Petdeset milijonov evrov za obnovo

julij 18, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Zaposlili so občinsko urbanistko

april 17, 2019

Skupna občinska uprava (SOU) občin Spodnjega Podravja za lokalne skupnosti v regiji izvaja več nalog s področij urejanja prostora, varstva okolja in prometa. Organizirani so tudi redarska, inšpekcijska, pravna in revizijska služba ter računovodstvo.

Občine dejavnosti, ki jih izvaja skupna uprava, koristijo različno. Zato je tudi različen njihov strošek sofinanciranja. Občina Kidričevo, druga največja v regiji, je za dejavnost SOU Spodnje Podravje letno namenjala okoli 40.000 evrov. Še enkrat toliko je k temu znesku primaknila država, ki financira približno polovico stroškov delovanja SOU. Z novim letom so se v Kidričevem odločili, da bodo postopke prostorskega načrtovanja izvajali z lastnim kadrom. Zaposlili so občinsko urbanistko Ksenijo Sagadin, magistrico inženirko arhitekture. Opravljena ima izpita za pooblaščenega arhitekta in občinskega urbanista. „Občina je s tem pridobila hitrejši, fleksibilnejši in boljši servis za občane. Računamo, da bomo postopke, povezane z občinskimi prostorskimi načrti (OPN), izvajali hitreje. S to potezo smo se približali občanom, ki lahko sedaj nekatera potrdila, ki so jih prej dobili na sedežu SOU na Ptuju, dobijo na sedežu Občine Kidričevo. To so potrdila o namenski rabi zemljišč in lokacijska informacija. V skladu z novo zakonodajo lahko sedaj na naši občini uredijo lokacijsko preveritev, za potrebe pridobivanja gradbenih dovoljenj izdajamo potrdila skladnosti s prostorskim aktom. Urbanistka je pri nas zaposlena za polni delovni čas. Z njeno prisotnostjo se lahko na potrebe, pobude in vloge občanov odzivamo hitreje,“ je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/15251-kidricevo-zaposlili-so-obcinsko-urbanistko

Mojca Zemljarič


V Račah, kjer proizvajajo glifosat, ni več raka kot drugod v Podravju

april 12, 2019

Srečanja s predstavniki podjetja Albaugh in razprave o verjetnosti obolenja za rakom na območju Rač se ni udeležilo veliko ljudi.

Onkološki inštitut Ljubljana v raziskavi ugotavlja: Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju, presežkov tveganja raka tukaj ni. Z izjemo Kidričevega, kjer je višje tveganje za pljučnega raka.

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI (zdaj Albaugh TKI), kjer proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica, v kateri sežigajo tudi nevarne odpadke. Skoraj petkratno povečanje proizvodnje načrtuje Albaugh v Račah, sežigalnici se ne nameravajo odpovedati. Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja je še v obravnavi pri Agenciji RS za okolje.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana izvedel študijo, v kateri je ugotavljal, ali je na Dravskem polju tudi v manjših krajih več raka v primerjavi s podravsko regijo ali ne. Strokovnjaki inštituta so v Kinodvorani gradu Rače, ta je bila sicer pol prazna, javno predstavili zaključno poročilo raziskave o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih. Zahteva za raziskavo je bila tudi ena od pričakovanj ekološke iniciative ob lastniškem vstopu Albauga v Pinus. Raziskavo je plačala Odvetniška pisarna Gorjup, pooblaščenka podjetja Albaugh v Sloveniji. Občina Rače-Fram sicer krajanov na to predstavitev ni posebej vabila. Je pa ravnatelj osnovne šole Rače Rolando Lašič poslal vabilo vsem staršem. Prav šola je v preteklosti postregla s skrb vzbujajočim podatki, da je na osnovni šole Rače v 30 letih za rakom zbolelo ali umrlo že 22 zaposlenih.

