Pet milijonov za protipoplavno zaščito na Štajerskem

marec 29, 2018

V oddaji Slovenska kronika o protipoplavni zaščiti na našem območju.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174528430

Advertisements

Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Za poplavljene nabrala regrat

december 2, 2012

Solidarnost ob poplavah ne pojenja, v nedeljo so pripeljali tovornjake pomoči celo iz Gorenjske, ženica iz Kidričevega, ki se sama težko preživlja, je šla in nabrala regrat

“Ko smo po nedavnih poplavah razmišljali, kako pomagati prizadetim na našem območju, smo sklenili k sodelovanju povabiti naše občane in ti so se na naš klic odzvali nadvse množično. Tako smo pretekli konec tedna organizirali akcijo zbiranja pomoči, te dni pa zbrano hrano za ljudi in za živino že vozimo v zbirne centre v Duplek, na Ptuj, v Markovce in Gorišnico,” je pred mlinom v Zabovcih, kamor so pripeljali zrnje pšenice in koruze, povedal Mihael Žitnik iz občine Kidričevo, ki je k sodelovanju najprej pozval člane SLS, a so pomagali prav vsi, ki so lahko. “Živimo na kmetijskem območju in naši ljudje so darovali skupaj kar 3,5 tone krompirja, 4,5 tone pšenice, več kot 7 ton koruze, pa 3,5 tone ječmena, več sto bal slame in živinske krme pa sena, tisti, ki ne kmetujejo, so dodali še več kot 150 litrov jedilnega olja, moko, sladkor, tudi čokolade, ogromno vložene zelenjave, z vrtov so pobrali še svežo solato, našla se je celo naša ženica, ki ni vedela, kako pomagati, ker se sama komaj preživlja, pa je šla in nabrala sveži regrat,” pravi Žitnik in dodaja, da so ljudje pripravljeni darovati tudi pohištvo, igrače, oblačila in peči za ogrevanje. “Zdaj smo v pogovorih z organizatorji pomoči na posameznih območjih, da bodo ti povedali, kaj njihovi ljudje še potrebujejo, da jim bomo pomagali. Z mlinarjem v Zabovcih smo se dogovorili, da je prevzel zrnje za moko in pri njem bodo poplavljenci v prihodnjih mesecih lahko dobili moko in proizvode iz moke, ki jih v mlinu prodajajo,” še dodajajo organizatorji pomoči iz občine Kidričevo. V nedeljo se je v Markovce in Gorišnico pripeljal konvoj pomoči iz Gorenjske. Na pobudo krajevnega odbora Rdečega križa Visoko iz okolice Kranja so tamkajšnji prebivalci darovali 15 ton hrane in dva tovornjaka s 70 kubičnimi metri drv. S prejeto pomočjo so kupili osem naprav za odstranjevanje vlage iz prostorov, trideset oljnih radiatorjev in vrednostne bone v višini tri tisoč evrov za nakup pleskarskih barv. Pomoč so finančno ovrednotili na 11 tisoč evrov, je povedal predsednik organizacije Janez Rogelj, v kar niso vštete majhne pozornosti za otroke in hrana. “Za ti občini smo se odločili, ker nista bili medijsko izpostavljeni, vemo pa, da so bili ljudje zelo prizadeti. Običajno je tako, da najglasnejši dobijo pomoč, ostali pa so pozabljeni. Trudimo se, da temu ne bo tako,” je še dejal Rogelj.

Opozorili na neurejeno zakonodajo

Za pomoč z nakupom odstranjevalcev vlage so se odločili tudi v Zvezi Lions klubov Slovenije. Ob predlanskih poplavah so jih kupili 15, v tem tednu naj bi jih dobili še več kot sto in jih bodo posojali po celotnem poplavljenem območju ob Dravi. Denar za dodatna dva bodo prispevali v ptujskem klubu, kjer so k sodelovanju pritegnili sorodno društvo iz prestolnice, obe pa bosta darovali še po 3100 evrov. K humanitarni akciji so se pridružili tudi člani ptujske obrtno-podjetniške zbornice. V Stojncih selijo Franca Divjaka v novo urejeno stanovanje, s čimer bodo po izračunih predsednika zbornice Vladimirja Janžekoviča prispevali okoli 20 tisoč evrov, še dva- do trikrat toliko naj bi z delom in materialom prispevali v drugih domovih. Zavedajo se, da vsem ne bodo mogli pomagati, upajo pa, da bodo lahko tistim, ki so utrpeli največjo škodo in premoženja niso imeli zavarovanega. Ob tej priložnosti so obrtniki opozorili na neurejeno zakonodajo, ker z brezplačnim delom kršijo zakon. Člani zbornice so si s predstavniki občin in sodelujočih podjetij z materialom včeraj ogledali stanje na terenu. Strokovnjaki opozarjajo, da s sanacijo ne gre prehitevati, saj morajo biti prostori pred pričetkom del popolnoma suhi. Pomoč od najbližjih Pomoč v teh dneh prihaja z vseh strani, v prvi vrsti od najbližjih. Občina Markovci je nakazala prvo pomoč poplavljenim. Tistim, ki jim je zalilo bivalne prostore po 1500 evrov, ostalim po 400 evrov. Vaščani Stojncev so primaknili 5700 evrov, Markovcev 1300 evrov, Zabovcev 65 evrov, na račun občine se je do zdaj steklo 10 tisoč evrov. Denarno pomoč v višini 7000 tisoč evrov sta obljubila dva občinska obrtnika, drugi v delu in materialu. Za poplavljene obeh občin pod jezom in drugih so napovedani številni dobrodelni koncerti in druge prireditve. V nedeljo ob 18. uri bo v večnamenski dvorani v Markovcih na oder stopil komik Tadej Toš.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR, UROŠ GRAMC

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 29.11.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012112905856334