26. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

april 11, 2018

29. marec 2018

Dnevni red:

1. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017
2. Zaključni račun podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kidričevo za leto 2017
3. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
4. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poseljenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)
6. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava
7. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava,
8. Pravilnik o žepninah v Občini Kidričevo, prva obravnava
9. Sprememba normativov v enoti Vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018
10. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2018
11. Predlog o nakupu nepremičnine, parc. št. 1011/121 k.o. Lovrenc na Dr. polju
12. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

UM in Kidričevo za trajnostni razvoj

november 24, 2016

Univerza v Mariboru in Občina Kidričevo podpisali sporazum o sodelovanju

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar in župan Občine Kidričevo Anton Leskovar sta podpisala Sporazum o sodelovanju na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja.

S sporazumom želijo s pozitivnim zgledom ustvariti okolje, ki bo z razvojem, ustvarjanjem in prenašanjem ključnih znanj pripomoglo h kakovostnemu, uravnoteženemu gospodarskemu, trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju Občine Kidričevo, Univerze v Mariboru in Republike Slovenije.

V okviru podpisa sporazuma o sodelovanju so na ploščadi dvorca Sternthal otvorili tudi razstavo »Naselje Kidričevo – urbana regeneracija«, kjer so razstavljeni scenariji in zasnove urbane regeneracije naselja Kidričevo, ki so jih pripravili študenti prvega letnika študijskega programa Arhitektura 2. stopnje na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, izdelanih v okviru predmeta Prostorske strategije in urbani razvoj.

»Univerza v Mariboru je prevzela razvojno iniciativo v Vzhodni kohezijski regiji. Z doslej izvedenimi razvojnimi aktivnosti, smo skupaj z našimi razvojnimi deležniki, med katere danes formalno vstopa tudi  Občina Kidričevo, ustvarili velik razvojni potencial. A le tega je potrebno vseskozi nadgrajevati. Za učinkovito pridobivanje evropskih razvojnih sredstev je ključno, da se čimprej zagotovi ustrezne vire, s katerimi se bodo na izvedbenem nivoju ustvarjale prave dodane vrednosti. S tem bodo ustvarjeni osnovni pogoji za to, da bodo razvojna sredstva prišla v gospodarstvo in lokalne skupnosti regije, ki jih najbolj potrebujejo«, je poudaril rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar.

»Podpisan Sporazum med Univerzo v Mariboru in Občino Kidričevo o sodelovanju na področju trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja, je odlična podlaga  za ustvarjanje pozitivnega zgleda, ustvarjanja  inovativnega okolja, ki bo z razvojem in prenašanjem ključnih znanj pripomogel h kakovostnemu, uravnoteženemu, trajnostnemu in družbeno odgovornemu razvoju v prihodnosti. Veseli me, da smo Občina Kidričevo in Univerza v Mariboru,  naselju Kidričevo omogočili  več odličnih inovativnih pogledov na reševanje problematike celovite prenove in regeneracije in da je čas, da se  odločimo o prihodnosti naselja Kidričevo. Arhitekturna zasnova Kidričevega, ki je nastala po Fürstu, še danes ustvarja videz posebnega naselja, zasnovanega v gozdu in vse do danes ostaja nespremenjena. Želja po razvoju, načinu življenja, narekuje spremembe, regeneracijo in nove rešitve. Take rešitve, ki bodo ponujale naselju Kidričevo nove smeri prostorskega in arhitekturnega  razvoja«, je poudaril župan Občine Kidričevo Anton Leskovar.

