Iz leta v leto več dimniških požarov

december 14, 2018

Kurilna sezona je v teku, še zlasti pozimi pa so dimniški požari, ki imajo lahko tudi tragične posledice, stalnica. V Sloveniji se letno zgodi več kot 500 tovrstnih požarov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.

Silen požar, ki je konec februarja letos zajel večstanovanjsko stavbo v Veliki Nedelji in vzel streho nad glavo ducat ljudem, se je zarezal v spomin tako njim kot gasilcem in številnim drugim. Požar je v mrzli noči povsem uničil vseh sedem stanovanj, nastalo je za 350.000 evrov škode. Do uničujočega požara pa je prišlo zaradi dotrajanosti enega izmed dimnikov. Tudi tako tragične so lahko posledice dimniških požarov.

Na leto sicer zaradi vžiga saj, iskrenja ali neustreznega stanja dimniških naprav povprečno zagori 500-krat. Število dimniških požarov iz leta v leto narašča, v lanskem letu se je pripetilo že skoraj 600 dimniških požarov, kar je največ v analiziranem obdobju od leta 2010.

V devetnajstih občinah Spodnjega Podravja je od leta 2010 zaradi dimniških požarov zagorelo 162-krat. Največkrat na Ptuju (37) in v Ormožu (27). Samo lani in letos je bilo čez 30 dimniških požarov, od tega devet na Ptuju in štirje v Ormožu.

Dimniški požari_ŠT

Več v Štajerskem Tedniku

Monika Horvat

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13613-iz-leta-v-leto-vec-dimniskih-pozarov

Advertisements

Nekoč odpadki v grabah in gozdovih, danes v oceanih

november 27, 2018

Koliko komunalnih odpadkov nastane v občinah Spodnjega Podravja?

Kolicine odpadkov_Podravje

*Preračun na prebivalca je približen, saj komunalnih odpadkov ne ustvar­jajo samo gospodinjstva, temveč tudi gospodarstvo. Zato v okoljih, kjer je več gospodarstva, nastaja tudi več komunalnih odpadkov.

Vir in več na: https://www.tednik.si/tednik/13356-okolje-nekoc-odpadki-v-grabah-in-gozdovih-danes-v-oceanih

Mojca Zemljarič


Pet milijonov za protipoplavno zaščito na Štajerskem

marec 29, 2018

V oddaji Slovenska kronika o protipoplavni zaščiti na našem območju.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174528430


Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: Bogastvo, merjeno v denarju

junij 23, 2017

S financiranjem osrednje knjižnice na Ptujskem se že leta zapleta. Zdaj je prekipelo tistim, ki so dajali (naj)več, zato pričakujejo, da bodo dolžniki poravnali obveznosti

Kot pravi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, je ta do leta 2015 izpolnjevala svoje finančne obveznosti do Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Letno smo prispevali dobrih deset evrov na prebivalca, potem pa izvedeli, da se druge občine tej obveznosti izmikajo oziroma plačujejo manj, in smo tako v zadnjem obdobju ravnali tudi mi.”

Destrnik se je zdaj znašel na seznamu dolžnikov. Osrednji regijski knjižnici ta čas dolguje 9980 evrov. Še več, blizu deset tisoč evrov, je velik dolg občine Kidričevo, dobrih osem tisočakov premalo je knjižnici namenila občina Gorišnica, nekaj več kot šest tisoč evrov občina Juršinci, največ, skoraj 15 tisoč evrov, pa naj bi znašal dolg občine Dornava.

