25. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

februar 8, 2018

25. januar 2018

Dnevni red:

  1. Pogodbena pošta v Cirkovcah
  2. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  3. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  4. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018
  5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, prva obravnava
  6. Soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj
  7. Soglasje k ceni pomoči družini na domu
  8. DIIP – rekonstrukcija LC 165011 Stražgonjca Gaj
  9. DIIP – modernizacija JP 828011 in JP 665691 v Njivercah
  10. DIIP – modernizacija občinskih cest v Občini Kidričevo
  11. DIIP –  ureditev vodovoda in kanalizacije ob državni cesti R.III – odsek št. 9013 – Gramoznica Pleterje – Kungota
  12. Soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
  13. Soglasje h rebalansu kadrovskega načrta Zdravstveni dom Ptuj
  14. Oprostitve nadomestila NUSZ za leto 2018
  15. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

Odpadki kot vir in surovina

oktober 18, 2017

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in dekan mariborske fakultete za energetiko Bojan Štumberger sta sklenila pogodbo o projektnem sodelovanju za področje učinkovitega gospodarjenja z viri v občini Kidričevo.

»Ukvarjali se bomo s kadrovskimi, surovinskimi in energetskimi viri, snovali energetske koncepte, prepoznavali potenciale energetske učinkovitosti in možnosti vzpostavitve zelenih delovnih mest,« je ob podpisu pogodbe povedal dekan fakultete Bojan Štumberger. Župan Anton Leskovar je dodal: »Občina Kidričevo je prepoznala priložnost v strategiji zelenega gospodarstva in krožnega gospodarjenja. Povezala se je z interdisciplinarno ekipo pod okriljem fakultete za energetiko. Ta bo skupaj z občino in pravnimi subjekti na prostoru občine Kidričevo skušala tradicionalni linearni ekonomski model (vzemi / izdelaj / uporabi / zavrzi) nadomestiti s krožnim gospodarjenjem z viri, kjer z viri ravnamo in upravljamo odgovorno. Prizadevamo si ustvariti konkurenčno poslovno-gospodarsko okolje za obstoječe in nove pravne subjekte.« Kot primer sekundarne izrabe virov je župan Leskovar navedel možnost izrabe odpadne energije v Talumu, ki bi jo lahko izkoristili za sistem daljinskega ogrevanja. »Industrija na območju Kidričevega ustvari veliko odpadkov. Lahko jih sekundarno in koristno uporabimo,« dodaja župan.

Kidričevo je prva slovenska občina, ki je pristopila k tovrstnemu projektnemu sodelovanju.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/7803-kidricevo-odpadki-kot-vir-in-surovina


Ozelenjevanje občinskih proračunov – kako bi občine lahko bile še boljše

oktober 18, 2017

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je na ključne državne institucije  naslovila priporočila, ki naj bi izboljšala pogoje za prispevanje občin k prehodu v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno družbo z zeleno reformo občinskih proračunov.

Nanašajo se na okrepitev podpore za povezovanje občin pri izvajanju razvojnih nalog in pripravi regionalnih razvojno-investicijskih projektov, spodbude občinam za pripravo strategij razvoja lokalnih skupnosti in vključitev lokalne ravni v državni sistem razvojnega načrtovanja, spodbujanje oblikovanja učinkovitih občinskih ukrepov varovanja okolja, vzpostavitev finančnih instrumentov za trajnostno energetiko, izdajo zelenih obveznic in vzpostavitev vrtljivega sklada za občinske okoljske naložbe, izvzetje kreditov za naložbe, ki se odplačujejo iz prihrankov, iz dovoljene kvote največjega možnega obsega zadolževanja občin in dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

Poleg okoljskega ministrstva so priporočila naslovljena na ministrstva, pristojna za finance, infrastrukturo in javno upravo ter na službo za razvoj in kohezijsko politiko in Eko sklad. Združenja občin pa naj bi prispevala k povečevanju prepoznavnosti okoljskih in javnofinančnih koristi okoljskih ukrepov, ki so že bili izvedeni v številnih slovenskih občinah.

