Razsekana na pol: Zakaj je vzhod Slovenije bolj bolan kot zahod?

junij 28, 2017

Socialno ogroženi so zaradi nezdravega življenjskega stila in manjše dostopnosti do zdravstva slabšega zdravja kot bogatejši Slovenci.

Cankova je idilična majhna občina v Prekmurju, malo za Muro in tik ob avstrijski meji. Zaobjema osem geografsko zelo različnih vasic, ki se raztezajo na borih tridesetih kvadratnih kilometrih zelenih površin. Povprečnemu Slovencu je morda znana kot prijetna vikend destinacija za ogled Ledavskega jezera, zdravstveni delavci pa jo poznajo zaradi veliko manj prijetnih razlogov.

Cankova je občina, kjer je zdravstveno stanje Slovencev med najslabšimi v državi. Za prebivalca Cankove je 50 odstotkov več verjetnosti, da ga bo zadela srčna kap, kot za prebivalca najbolj zdrave občine v Sloveniji, Preddvora. Več kot dvakrat več ima možnosti, da ga bo zadela možganska kap. Bolj verjetno je, da se bo pri njem razvil rak, prav tako je bolj verjetno, da bo jemal zdravila za povišan krvni tlak in zdravila za zdravljenje duševnih bolezni. Prebivalci Cankove bodo bolj verjetno živeli manj zdravo življenje kot prebivalci katerekoli druge slovenske občine.

Rezultati Cankove resda izstopajo, a zgolj v državnem povprečju, v regionalnem pa niti ne. Podobne rezultate najdemo v Rogaševcih, ki ležijo severno od Cankove, v Tišini južno od Cankove, in bolj ali manj po vseh ostalih občinah v Prekmurju. Zakaj so Prekmurci toliko bolj nagnjeni k boleznim kot preostali del Slovenije?

Med slovenskimi občinami in njihovimi prebivalci obstajajo velike razlike v zdravstvenem stanju. Zemljevid splošnega zdravstvenega stanja v Sloveniji razseka državo na pol: med vzhodno in zahodno polovico Slovenije obstaja v zdravstvenem stanju prebivalstva tako velika razlika, kot da bi ločnica predstavljala nekdanjo mejo med Vzhodno in Zahodno Evropo. Slovenci iz vzhodne polovice države so v občutno slabšem zdravstvenem stanju kot prebivalci zahodne Slovenije.

[…]

Splošno zdravstveno stanje v občini Kidričevo. (Primerjalno karto najdete v prispevku):

Občina: Kidričevo
Bolniška odsotnost (v dnevih): 15.08
Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu (v starostno standardizirani stopnji na 1000 prebivalcev): 1.86
Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni (SSS/1000): 5.64
Prejemniki zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka (SSS/100): 25.72
Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi (SSS/100): 15.53
Srčna kap (35-74 let) (v SSS/1000): 1.66
Možganska kap (35-84 let) (v SSS/1000): 3.46
Novi primeri raka (v SSS/1000): 5.05
Zlomi kolka pri starejših prebivalcih (v SSS/1000): 3.37
Prejemniki zdravil zaradi duševnih bolezni (v SSS/100): 18.07
Indeks splošnega zdravstvenega stanja: 0.2584651709

Revščina v občini Kidričevo. Revščina je izračunana za leto 2016. Indeks revščine je sestavljen iz povprečne neto plače, stopnje brezposelnosti in deleža občinskih stanovanj brez kopalnice in/ali stranišča. (Primerjalno karto najdete v prispevku):

Občina: Kidričevo
Povprečna neto plača (v evrih): 836.82
Stopnja brezposelnosti (v odstotkih): 8.2
Stanovanja brez kopalnice in/ali stranišča (v odstotkih): 3.169784695
Indeks revščine: 0.01879211764

Odstotek prekomerno prehranjenih otrok v občini Kidričevo. (Primerjalno karto najdete v prispevku):

Občina: Kidričevo
Prekomerna prehranjenost otrok (v odstotkih): 32.347

Nadaljevanje prispevka na: https://podcrto.si/zdravje-v-obcinah-revnejsi-kot-so-prebivalci-slabse-je-zdravje/

Tanja Pirnat

Advertisements

Kako učinkovita je pri ravnanju z odpadki vaša občina

marec 21, 2016

Nekatere občine reciklirajo praktično vse komunalne odpadke, spet druge do polovice odpadkov odložijo na odlagališča. Zaradi neenotnega sistema ravnanja z odpadki so nekatere občine bistveno bolj ekološke od drugih.

Ilirska Bistrica je ena od večjih slovenskih občin. Razprostira se čez slikovita hribovja in planote in zavzema dobršen del idilične kraške pokrajine. A pravljični videz območja so do še pred nedavnega kvarili ogromni smetnjaki za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki so bili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postavljeni po bistriških vasicah. Takrat so ogromni smetnjaki dobro služili svojemu namenu; preprečevali so odlaganje smeti na divjih odlagališčih, kar je sicer precej običajna slovenska praksa.