Dobrih deset evrov na prebivalca

In koliko naj bi občine namenjale za delovanje knjižnice, ki ima 12 tisoč članov, 350 enot gradiva in ki letno svoje knjižno in drugo gradivo obogati za deset tisoč enot? To je bistveno pod normativi, saj bi sicer osiromašili svoje osnovno poslanstvo. Na kolegiju županov spodnjega Podravja je sofinanciranje predstavil mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Naš predlog, s katerim smo seznanili župane na dveh kolegijih in sestanku v Kidričevem, je, da zunanje občine knjižnici namenjajo 10,82 evra na prebivalca, v kar je vštet tudi nakup knjižnega gradiva. Mestna občina Ptuj našo dejavnost podpira s 27,91 evra, občini Hajdina in Žetale bosta s sprejetim rebalansom svoj delež poravnali, pričakujemo pa, da bo tako storilo tudi pet omenjenih občin in bomo tako poenotili sofinanciranje, ki je bilo v preteklosti resnično (pre)pogosto odvisno od dobrih namenov in posamezne občine.” Ptujsko knjižnico, kjer se dajejo tudi s pomanjkanjem kadra, saj bi glede na velikost in status lahko zaposlili še enajst sodelavcev, dnevno obišče kar 640 bralcev oziroma tistih, ki v knjižnici iščejo različno gradivo in podatke.

Ne samo po knjige

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena od osrednjih kulturnih institucij v mestu in na širšem območju. V njej delujejo mladinski, študijski in domoznanski oddelek, ob tem pa sodelavci mesečno, včasih pa tudi tedensko, vabijo na številne za javnost odprte in brezplačne dogodke, vselej dobro obiskane literarne in pogovorne večere, razstave. Knjižnica je tudi organizatorica bralne značke za odrasle, svojo pravljično sobo imajo najmlajši, ki prihajajo na pravljične urice z jogo.

“Mi smo desetletje poravnavali svoje obveznosti, a ko smo videli, da nam podobnih ni prav veliko, so naši občani menili, da tudi nam tega ni treba,” je odkrit Alojz Kaučič, župan občine Juršinci. Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, pa bo svoje obveznosti poravnaval skladno s pogodbo. Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, sofinanciranje knjižnične dejavnosti povezuje s povprečnino, ki so je deležne občine: “Ko nam bo država dala, kar nam pripada, bomo tako v primeru knjižnice in drugih javnih zavodov ravnali tudi mi, dokler pa ni tako, tudi sami izračunamo, koliko manjši bo naš sofinancerski delež.”

Župani ravnali po svoje?

“Vsa leta je edino občina Podlehnik svoje finančne obveznosti poravnavala v celoti. Mi smo vsem občinam poslali pogodbe z enakim zneskom na prebivalca, a dejstvo je, da so v občinah ravnali po svoje, mi pa, ker denar za svoje delovanje potrebujemo, smo bili primorani podpisati pogodbe, pa čeprav je znesek v večini primerov nižji od zapisanega v pogodbi,” razlaga Neudauer.

Kdo da več – ali manj?

Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: “Ne vem, od kod direktorju knjižnice izračunani znesek našega dolga. Dolga leta smo plačevali precej več kot druge občine, zdaj se takega sofinanciranja več ne gremo. Ko bodo tudi druge občine poravnale svoj dolg za nazaj, bomo pričakovani znesek plačali tudi mi. Knjižnično dejavnost smo zadnji dve leti sofinancirali s skoraj desetimi evri na prebivalca, zdaj smo ta znesek znižali in naš predlog je direktor knjižnice podpisal. Na njem je, da poskrbi, da bo občinsko sofinanciranje pošteno.”

Dodaja, da po vseh pogovorih, ki jih je imel z župani, in ob dejstvu, da občani prav iz vseh občin prihajajo v ptujsko knjižnico, pričakuje, da bodo vzpostavili sistem enakopravnega sofinanciranja, ki se mu ne bo nihče izmikal.