Priporočila izhajajo iz dosedanjega dela na projektu Ozelenjevanje občinskega proračuna, v okviru katerega je Umanotera predstavila poročilo Zelena proračunska reforma: politično in zakonodajno ozadje ter primeri iz drugih držav, največ pobud za izboljšanje sistemskega okolja pa izhaja s septembrskega nacionalnega posveta Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni. Na posvetu so predstavniki občin, ki že žanjejo rezultate okoljskih ukrepov, iz prve roke poročali o tem, kako jim je uspelo in kaj bi potrebovali za to, da bi bili še boljši.

Državi podajajo pobudo, da bi občine spodbujala k učinkovitejšemu povezovanju v funkcionalne regije. Predvsem je to pomembno pri načrtovanju razvojnih naložb, ki so na marsikaterem področju (promet, prostorsko načrtovanje, turizem ipd.) učinkovitejše, če jih ne omejujejo občinske meje. To naj bi prispevalo tudi h konkurenčnosti občin pri pridobivanju sredstev iz mednarodnih virov, kot je Junckerjev investicijski načrt za Evropo. Ti so čedalje bolj usmerjeni v velike projekte in investicije (vsaj 50 milijonov EUR), ki jih posamezne občine zaradi finančnih in kadrovskih omejitev ne morejo pripraviti in izvajati. Povezovanje občin je nujno, če naj Slovenija teh priložnosti ne zapravi.

Državi priporočajo tudi, naj občine spodbudi k pripravi razvojnih strategij lokalnih skupnosti, saj to prispeva k racionalnosti delovanja javnega sektorja in porabe javnih sredstev na lokalni ravni. Poleg tega pa, naj pripravi finančne instrumente za trajnostno energetiko, ki bodo omogočili učinkovitejšo porabo kohezijskih sredstev, predvsem pa doseganje podnebno-energetskih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana.

Državi predlagajo tudi, naj z izdajo zelenih obveznic pridobi sveža sredstva za občinske okoljske naložbe, pridobljena sredstva pa plemeniti v vrtljivem skladu. Trg zelenih obveznic se v svetu zelo hitro razvija. Vlaganje v zelene obveznice je privlačna možnost za slovenske in mednarodne vlagatelje, ki iščejo varne naložbe, kar okoljske naložbe nedvomno so, saj prinašajo pomembne finančne prihranke.

Da bi okoljske dajatve na področju odpadkov bolje podpirale hierarhijo ravnanja z odpadki, katere vrhovni namen je preprečevanje nastajanja odpadkov, so oblikovana tudi priporočila za dopolnitev sistema okoljskih dajatev na odpadke.

Ob izvajanju projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna v Umanoteri ugotavljajo, da občine potrebujejo stalen prostor, kjer si bodo izmenjale izkušnje in se učile ena od druge. Zato je sklepno priporočilo naslovljeno na združenja občin, katerih srečanja naj dobijo okoljsko rdečo nit. Občine se želijo pogovarjati o energetski sanaciji občinskih stavb in javne razsvetljave, razvoju trajnostnega turizma, revitalizaciji degradiranih območij, ohranjanju biodiverzitete, ogrevanju na lesno biomaso, varčevanju z električno energijo, javnem prevozu, umirjanju prometa, pametnih mestih in vaseh, participatornem proračunu in kako te ukrepe podpreti z občinskim proračunom.

Priporočila so objavljena na spletni strani projekta Ozelenjevanje občinskega proračuna.

Vir in več na: http://www.umanotera.org/kaj-delamo/trajne-vsebine-projekti-kampanje/ozelenjevanje-obcinskega-proracuna/


(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803


Skrb za čisto okolje

april 3, 2017

Skrb za čisto in urejeno okolje mora postati ena najpomembnejših nalog vsakega od nas, saj že lahko čutimo posledice mačehovskega ravnanja z okoljem. Če se naš odnos do njega v kratkem ne bo spremenil, bodo posledice vse hujše in bodo pomembno vplivale na kakovost našega življenja.

Na območju naše občine se je v zadnjih letih  naredilo veliko za boljše okolje. Očistilo se je veliko divjih odlagališč, zgradili smo zbirni center, kjer lahko občani odložijo svoje odpadke, prešli smo na sistem ločenega zbiranja odpadkov po sistemu od vrat do vrat, itd.