Danes zgolj spodbujajo odlaganje vseh vrst smeti na en sam kup in s tem onemogočajo recikliranje. Ogromni smetnjaki so imeli očitne posledice: v Ilirski Bistrici se je leta 2014 odložil največji delež komunalnih odpadkov med vsemi slovenskimi občinami – kar 264 kilogramov na prebivalca oziroma več kot 57 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Slovensko povprečje znaša 23 odstotkov.

Po količini nastalih odpadkov Ilirska Bistrica ne izstopa: glede na delež nastalih odpadkov na prebivalca je s 461 kilogrami le nekoliko nad povprečjem slovenskih občin, ki znaša 372 kilogramov na prebivalca.

Količina nastalih komunalnih odpadkov v občini ni neposredno povezana s tem, koliko odpadkov posamezna občina odloži. V Trzinu na primer, eni najmanjših, hkrati pa gospodarsko najbolj uspešnih slovenskih občin, nastane največ komunalnih odpadkov na prebivalca med vsemi slovenskimi občinami. Močna industrijska cona pomeni več dnevnih migrantov in s tem tudi več smeti. Trzin tako proizvede kar 639 komunalnih odpadkov na prebivalca. Ne glede na to je Trzin ena od bolj ekološko ozaveščenih občin v Sloveniji: odložijo namreč borih 8 odstotkov nastalih odpadkov ali kar petkrat manj odpadkov na prebivalca kot Ilirska Bistrica.

Zakaj med občinami obstajajo take razlike? Razlog je neenoten sistem ločevanja in ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ko smo pred dvajsetimi leti začeli spoznavati nujnosti ločevanja odpadkov, država ni naredila enotne strategije za ravnanje z odpadki. O sistemu ravnanja z odpadki v posameznih občinah so se odločala komunalna podjetja, zaradi česar imamo v Sloveniji še danes zelo različne sisteme ločevanja odpadkov. Količina odloženih odpadkov se na nacionalni ravni sicer manjša, a še vedno imamo občine, ki odložijo okoli polovico vseh nastalih odpadkov. S primerno strategijo bi lahko tudi te občine prisilili v učinkovitejše zbiranje in reciklažo komunalnih odpadkov, prav tako bi lažje vplivali na ozaveščenost prebivalstva o nujnosti ločevanja odpadkov.

Tanja Pirnat

Objavljeno 30.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/kako-ucinkovita-je-pri-ravnanju-z-odpadki-vasa-obcina/

Divja odlagališča z nevarnimi odpadki ogrožajo okolje, država se nanje požvižga

Inšpekcijske službe so do danes očistile le okoli 40 odstotkov najnevarnejših divjih odlagališč v Sloveniji, ki so jih med leti 2010 in 2012 popisali Ekologi brez meja. Ostala še naprej ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Jama pri križu ob cesti na Rigelj (št. 2818), približno pet kilometrov severovzhodno od Kočevja, ni ravno paša za oči. V jami leži med 500 in 1000 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov: odpadnih gum, trupel živali, komunalnih odpadkov, celo salonitnih plošč. Odpadki se v jamo nalagajo že od dvajset do trideset let. Da je bilo brezno namenjeno dolgotrajnejšemu in načrtnemu  odlaganju odpadkov v naravo, priča betonski prag, ki omogoča dovoz do roba brezna.

Takšno odlaganje odpadkov je seveda nezakonito. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nevarnost, ki jo jama predstavlja za naravo, pa tudi zdravje ljudi. Skozi ilovico na dnu jame je preniknila  voda. Zato se nevarne snovi iz odpadkov že spirajo v podzemlje Kočevskega roga in ogrožajo pitno vodo.

Odlagališče so Ekologi brez meja kartirali že leta 2010, a pristojne službe ga do danes še niso očistile – le omejile so dostop do jame. Strošek sanacije po ocenah Tine Kotnik z Zavoda za gozdove Slovenije Kočevje presega 100.000 evrov. Glavni razlog, da jama ni bila očiščena, je po njenih besedah nezainteresiranost državne inšpekcije, ki nosi del odgovornosti za čiščenje brezna.

Jama pri križu ni edini primer. Večina najnevarnejših nezakonitih odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki jih je v zadnjih letih popisala nevladna organizacija Ekologi brez meja s prostovoljci, do danes bodisi niso očiščena v celoti bodisi se odpadki na njih ponovno nabirajo. Glavni razlog za to je predvsem slaba odzivnost državnega inšpektorata za okolje, pomanjkanje sodelovanja med državnimi in občinskimi inšpekcijami ter visoki stroški čiščenja odlagališč. Obenem nič ne kaže, da se bo inšpekcija za okolje v prihodnosti težav lotila resneje.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/divja-odlagalisca-z-nevarnimi-odpadki-ogrozajo-okolje-drzava-se-nanje-pozvizga/

Ministrstvo za okolje in prostor brez načrtov za sanacijo nevarnih divjih odlagališč

Ministrica ne zna povedati, kdaj in kako bodo sanirali okoli 80 divjih odlagališč odpadkov, ki po ocenah Ekologov brez meja najbolj ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

V jami pri Križu blizu Kočevja se že desetletja nalagajo nevarni odpadki: pnevmatike, salonitne plošče, komunalni odpadki, celo trupla živali. Posledice na okolje so že vidne. Poplavljena ilovica na dnu jame nakazuje, da se v podzemlje Kočevskega roga spirajo nevarne snovi. Zaradi bližine pitne vode lahko kmalu pride do katastrofe.