O nakupu bibliobusa – zdajšnji, s katerim obiskujejo vse občine, je že dotrajan – pa župani tokrat niso želeli kaj dosti razpravljati. Zbodla jih je namreč že omenjena vrednost novega bibliobusa, ki naj bi bila med 300 in 350 tisoč evrov, kar je povprečna cena bibliobusov, ki so jih knjižnice kupile v zadnjih letih. Da bo treba pred podpisom kakršnekoli pogodbe o sofinanciranju nakupa pridobiti več ponudb in ceno primerno znižati, je bilo razumeti iz nekaj županskih razmišljanj.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/knjiznica-ivana-potrca-ptuj-bogastvo-merjeno-v-denarju-6273483


(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803


Tesla polnilnici v občini Kidričevo

marec 29, 2017

Prvi Tesla polnilnici v občini Kidričevo

Ekoregija Ravno polje je poskrbela za prvo Tesla polnilnico za električna vozila. Postavili so jo pri restavraciji Pan občini Kidričevo. Prav tako so bili uspešni na razpisu Eko sklada, kjer so nepovratna sredstva pridobili za postavitev 7 dodatnih polnilnic. Lokacije bodo razkrili v kratkem.

Sicer pa bo Eko sklad finančno podprl 69 slovenskih občin pri postavitvi polnilnih postaj za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000. Na razpisu izbrane občine bodo skupno predvidoma postavile 140 polnilnih postaj za električna vozila, 109 polnilnih postaj bo AC, 31 pa DC.

69 slovenskim občinam denar za 140 polnilnih postaj

Kot je poročal Siol.net, bo Eko sklad med izbrane občine razdelil pol milijona evrov iz sklada za podnebne spremembe. Občine bodo na vseh za polnilnice predvidenih lokacijah zagotovile tudi po dve parkirni mesti za polnjenje vozil na polnilnico ter ustrezne talne označbe in prometne znake.

Na AC-postajah bo dodatna šuko vtičnica omogočala tudi polnjenje električnih koles, ne le električnih avtomobilov. Vse polnilnice bodo predvidoma vzpostavljene do konca letošnjega leta. Med 140 polnilnimi postaji jih bo 109 omogočalo polnjenje prek izmeničnega (AC), 31 pa prek enosmernega toka (DC).

Nepovratne finančne spodbude za nakup polnilnih postaj za električna vozila so – poleg občine Kidričeve – na ptujsko-ormoškem območju prejele še občine Hajdina, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi in Zavrč.

Vir: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/

TM


Dva globinska vodnjaka za ceno enega

marec 23, 2017

Župani občin spodnjega Podravja pozdravljajo namero Komunalnega podjetja Ptuj, da ta pri črpališču Skorba zgradi dva globinska vodnjaka, a sprašujejo, ali se to finančno izide. Za gradnjo polovica letne omrežnine

Komunalno podjetje (KP) Ptuj bo v Skorbi, na zemljišču, ki je v njeni lasti in kjer že deluje vodno črpališče, zgradilo še dva globinska vodnjaka, vsaj enega že do poletja, da se izogne poletnim motnjam oskrbe z zdravo pitno vodo. Čeprav so v ptujski komunali, ki je v lasti tukajšnjih občin, sprva napovedovali izgradnjo enega globinskega vodnjaka, so raziskave na terenu in opravljeni finančni izračuni pokazali, da je mogoče za ceno enega 200-metrskega zgraditi dva vodnjaka, ki bosta v globino segala po 150 metrov.

Do denarja z omrežnino

Župani s Ptujskega, ki so preteklo jesen poskrbeli za soglasje občinskih svetov, da komunalno podjetje del omrežnine nameni za gradnjo globinskega vodnjaka, bodo zdaj morali soglasje dopolniti z aneksom, da soglašajo z gradnjo dveh globinskih vodnjakov. Zakaj taka odločitev, razlaga Janko Širec, direktor KP Ptuj: “Raziskave, ki smo jih v preteklih mesecih opravili na terenu, in pa finančni izračuni so pokazali, da bi gradnja globinskega vodnjaka globine 200 metrov stala toliko kot vrtanje dveh vrtin do globine 150 metrov. Tehnologija vrtanja je namreč različna, z vsakim metrom globine tudi zahtevnejša in dražja, pokazalo pa se je tudi, da z enim vodnjakom ne bi načrpali dovolj neoporečne pitne vode. Zato zdaj predlagamo, da zgradimo dva globinska vodnjaka s kapaciteto osmih do devetih litrov vode na sekundo, kar je skupaj blizu 16 oziroma 18 litrov vode na sekundo. Z enim, globljim vodnjakom, bi na sekundo lahko načrpali le 12 do 14 litrov vode. Gradnja dveh globinskih vodnjakov nas bo stala dobrih 200 tisoč evrov.” Župani so predlog direktorja Širca sicer pozdravili, naredili bodo, kar je treba, da bodo v lokalnih skupnostih zdaj razširjeni projekt potrdili, nikakor pa niso mogli izogniti razpravi o ceni investicije, saj je, kot razmišljajo, skoraj neverjetno, da bi gradnja dveh vodnjakov stala toliko kot izkop enega.