Odpadke ločujemo že na izvoru, torej v naših gospodinjstvih. Tako pomagamo zagotoviti ponovno uporabo koristnih surovin ter ustvarjanje kakovostnega komposta. Če odpadke ločujemo, na urejenih odlagališčih konča le ostanek komunalnih odpadkov. Zaradi tega lahko odlagališča dlje časa sprejemajo odpadke, poleg tega pa tudi manj obremenjujemo okolje in varčujemo z energijo, ki bi jo sicer potrebovali za izdelke iz surovin.

Žal pa v času, ko se zima poslavlja, ugotavljamo, da so naši obcestni jarki še vedno polni embalaže, ki jo nevestni vozniki odvržejo med vožnjo kar skozi vetrobransko steklo svojega avtomobila.

V tem smislu apeliramo na voznike in sopotnike, da embalažo od zaužite hrane in pijače med potjo odložijo v koše za smeti, ki jih premore  vsako urejeno parkirišče, ali to storijo po končani vožnji in embalažo odložijo v domače zabojnike.

Odpadki, ki se nabirajo ob naših cestah pa dajejo neprivlačen videz in zastrupljajo tla. 

Naj nam ne bo vseeno v kakšnem okolju živimo. Organizirajmo se. Poberimo smeti, opozarjajmo svoje bližnje in prijatelje.

Prizadevajmo si, da bi skrb za zdravo in čisto okolje postala način življenja vsakega občana.

mag. Olga Fekonja

Vir: http://www.kidricevo.si


Pozabite Evre, Kidričani bomo plačevali s šterntalerji

februar 20, 2017

Še ena spletka župana Leskovarja, ki s pomočjo svojega političnega valjarja uresničuje lastne predvolilne želje, z nekakšno občinsko valuto. Čeravno mu zakon ne dopušča tega, si je zlomka izmislil, da bo to valuto plasiral preko javnega podjetja, kot da to podjetje ni v lasti občine. Čeprav nisem krajan Kidričevega, seveda še ena od njegovih laži, v Gibanju ZA Kidričevo sprašujemo občinski svet, kdo jim daje pravico, da bodo z našim davkoplačevalskim denarjem sofinancirali nekatera zasebna podjetja, ki so njim blizu, ko vidimo, da po drugi strani zvišujejo cene v vrtcu, komunalne storitve in tako dalje.

Javno podjetje Vzdrževanje in gradnje, ki je v lasti občine, bo mešetarilo z našim davkoplačevalskim denarjem na račun občinske valute, prisotna bo politična korupcija, kot takrat ko je bil zaradi korupcije prav župan Leskovar kaznovan z globo, ki mu jo je naložila KPK v letu 2014.

Lokalna valuta je uvedena v dveh občinah Slovenije. Občinski veljaki Kidričevega omenjajo le Avstrijo in Nemčijo, zamolčijo pa dejstvo, da se obe lokalni valuti v Sloveniji razlikujeta po tem, da ju ne izdaja občina ali podjetje, ki je v njeni lasti, ampak numizmatiki s pomočjo nekaterih njihovih podjetij.

Navaden občan Kidričevega ponovno ne bo imel nobene koristi od te valute, kot od teh zavoženih projektov smučanja na vodi, učilnice v naravi, kjer je območje tako onesnaženo, da se starejši ne bi smeli niti zadrževati blizu tega območja, kaj šele otroci. Ustanavljajo nekakšno Eko regijo, kjer je več 10 hektarjev obdelovalne zemlje popolnoma zasičene z nevarnimi odpadki, kot so odpadni pepel , rdeče blato pomešano z žlindro, lugi in ostalimi strupi, kjer se ne bi smela proizvajati hrana niti za živali , kaj šele ljudi. In kdo je bil glavni lobist pri odpadnih gumah in velik zagovornik širjenja centra nevarnih odpadkov?