Dravsko polje pod slovenskim povprečjem

Uvodoma je Vesna Zadnik, vodja Registra raka Republike Slovenije, pojasnila, da so v raziskavo vključili zbrane podatke iz registra raka, kamor se že od leta 1950 vpisujejo podatki o bolnikih s prebivališčem v Sloveniji, ki so zboleli za rakom, in zajeli 30-letno obdobje (1985–2014). Študija je potekala pod vodstvom glavne raziskovalke Sonje Tomšič, specialistke za javno zdravje, vanjo pa so vložili 400 ur raziskovalnega dela. Rezultati analize Onkološkega inštituta Ljubljana jasno kažejo, da je v Podravju manj rakavih obolenj, kot je slovensko povprečje. “V nobenem od analiziranih območij na Dravskem polju nismo ugotovili za nobeno izmed proučevanih vrst raka kopičenja primerov rakavih obolenj. Izjema je Kidričevo, kjer je statistično višje tveganje pljučnega raka kot v podravski regiji. Za območje naselja Rače, drugih naselij v občini Rače-Fram in okoliških naselij v nobenem od obdobij in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilnega večjega tveganja za katerekoli vrsto raka,” pojasnjuje Tomšičeva rezultate raziskave. Za lokalno prebivalstvo je razveseljiv tudi podatek, da po pogostosti pojavljanja rakavih obolenj ni nobenih razlik v spodnjem in zgornjem delu občine.

Poseben del so v raziskavi namenili glifosatu, ki je razvrščen v skupino 2a-snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Znano je, da glifosat povzroča raka pri živalih, vendar so študije, ki so na ljudeh proučevale različne vrste raka, dale nekonsistentne rezultate. Pri več raziskavah se je izkazalo, da so glifosat in nekateri pesticidi povezani s povečanim tveganjem za razvoj ne-Hodkingovih limfomov, so pojasnile strokovnjakinje. “Zaznavamo precejšen porast tega limfoma, ampak je porast po celi Sloveniji in po celem svetu. Na Dravskem polju ga ni več kot drugje. Nimamo še odgovora na vprašanje, zakaj tolikšen porast,” pravi Tomšičeva.

Število rakavih obolenj se povečuje doma in po svetu

V analizo so vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) in rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfoni in levkemije. “Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v podravski regiji in tudi na Dravskem polju z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet, porast je v večji meri posledica staranja prebivalstva,” je pojasnila Sonja Tomšič. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo različni med seboj prepleteni dejavniki, od dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Več kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom, kot so debelost, kajenje, pitje alkoholnih pijač … Izpostavljenost rakotvornim snovem v bivalnem okolju naj bi bila odgovorna za manj kot pet odstotkov rakov, izhaja iz raziskave.

Ekološka iniciativa: Takšno okolje moramo ohraniti

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci bolj izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. “Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljajo povečanega tveganja za razvoj raka,” so jasni na inštitutu. Izpostavili so še, da se na Dravskem polju še vedno pojavljajo snovi, ki so kancerogene. Kaj bo občina naredila za saniranje jam, kjer so zakopani nevarni odpadki, najbolj znana je Kozoderčeva jama, je zanimalo krajana Marjana Laha. “Imamo karto kritičnih jam, ki jo je naredil Inštitut za ekološki inženiring že leta 2000, a pri državi za sanacijo doslej ni bilo posluha,” je odgovoril župan Branko Ledinek.

