Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500

17 februarja, 2020

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v lasti Republike Slovenije in upravlja z državnimi gozdovi, je na območju občine Kidričevo izvedla temeljit posek dreves na površini 1,7 hektarja.

Posekali so del gozda pri križišču za Kungoto ob glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili, so odstranili 861 dreves, kar je blizu 1.100 m3 gozdnih lesnih sortimentov. »Razlog za posek je, da se v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje načrtuje premena gozda (to je gojitveno delo, s katerim se zamenja drevesne vrste v gozdu). V preteklosti se je namreč na tem območju načrtno sadil zeleni bor kot neavtohtona drevesna vrsta, kar ima za posledico tudi širitev bolezni, ki prizadenejo to drevesno vrsto (glive). V tej gozdnogospodarski enoti je gozdov, v katerih prevladuje zeleni bor, več, osredotočamo pa se na tiste dele, kjer je sestava gozda najmanj naravna. Vse aktivnosti SiDG se izvajajo skladno z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskimi načrti za to območje,« so povedali.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19389-kidricevo-pozagali-861-borov-novih-dreves-bo-3500


O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič 


Občina Kidričevo je po razvitosti prehitela Mestno občino Ptuj

12 oktobra, 2019

V sklopu projekta Zlati Kamen so izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji. Nadpovprečno razviti sta le dve občini pod okriljem Upravne enote Ptuj, kar sedem občin pa ima nizko stopnjo razvitosti.

Analizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe in tako dalje. Skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij.

Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa Ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

stopnje_razvitosti
Vir: zlatikamen.si

Izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, velike razlike med vzhodom in zahodom

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Z visoko stopnjo razvitosti je ocenjenih 36 krajev, treba pa je poudariti, da so na vrhu občine iz osrednjeslovenske in gorenjske regije. V severnoprimorski regiji je sedem visoko razvitih občin, po dve sta v jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

Analiza razvitosti občin nam daje jasno sliko razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom države.

Najbolj razvite občine so na zahodni polovici, najmanj razvite pa na vzhodni polovici.

https://infogram.com/obcine-glede-na-razvitost-1h7k23krvj5v6xr
Vir: zlatikamen.si

Na Ptujskem je najbolj razvita občina Kidričevo, najmanj pa Zavrč

Od občin pod okriljem Upravne enote Ptuj sta nadpovprečno razviti le dve; Kidričevo in Ptuj. Občina Kidričevo je med 212 slovenskimi občinami zasedla 61. mesto, Mestna občina Ptuj pa 70.

Tako kidričevska kot ptujska občina sta po razvitosti prehiteli štajersko prestolnico Maribor, ki je z indeksom 51,11 oziroma s povprečno razvitostjo pristala na 74. mestu seznama.

Povprečno razvite so občine Markovci, Majšperk, Gorišnica, Hajdina, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale.

Podpovprečno razvita je občina Dornava.

Nizko stopnjo razvitosti imajo občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Videm, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč.

Najbolj razvite občine v Sloveniji so Ljubljana, Trzin in Komenda, najmanj pa Osilnica, Hodoš in Ribnica na Pohorju.

V nizko stopnjo razvitosti sodi 35 krajev, kjer prevladujejo občine iz podravske in pomurske regije. V projektu ugotavljajo, da najslabše razviti kraji iz zahodnih regij dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.

https://infogram.com/obcine-zlati-kamen-1h7k23krx3gg6xr

Občine so razvrstili glede na stopnjo razvitosti v naslednje kategorije: zelo nizka razvitost, nizka razvitost, podpovprečna razvitost, povprečna razvitost, nadpovprečna razvitost, visoka razvitost in zelo visoka razvitost. Celoten seznam občin si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/slovenija/obcina-kidricevo-je-po-razvitosti-prehitela-mestno-obcino-ptuj/93429


Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

23 avgusta, 2019

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj


Petdeset milijonov evrov za obnovo

18 julija, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar


Zaposlili so občinsko urbanistko

17 aprila, 2019

Skupna občinska uprava (SOU) občin Spodnjega Podravja za lokalne skupnosti v regiji izvaja več nalog s področij urejanja prostora, varstva okolja in prometa. Organizirani so tudi redarska, inšpekcijska, pravna in revizijska služba ter računovodstvo.

Občine dejavnosti, ki jih izvaja skupna uprava, koristijo različno. Zato je tudi različen njihov strošek sofinanciranja. Občina Kidričevo, druga največja v regiji, je za dejavnost SOU Spodnje Podravje letno namenjala okoli 40.000 evrov. Še enkrat toliko je k temu znesku primaknila država, ki financira približno polovico stroškov delovanja SOU. Z novim letom so se v Kidričevem odločili, da bodo postopke prostorskega načrtovanja izvajali z lastnim kadrom. Zaposlili so občinsko urbanistko Ksenijo Sagadin, magistrico inženirko arhitekture. Opravljena ima izpita za pooblaščenega arhitekta in občinskega urbanista. „Občina je s tem pridobila hitrejši, fleksibilnejši in boljši servis za občane. Računamo, da bomo postopke, povezane z občinskimi prostorskimi načrti (OPN), izvajali hitreje. S to potezo smo se približali občanom, ki lahko sedaj nekatera potrdila, ki so jih prej dobili na sedežu SOU na Ptuju, dobijo na sedežu Občine Kidričevo. To so potrdila o namenski rabi zemljišč in lokacijska informacija. V skladu z novo zakonodajo lahko sedaj na naši občini uredijo lokacijsko preveritev, za potrebe pridobivanja gradbenih dovoljenj izdajamo potrdila skladnosti s prostorskim aktom. Urbanistka je pri nas zaposlena za polni delovni čas. Z njeno prisotnostjo se lahko na potrebe, pobude in vloge občanov odzivamo hitreje,“ je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/15251-kidricevo-zaposlili-so-obcinsko-urbanistko

Mojca Zemljarič