

Andreja Kutin Lednik in Barbara Bradač 


26. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

april 11, 2018

29. marec 2018

Dnevni red:

1. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017
2. Zaključni račun podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kidričevo za leto 2017
3. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
4. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poseljenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)
6. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava
7. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava,
8. Pravilnik o žepninah v Občini Kidričevo, prva obravnava
9. Sprememba normativov v enoti Vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018
10. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2018
11. Predlog o nakupu nepremičnine, parc. št. 1011/121 k.o. Lovrenc na Dr. polju
12. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


25. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

februar 8, 2018

25. januar 2018

Dnevni red:

  1. Pogodbena pošta v Cirkovcah
  2. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  3. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  4. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018
  5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, prva obravnava
  6. Soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj
  7. Soglasje k ceni pomoči družini na domu
  8. DIIP – rekonstrukcija LC 165011 Stražgonjca Gaj
  9. DIIP – modernizacija JP 828011 in JP 665691 v Njivercah
  10. DIIP – modernizacija občinskih cest v Občini Kidričevo
  11. DIIP –  ureditev vodovoda in kanalizacije ob državni cesti R.III – odsek št. 9013 – Gramoznica Pleterje – Kungota
  12. Soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
  13. Soglasje h rebalansu kadrovskega načrta Zdravstveni dom Ptuj
  14. Oprostitve nadomestila NUSZ za leto 2018
  15. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Odpadki kot vir in surovina

oktober 18, 2017

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in dekan mariborske fakultete za energetiko Bojan Štumberger sta sklenila pogodbo o projektnem sodelovanju za področje učinkovitega gospodarjenja z viri v občini Kidričevo.

»Ukvarjali se bomo s kadrovskimi, surovinskimi in energetskimi viri, snovali energetske koncepte, prepoznavali potenciale energetske učinkovitosti in možnosti vzpostavitve zelenih delovnih mest,« je ob podpisu pogodbe povedal dekan fakultete Bojan Štumberger. Župan Anton Leskovar je dodal: »Občina Kidričevo je prepoznala priložnost v strategiji zelenega gospodarstva in krožnega gospodarjenja. Povezala se je z interdisciplinarno ekipo pod okriljem fakultete za energetiko. Ta bo skupaj z občino in pravnimi subjekti na prostoru občine Kidričevo skušala tradicionalni linearni ekonomski model (vzemi / izdelaj / uporabi / zavrzi) nadomestiti s krožnim gospodarjenjem z viri, kjer z viri ravnamo in upravljamo odgovorno. Prizadevamo si ustvariti konkurenčno poslovno-gospodarsko okolje za obstoječe in nove pravne subjekte.« Kot primer sekundarne izrabe virov je župan Leskovar navedel možnost izrabe odpadne energije v Talumu, ki bi jo lahko izkoristili za sistem daljinskega ogrevanja. »Industrija na območju Kidričevega ustvari veliko odpadkov. Lahko jih sekundarno in koristno uporabimo,« dodaja župan.

Kidričevo je prva slovenska občina, ki je pristopila k tovrstnemu projektnemu sodelovanju.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/7803-kidricevo-odpadki-kot-vir-in-surovina


Ozelenjevanje občinskih proračunov – kako bi občine lahko bile še boljše

oktober 18, 2017

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je na ključne državne institucije  naslovila priporočila, ki naj bi izboljšala pogoje za prispevanje občin k prehodu v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov.