Aleksander Zidanšek je v imenu Ekološke iniciative Rače povedal: “Študijo jemljemo kot lep rezultat v okolju, ki ga moramo ohraniti tudi pri umeščanju novih obratov v okolje, kot sta Magna in širjenje proizvodnje Albaugh.” So pa bili nekateri prisotni razočarani, zakaj ni študija konkretno odgovorila na vprašanje, ali je kemična tovarna odgovorna za rakava obolenja v Račah in ali je število obolelih v šoli izstopajoče. Zadnikova je pojasnila, da tega niso mogli raziskovati, saj ne razpolagajo z vsemi potrebnimi osebnimi podatki obolelih in vseh zaposlenih in nekdanjih zaposlenih na šoli. Je pa rekla, da je takšna raziskava možna. “Letno imamo 15 tisoč primerov raka v Sloveniji. Pravzaprav se pogovarjamo o epidemiji,” je Zadnikova nizala podatke. Raziskava ni ugotavljala vzrokov, zakaj so nekateri v teh krajih zboleli za rakom, saj ne razpolagajo z vsemi podatki, ki tudi vplivajo na razvoj raka (kajenje, debelost …). Glede na financerja se je pojavil tudi dvom o kredibilnosti raziskave. “Ali ste imeli kakšne omejitve pri raziskavi?” je zanimalo občinskega svetnika Sebastjana Soršaka. “To je bila izjemno poglobljena študija in velik zalogaj za naš raziskovalni tim. Že leta 2015 smo pripravili protokol raziskave. Za raziskavo stojimo in lahko mirno zagotovim, da podjetje Albaugh ni imelo nobenega vpliva na raziskavo,” je bila jasna Zadninkova. “Če podvomimo o teh rezultatih, lahko dvomimo o vsem,” je zaključil župan Ledinek. Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana in spletni strani Slora.

Vir: https://www.vecer.com/v-racah-kjer-proizvajajo-glifosat-ni-vec-raka-kot-drugod-v-podravju-6690192

Barbara Bradač


Ureditev kolesarskih poti

marec 28, 2019

V osrednji dnevni aktualno-informativni oddaji regionalnega programa Televizije Maribor Tele M, so spregovorili o gradnji kolesarskih poti v občini Kidričevo in v Podravju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174604818


Občina Kidričevo podražitev prenesla na uporabnike

marec 27, 2019

Cena pomoči na domu se je s 17,85 evra na uro povišala na 18,45 evra na uro. Kljub predlogu nekaterih svetnikov, da bi občina povišala sofinanciranje te pomoči in s tem razbremenila uporabnike, so na koncu sprejeli predlog, da bodo še naprej sofinancirali le 50% te cene, kar je zakonski minimum.

Zaradi povišanja plač v javnem sektorju se je podražila tudi cena oskrbe na domu. Nekatere občine so breme prevzele nase, druge so to preložile na uporabnike. Ob­čina sicer mora plačati vsaj 50 stroškov pomoči. Da prevzamejo še večji del stroškov, pa je njihova prostovoljna odločitev. Center za socialno delo je ob zadnji podraži­tvi storitve občinam predlagal, naj povišajo ta delež in razbremenijo družine, ki svojcem plačujejo po­moč. Nekatere so se na pobudo odzvale, druge ne. V Spodnjem Podravju tako deset občin sofi­nancira več kot polovico storitve, največ Občina Juršinci, ki sofinan­cira kar 79,8% cene. Na zakonsko določenem polovičnem plačeva­nju pa vztraja le še pet občin. Med drugim tudi Kidričevo.

Svetnik Stanislav Lampič je na zadnji seji predlagal, naj tudi občina Kidričevo poviša ta delež subvencije na 70 %. »Naša občina  prispeva najmanj, kar je še dovo­ljeno. Če bi se odločili za povišanje, to ne bi bil velik strošek za proračun, trenutno namreč to pomoč prejema le deset oseb. Ne gre le za ostarele ljudi, to pomoč potrebujejo tudi številni mladi invalidi,« meni Lampič. Župan odgovarja, da vsak, ki tega zneska ne more plačati, lahko zaprosi za 100% sofinanciranje, za kar mora zbrati ustrezna dokazila. »Nekaj naših občanov je že v celoti op­roščenih plačevanja,« je povedal župan Anton Leskovar. Lampič pa je na drugi strani prepričan, da to ni rešitev. »Kar nekaj je takih oseb, ki ta strogi cenzus, ki bi jim dodelil 100-odstotno subvencijo, prese­gajo le za odstotek ali dva. To enostavno ni pošteno,« je še povedal.