“Mene zelo zanimajo cene te investicije, saj imam občutek, da nas hočejo pripeljati žejne čez vodo,” je na zadnjem kolegiju županov spodnjega Podravja pa tudi na preteklih sejah dvomil o čistih računih ptujske komunale Anton Leskovar, župan Kidričevega, ki investicijo sicer pozdravlja. Kot jo Anton Butolen, župan Žetal, ki pa prav tako meni, da bi župani morali imeti podrobnejši vpogled v finančne izračune skupne naložbe. Da bi bilo izvajalca investicije najbolje izbrati z javnim razpisom, je predlagal Rajko Janžekovič, župan Dornave, in čeprav so župani s Ptujskega razpravi o gradnji dveh vodnjakov namenili kar nekaj časa, so to naposled podprli, komunalnemu podjetju pa naložili, da v prihodnje vendarle pripravi specifikacijo del z navedbo cen.

Globinski vodnjaki s filtri

Hkrati z gradnjo novih globinskih vodnjakov pa v ptujski komunali nadaljujejo nameščanje filtrov za železo in mangan na že obstoječih globinskih vodnjakih, povsod tam, kjer opažajo onesnaženje vode. “S filtri bomo zdaj opremili vodnjaka v Podvincih in pa tistega v Skorbi, kar nas bo stalo še dodatnih blizu 300 tisoč evrov,” napoveduje Širec in dodaja, da celoten sistem oskrbe z vodo na Ptujskem premore sicer enajst globinskih vodnjakov. Največ, kar šest, jih sestavlja centralno črpališče v Skorbi, kjer bodo zdaj zgradili še dva globinska vodnjaka in ju opremili s filtri, preostalih šest globinskih vodnjakov deluje v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, v Desencih, Podvincih ter Gerečji in Župečji vasi. “Namestitev omenjenih filtrov je nujna, saj je voda na plitvi podtalnici Dravskega polja pogosto onesnažena s pesticidi in nitrati,” razlaga direktor ptujske komunale, ki dodaja, da letno z omrežnino zberejo kak milijon evrov, denar pa sicer vračajo, kot najemnino, občinam, zdaj ga bodo, vsaj polovico, zadržali za napovedano gradnjo dveh globinskih vodnjakov. Kot dodajajo v ptujski komunali, je vodovodno omrežje, ki se je začelo graditi v 60-ih letih preteklega stoletja, vse bolj dotrajano, zato se povečujejo tudi vodne izgube, ki dosegajo že tretjino načrpane vode. Na 1100 kilometrih vodovodnih cevi je še vedno 60 kilometrov azbestno-cementnih, ki pogosto pokajo, tako imajo letno kakih 500 tovrstnih lomov. Dotrajani so tudi vodohrani, ki so stari tudi 40 let, toliko je star tudi cevovod čez Dravo, ki bi ga bilo treba nujno zgraditi na novo, saj se lahko sicer hitro pojavijo težave z oskrbo vode med desnim in levim bregom Drave. Da bi letno potrebovali vsaj 36 milijonov evrov za obnovo ptujskega dela vodovoda, ugotavljajo v ptujskem komunali, če bi hoteli poskrbeti za obnovo vodovodnega sistema v vsem spodnjem Podravju, pa vsaj 80 milijonov evrov.

Vir: http://www.vecer.com/dva-globinska-vodnjaka-za-ceno-enega-6252106

Slavica Pičerko Peklar