Študentski projekt z naslovom »Kidričevo – regeneracija naselja Kidričevo« je nastal na osnovi sodelovanja Občine Kidričevo s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru v prizadevanjih povezovanja seminarskega dela na študijskem programu Arhitektura s konkretnimi projekti iz prakse. Projekt je potekal v okviru predmeta Prostorske strategije in urbani razvoj pod mentorskim vodstvom izr.prof.dr. Metke Sitar, vabljenega predavatelja arhitekta Stojana Skalickega in sodelavca krajinskega arhitekta Marka Klemenčiča. Vključenih je bilo 22 študentov na magistrski stopnji v študijskem letu 2016/2017. Končni rezultat projekta predstavljajo različni scenariji za preoblikovanje naselja Kidričevo v smislu urbane regeneracije, ki iščejo odgovore na številna vprašanja grajenega in odprtega prostora v tem tradicionalno zasnovanem naselju s ciljem ustvariti trajnostno, privlačno in zdravo okolje za stanovalce.

Razstavo grafičnih rešitev na ploščadi dvorca Sternthal spremlja tudi strokovna publikacija s predstavitvijo izbora projektnih rešitev študentov Lee Korošec, Tonija Popovskega, Jureta Sakelšak, Mirzeta Salkanovića, Žana Silovška in Vita Viranta. Projektne rešitve predstavljajo prostorske vizije iskanja novih inovativnih pristopov, pri čemer smo v sodelovanju z lokalno skupnostjo in predstavniki gospodarstva pridobili dragocene izkušnje v iskanju razvojnih možnosti urbane regeneracije ožjega in širšega območja naselja Kidričevega.

Vir: http://www.dostop.si/Novica.aspx?ID=7218


1. Izredna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

maj 18, 2016

9.5.2016

Vir: http://www.kidricevo.si


Gramoznica Pleterje kot turistični center

oktober 20, 2014

Občina Kidričevo dopolnjuje osnutek občinskega prostorskega načrta, da bi lahko na območju gramoznice Pleterje zgradila turistično-rekreacijski center

V gramoznici Pleterje, kjer se v poletnih mesecih – na lastno odgovornost, saj je sicer gibanje po območju gramoznice, kjer v enem delu še izkopavajo gramoz, prepovedano – zbirajo vodne osvežitve željni obiskovalci, občina Kidričevo snuje s športom in rekreacijo povezane razvojne načrte. V javni razpravi je dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta, še pred koncem leta naj bi projekte za sodobno urejen center, namenjen oddihu, rekreaciji in turizmu, potrdili kidričevski svetniki. Tisti, ki so se udeležili nedavne javne predstavitve projekta, so nad predstavljenim navdušeni, v vodstvu občine Kidričevo pa poudarjajo, da ureditev gramoznice Pleterje predstavlja celovito sanacijo zdaj degradiranega območja.

“V prvi vrsti predvidevamo ureditev vodnih površin in z njimi povezanih zunanjih zelenih površin, kjer poleg parkirišča in sanitarij načrtujemo ureditev prostora za kampiranje. Del gramoznice in njene okolice namenjamo ribičem, uredili bomo igrišča na mivki, razgledni plato, vlečnice za smučanje na vodi, ponudbo pa želimo obogatili še z izgradnjo plavajočih otokov in pomolov, gramoznica bo ponujala možnosti za razvoj veslaškega športa, načrtovana je tudi ureditev sten gramoznice za gnezdenje ptic breguljk in plitvin, ki so življenjski prostor za dvoživke ter vodne rastline in živali,” predstavlja projekt Damjan Napast, direktor občinske uprave Kidričevo, ki dodaja, da do konca tedna domačini še lahko posredujejo svoje poglede, tudi pripombe, na predstavljeno ureditev gramoznice Pleterje.

“Odločili smo se za ureditev gramoznice ob regionalni cesti Rače Kungota-Kidričevo in leži sredi gozda v katastrski občini Pleterje. Celotno območje obsega blizu 23 hektarjev vodnih in gozdnih površin. Pred nami je zahteven projekt, v prvi vrsti s turistično-športno ponudbo, a smo razmišljali tudi širše, saj bomo del prostora ob gramoznici uredili tako, da bo območje namenjeno izobraževanju in naravoslovnemu turizmu. Ob na novo urejeni makadamski krožni učni poti bomo postavili informacijske ploščadi in učne točke, namenjene opazovanju tukaj živečih rastlinskih in živalskih vrst, ob sprehajalni poti so predvidene tudi številne klopi.