Nova cena, ki bo veljala od apri­la naprej, za uro pomoči na nava­den delovni dan tako znaša 18,45 evra. Uporabnik plača polovico, torej 9,225 evra. Če pomoč ko­ristijo v nedeljo, bodo po novem plačali 11,52 evra, ob praznikih pa dobrih 12 evrov.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si


Bodo župani pomagali pri reševanju brezdomcev?

marec 21, 2019

Zaradi zmanjšanega števila sredstev za javne delavce letos se je društvo Ars vitae za program Kamra znašlo v velikih težavah. Ptujska občina bo za pomoč brezdomcem predvidoma v proračunu zagotovila nekaj dodatnih sredstev, letošnje zaplete pa naj bi s sicer nizkimi sredstvi pomagale premostiti še druge spodnje-podravske občine.

Manj kot leto dni zatem, ko je Mestna občina Ptuj zagotovila prostor in sredstva za ureditev prostorov na Zadružnem trgu 14 za potrebe Kamre, je njeno delovanje ogroženo. Dnevni center in zavetišče nujno potrebujeta dodatnega zaposlenega, za katerega pa društvo Ars vitae nima denarja.

Ker tako dnevnega centra kot zavetišča ne obiskujejo zgolj Ptujčani, temveč je namenjen širši regiji, sta predsednica društva Ars vitae Polona Toplak in vodja Kamre Amadeja Kokot kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavili to problematiko. Z jasnim ciljem: zagotoviti manjkajoči delež sredstev za zaposlitev dodatnega delavca.

Brezdomcev je veliko

Ker so bili neuspešni na razpi­su za pridobitev javnih del, so se namreč znašli v velikih težavah. Delovanje Kamre je celo ogroženo in pod vprašajem, saj s 3,5 zaposle­nimi 24-urne prisotnosti 365 dni na leto ne morejo zagotoviti. Pa čeprav jim veliko pomagajo pro­stovoljci, brez katerih ne bi zmogli izvajati dejavnosti.

Po besedah Toplakove se je v prvih mesecih delovanja izkazalo, da je brezdomstvo na našem območju velik problem. To je podkre­pila s podatki, da je bilo lani okrog 40 deložacij, 50 prepovedi približe­vanj, velik delež njihovih uporabni­kov pa predstavljajo posamezniki, ki se na cesti najdejo zaradi ločitev, zasvojenosti, neurejenih družin­skih razmer … Tudi prestane za­porne kazni, prehod iz rejništva v samostojno življenje in podobne življenjske situacije marsikdaj za posameznike pomenijo preveliko oviro, ki je sami niso zmožni pre­magati. Na vrata Kamre je doslej potrkalo veliko uporabnikov, z raz­ličnimi življenjskimi zgodbami.

Leskovar: »Kidričevo rešuje svoje brezdomce, za Ptuj ne bomo prispevali«

Ptujska občina bo letos društvu Ars vitae za ta program in delova­nje Kamre iz proračuna namenila 34.250 evrov, od ostalih občin so potrebovali še 12.700 evrov.

Če sredstev ne bi dobili, bi mo­rali zavetišče zapreti. Spodnje-podravske občine so zato za letos zaprosili za sofinanciranje, razrez pa naredili glede na število prebi­valcev in ne uporabnikov.

Najvišji delež,1.850 evrov za leto 2018, bi po pripravljenem predlogu morala prispevati občina Kidriče­vo. Župan Anton Leskovar je na ko­legiju odločno nasprotoval temu. Dejal je, da so za socialno proble­matiko v občini naredili veliko, ob­novili majhne bivalne enote, naba­vili kontejner … „Kidričevo zato ne bo prispevalo nič,” je jasno dejal.

Drugi najvišji znesek bi morala prispevati občina Videm, okrog 1.500 evrov. Branko Marinič je de­jal, da imajo tudi oni kontejner za namestitve, a bodo skušali poma­gati rešiti zaplet.