Sanacija nevarnih divjih odlagališč odpadkov je nujna. Odlagališča mnogokrat predstavljajo direktno ali potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, v najslabšem primeru pa kvarijo izgled in spodbujajo nadaljnjo prakso odlaganja smeti v naravi. K sreči je takšnega odlaganja vedno manj: večina divjih odlagališč je posledica odlaganja v preteklih desetletjih in neobstoječega sistema za ravnanje z odpadki.

Večina najnevarnejših nelegalnih odlagališč odpadkov še danes ostaja neočiščenih. Pri podcrto.si smo preverili trenutno stanje 133 odlagališč, ki jih je ekološko društvo Ekologi brez meja označilo za še posebej zaskrbljujoča. Po naših ugotovitvah jih je bilo v petih letih očiščenih zgolj nekaj več kot 40 odstotkov. Okoli 80 odlagališč tako ostaja neočiščenih.

Razloga za neočiščena nevarna odlagališča sta predvsem dva: slabo delo državnega inšpektorata in neobstoj državnega registra divjih odlagališč, ki bi pokazal realno stanje na terenu. Za oboje je pristojno okoljsko ministrstvo. Ministrico Ireno Majcen smo zato zaprosili za pojasnila, kako bodo izboljšali delovanje inšpektorata in vzpostavili register.

Iz odgovorov ministrice lahko sklepamo, da se ta ne zaveda slabega dela državnega inšpektorata. Prav tako ne zna natančno pojasniti, s kakšnimi ukrepi bo izboljšala učinkovitost tega nadzornega organa. Glede registra divjih odlagališč pa pojasnjuje, da trenutno šele pripravljajo metodologijo za popisovanje odlagališč.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.1.2016

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ministrstvo-za-okolje-brez-nacrtov-za-sanacijo-nevarnih-divjih-odlagalisc/

Napotilo:
https://podcrto.si/
Register divjih odlagališč: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/


Revščina v Sloveniji: v katerih občinah se živi najslabše in zakaj

september 7, 2015

Na podlagi naše analize višin plač, opremljenosti stanovanj in brezposelnosti v občinah lahko preverite, kakšen je življenjski standard v vaši občini. Preberite tudi, zakaj se najrevnejše občine iz revščine ne morejo izkopati.

V Kočevju nadaljujte pot proti jugu, v smeri Kočevske Reke. Od tam boste z avtom potrebovali le še 30 minut, da prispete v Osilnico – občino na meji s Hrvaško, ki šteje le 374 prebivalcev. Dežela Petra Klepca ji pravijo. Tako kot v mnogih drugih krajih na obrobju Slovenije se zdi življenje v Osilnici težko. Gre za eno najrevnejših občin v Sloveniji, če upoštevamo, koliko prebivalci zaslužijo na mesec, kakšna je stopnja brezposelnosti in kolikšen je delež naseljenih stanovanj brez osnovne infrastrukture – notranjega stranišča, kopalnice, elektrike ali vode.

Medtem ko se zlasti prebivalci evropske periferije vrtijo v krogu prekernosti in brezposelnosti, vse več njih pa tudi revščine, govor o revščini na evropski ravni pogosto nadomeščajo politično prijetnejši izrazi, kot so socialni problemi, socialno šibki in izključeni. A še posebej na obrobju oziroma jugu Evrope, kjer (dolgotrajna) brezposelnost potiska vse več ljudi v boj za golo materialno preživetje, se besedi revščina ne moremo izogibati. In tudi tako majhna država, kot je Slovenija, predstavlja mikrokozmos evropske slike z lastno periferijo, v kateri se zdi, da je kotanja revščine najgloblja. Zakaj se revščina zgošča v nekaterih obrobnih predelih Slovenije – periferiji periferije? Ena izmed resnic o revščini, ki nam jo izpovejo kraji na obrobju države, je, da v tem svetu ni mesta za starejše in brezposelne; državna politika zlasti na področju regionalnega razvoja pa nas vodi v razvoj, ki se izogiba besedi revščina. Zaenkrat se zdi, da bolj ko se Evropa razvija … in razvija … ni nič manj revščine.

Nadaljevanje na: http://podcrto.si/revscina-v-sloveniji-katerih-obcinah-se-zivi-najslabse-in-zakaj/

Katja Huš