Nanašajo se na okrepitev podpore za povezovanje občin pri izvajanju razvojnih nalog in pripravi regionalnih razvojno-investicijskih projektov, spodbude občinam za pripravo strategij razvoja lokalnih skupnosti in vključitev lokalne ravni v državni sistem razvojnega načrtovanja, spodbujanje oblikovanja učinkovitih občinskih ukrepov varovanja okolja, vzpostavitev finančnih instrumentov za trajnostno energetiko, izdajo zelenih obveznic in vzpostavitev vrtljivega sklada za občinske okoljske naložbe, izvzetje kreditov za naložbe, ki se odplačujejo iz prihrankov, iz dovoljene kvote največjega možnega obsega zadolževanja občin in dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

Poleg okoljskega ministrstva so priporočila naslovljena na ministrstva, pristojna za finance, infrastrukturo in javno upravo ter na službo za razvoj in kohezijsko politiko in Eko sklad. Združenja občin pa naj bi prispevala k povečevanju prepoznavnosti okoljskih in javnofinančnih koristi okoljskih ukrepov, ki so že bili izvedeni v številnih slovenskih občinah.

Priporočila izhajajo iz dosedanjega dela na projektu Ozelenjevanje občinskega proračuna, v okviru katerega je Umanotera predstavila poročilo Zelena proračunska reforma: politično in zakonodajno ozadje ter primeri iz drugih držav, največ pobud za izboljšanje sistemskega okolja pa izhaja s septembrskega nacionalnega posveta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Na posvetu so predstavniki občin, ki že žanjejo rezultate okoljskih ukrepov, iz prve roke poročali o tem, kako jim je uspelo in kaj bi potrebovali za to, da bi bili še boljši.

Državi podajajo pobudo, da bi občine spodbujala k učinkovitejšemu povezovanju v funkcionalne regije. Predvsem je to pomembno pri načrtovanju razvojnih naložb, ki so na marsikaterem področju (promet, prostorsko načrtovanje, turizem ipd.) učinkovitejše, če jih ne omejujejo občinske meje. To naj bi prispevalo tudi h konkurenčnosti občin pri pridobivanju sredstev iz mednarodnih virov, kot je Junckerjev investicijski načrt za Evropo. Ti so čedalje bolj usmerjeni v velike projekte in investicije (vsaj 50 milijonov EUR), ki jih posamezne občine zaradi finančnih in kadrovskih omejitev ne morejo pripraviti in izvajati. Povezovanje občin je nujno, če naj Slovenija teh priložnosti ne zapravi.

Državi priporočajo tudi, naj občine spodbudi k pripravi razvojnih strategij lokalnih skupnosti, saj to prispeva k racionalnosti delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev na lokalni ravni. Poleg tega pa, naj pripravi finančne instrumente za trajnostno energetiko, ki bodo omogočili učinkovitejšo porabo kohezijskih sredstev, predvsem pa doseganje podnebno-energetskih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana.

Državi predlagajo tudi, naj z izdajo zelenih obveznic pridobi sveža sredstva za občinske okoljske naložbe, pridobljena sredstva pa plemeniti v vrtljivem skladu. Trg zelenih obveznic se v svetu zelo hitro razvija. Vlaganje v zelene obveznice je privlačna možnost za slovenske in mednarodne vlagatelje, ki iščejo varne naložbe, kar okoljske naložbe nedvomno so, saj prinašajo pomembne finančne prihranke.

Da bi okoljske dajatve na področju odpadkov bolje podpirale hierarhijo ravnanja z odpadki, katere vrhovni namen je preprečevanje nastajanja odpadkov, so oblikovana tudi priporočila za dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

Ob izvajanju projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna v Umanoteri ugotavljajo, da občine potrebujejo stalen prostor, kjer si bodo izmenjale izkušnje in se učile ena od druge. Zato je sklepno priporočilo naslovljeno na združenja občin, katerih srečanja naj dobijo okoljsko rdečo nit. Občine se želijo pogovarjati o energetski sanaciji občinskih stavb in javne razsvetljave, razvoju trajnostnega turizma, revitalizaciji degradiranih območij, ohranjanju biodiverzitete, ogrevanju na lesno biomaso, varčevanju z električno energijo, javnem prevozu, umirjanju prometa, pametnih mestih in vaseh, participatornem proračunu in kako te ukrepe podpreti z občinskim proračunom.

Priporočila so objavljena na spletni strani projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna.

Vir in več na: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/ozelenjevanje-obcinskega-proracuna/


(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803