Pravdič: »Da niso vmes tisti, ki že dobivajo pomoč občine«

Župan občine Zavrč Slavko Prav­dič se je osredotočil na drugi del tega problema: zanimalo ga je, kdo poimensko so uporabniki in iz katere občine. „Ali kdo to izko­rišča, je morda tudi kakšen, ki je v oskrbi kje drugje, pa občina zanj že plačuje,” se je spraševal. Dejal  je tudi, da v Zavrču razmišljajo o lastni namestitveni enoti. Zavrč bi po pripravljenem predlogu prispe­val 440 evrov.

Vudlerjeva: »Plačajmo po številu svojih občanov, ki so v Kamri«

Najmanj med vsemi bi seveda prispevala občina z najmanj prebi­valci na tem območju, Sveti Andraž v Slovenskih goricah: 330 evrov. Predlog županje Darje Vudler je bil, da se delež plačila izračuna glede na število uporabnikov iz posame­zne občine.

Darinka Fakin, županja občine Majšperk je pripomnila, da ima ve­čina občin proračune že sprejete, a da se bodo potrudili po svojih najboljših močeh. Seveda bodo sofinanciranje tega projekta oz. sredstva za zaposlitve enega de­lavca v Kamri morali odobriti tudi občinski sveti.

Letni zaprošen znesek bi znesel (skupaj z MO Ptuj) 46.950 evrov.

Ženske uporabnice Kamre mlajše od moških

Leta 2018 je bilo v Kamri vključenih 117 uporabnikov. 19 jih je prenočevalo v nočitveni enoti. Od januarja do danes je pomoč poiskalo 45 uporabnikov, 14 jih potrebuje prenočišče. Starost žensk se giblje med 20 in 40 let, moških med 30 in 65 let.

Vir: https://www.tednik.si/tednik/14848-ptuj-podravje-bodo-zupani-pomagali-pri-resevanju-brezdomcev

Dženana Kmetec


Kolesarske povezave – v teku razpis za projektanta

marec 21, 2019

Osem občin v Spodnjem Podravju na čelu s ptujsko se pripravlja na izvedbo regijskega projekta, za katerega nameravajo pridobiti evropska sredstva.

Gradili in obnavljali bodo kolesarske steze, ki bodo mesto povezovale z okoliškimi kraji. V projektu sodelujejo občine Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Gorišnica, Dornava in Juršinci. Občine bodo iz mehanizma Dogovor za razvoj regije predvidoma pridobile devet milijonov evrov evropskih sredstev, celoten projekt je ovrednoten na okoli 11 milijonov evrov. Projekt je razdeljen na štiri kolesarske odseke, ki tvorijo regionalno kolesarsko povezavo. Odsek ena se s Ptuja navezuje na Hajdino, v Kidričevo in Majšperk, odsek dve pelje s Ptuja skozi Dornavo in Juršince, odsek tri s Ptuja skozi Markovce in Gorišnico ter odsek štiri s Ptuja do Dornave. Cilj projekta je vzpostaviti smiselne, varne in udobne regijske kolesarske povezave za potrebe dnevne mobilnosti prebivalcev mestne občine Ptuj in Spodnjega Podravja.

Do 8. aprila je odprt razpis za izbiro projektanta. Isti dan bo tudi odpiranje prispelih ponudb. Projektanti bodo po podpisu pogodbe v roku 60 dni najprej pripravili idejno zasnovo. Ta bo razposlana so­glasodajalcem za izdajo mnenj in občinam investitorkam. Ko bodo te dale zeleno luč, bo projektant izdelal še PZI projektno dokumentacijo oziroma projekt za izvedbo del. Rok za to bo ponovno 60 dni, nato pa še 20 dni za dokončno izdelavo (po morebitnih pripombah lokalnih skupnosti). Glede na navedene roke je pričakovati, da bi lahko bila do­kumentacija pripravljena do konca leta. Nato sledi še pridobitev grad­benega dovoljenja in postopek iskanja izvajalca gradnje. In bo leto dni naokoli.

Vir: https://www.tednik.si/druzba/14857-sp-podravje-kolesarske-povezave-v-teku-razpis-za-projektanta

Mojca Zemljarič