Da ne bo pomote, v gibanju ZA Kidričevo nismo proti vsemu, nasprotno, podpiramo projekte, ki so celo hvale vredni, npr. zdravstveni dom, dvorec, kanalizacija, obnova cest, obnova stanovanj, ki so bili zasnovani že v prejšnjih mandatih, v času drugih županov, odločno pa nasprotujemo projektom, ki smrdijo po korupciji, ki si jih večina prebivalcev ne bo mogla privoščiti in so namenjeni le peščici ljudi ter interesom posameznikov iz ‘županovega kroga’. Predvsem pa smo proti vlaganju v projekte preden izvedemo prepotrebno sanacijo okolja in poskrbimo za zdravje ljudi.

Branko Štrucl,
vodja gibanja ZA Kidričevo

Odgovor ministrstva za finance (PDF)


Gibanje za Kidričevo: Kidričani živijo v “območju tihe smrti”

november 6, 2016

Nezadovoljstvo nad opravljenimi meritvami

V Gibanju za Kidričevo so ogorčeni nad zavračanjem možnosti, da bi ministrstvo za okolje k dodatnim analizam povabilo neodvisno poljsko podjetje Environ, ki je pred leti podobne preiskave opravilo na območju Cinkarne Celje.

V gibanju, ki ga v javnosti bolj ali manj zastopa le Branko Štrucl, okoljsko ministrico Ireno Majcen in direktorja Urada za varno hrano Janeza Posedija sprašujejo, kdo jima daje pravico, da ogrožata zdravje ljudi, živali in rastlin, s tem ko ne naredita nič za sprejetje nujnih ukrepov, da bi ta okoljski problem rešili.

Štrucl pravi, da so trdno prepričani, da je več deset hektarjev kmetijske zemlje tako onesnažene, da je njena emisijska vrednost kritično presežena. To so po njegovem mnenju pokazale zadnje raziskave na majhni njivi, ki je bila posuta s kurilniškimi nevarnimi odpadki.

Ministrstvo ne bo opravilo novih analiz
Majcnova je že povedala, da novih analiz ne bodo opravili, jo pa nove pobude civilne iniciative žalostijo, ker so za opravljeno delo izbrali akreditiran laboratorij, ki je sam opravil vzorčenje in analize, in to na področjih, ki jih je predlagala civilna iniciativa.

Ministrica za okolje je tudi opozorila, da so gibanju že ob odvzemu vzorcev ponudili del vzorca, ki bi ga na lastno željo in tudi stroške poslali v analizo drugim, morda tudi tujim laboratorijem, a so to zavrnili.

Že ob predstavitvi rezultatov smo jasno povedali, da je poljsko podjetje Environ izvajalo analize znotraj kompleksa Cinkarne Celje, naročnik in plačnik analiz pa je bila Cinkarna, ne ministrstvo. Drugačen je bil tudi namen analiz,” so še pojasnili na ministrstvu in ponovili ugotovitve analize, da so tla v Kidričevem le točkovno onesnažena, zato ne morejo govoriti o širšem onesnaženju.

Napoved pritožb v Bruslju
Odgovor Gibanja za Kidričevo ni prepričal, zato je Štrucl že napovedal, da se bodo obrnili na evropska komisarja za okolje ter za zdravje in varnost hrane, pa tudi na Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki z inšpekcijskimi pregledi ugotavlja onesnaženost na kraju samem.

Imajo kaj videti. Poleg deponije šestih milijonov ton rdečega blata na dveh deponijah okoli tri milijone ton pepela, okrog 40.000 ton odpadnih gum, 20 in več zapuščenih gramoznic, kjer je več kot 150.000 kubičnih metrov odpadnega strupa, da o Talumu, ki ima na svojem ozemlju Center nevarnih odpadkov, družbo Silkem, asfaltno bazo, niti ne izgubljamo besed,” pravi Štrucl, ki je prepričan, da Kidričani živijo v “območju tihe smrti”, kjer ljudje zbolevajo pogosteje in umirajo hitreje kot drugje v Sloveniji.

Po njegovem mnenju so bile zadnje analize opravljene nekakovostno, na premajhnih vzorcih, rezultati pa nikakor ne predstavljajo realne slike onesnaženosti.

Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/novice/gibanje-za-kidricevo-kidricani-zivijo-v-obmocju-tihe-smrti/406914