Vse to bomo predstavili na način, da bo naša prizadevanja finančno podprla tudi Evropska unija,” razlaga župan Anton Leskovar in dodaja, da bodo k občinskemu projektu poskušali pritegniti domače gospodarstvo in tuje sovlagatelje, s katerimi se že nekaj časa dogovarjajo o možnostih sodelovanja, a konkretnejši dogovori niso mogoči pred sprejetjem občinskega prostorskega načrta, kar naj bi se zgodilo, kot napovedujejo v vodstvu kidričevske občine, že v nekaj mesecih.

Objavljeno v Večeru, v soboto, 18.10.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201410186067085


Javna obravnava OPPN-ja za Gramoznico Pleterje

oktober 3, 2014

24.9.2014

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt –B, 57/12 – ZUPUDPP-A) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) Občina Kidričevo objavlja

JAVNO NAZNANILO

o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za občinski podrobni prostorski načrt za

ENOTO UREJANJA PROSTORA PL57 GRAMOZNICA PLETERJE

1.

Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem), ki ga je izdelalo podjetje BOSON trajnostno načrtovanje, d.o.o., Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana, avgust 2014. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski podrobni prostorski načrt uporablja kratica OPPN.

Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem) izdelal Okoljski inženiring Marko Kovač s.p., april 2014.

2.

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN za enoto urejanja prostora PL Gramoznica Pleterje in okoljskega poročila bo v sejni sobi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo.

Javna razgrnitev bo od srede, 17. 09. 2014, do vključno četrtka, 16. 10. 2014.

3.

V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo v sredo, dne 24. 09. 2014, ob 16 . uri, v dvorani X v Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo.

4.

V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu za enoto urejanja prostora PL57 Gramoznica Pleterje (ureditve za oddih, rekreacijo in turizem). Pripombe in predloge se pošlje na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.

5.

Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski TEDNIK in na spletni strani Občine Kidričevo (kidricevo.si).

Številka:430-8/2012

Datum: 5.09.2014

Anton LESKOVAR, župan Občine Kidričevo

Vir: http://www.kidricevo.si


Ko ministrstvo brcne malo levo, malo desno …

junij 2, 2014

Ministrstvo enkrat tako, drugič drugače … Romana in Gregor Rojko sta nam ob srečanju izročila vrsto dokumentov, ki sta jih pridobila v zadnjih petih letih, odkar si prizadevata, da nova cesta ne bi tako neposredno posegla v bivanjsko okolje njune družine. Ob pregledu dokumentacije smo zasledili kar nekaj izstopajočih podatkov. Med drugim so v oči zbodle kontradiktorne navedbe iz lanskoletnih dopisov MZIP. Namreč: MZIP v dopisu z datumom 13. november 2013 Rojkovima navaja, naj odločitev investitorja (o trasi povezovalne ceste) sprejmeta in se z njo sprijaznita. V dopisu Občini Kidričevo z datumom 9. oktober 2013 pa MZIP možnost spremembe trase povezovalne ceste omenja kot dopustno?! »Povezovalno cesto vzporedno ob železnici je mogoče umestiti ter jo na obeh straneh povezati z obstoječo cestno infrastrukturo. Predmetni poseg je ob upoštevanju vseh zakonskih normativov skoraj v celoti speljan znotraj območja DPN in po zemljišču javne železniške infrastrukture,« so zapisali na MZIP. Zanimivi so tudi naslednji podatki. V dveh svojih uradnih dopisih s konca leta 2013 ministrstvo navaja, da je bila pobuda za traso povezovalne ceste ob železniški progi podana že v času priprave DPN. V odgovoru na naše novinarsko vprašanje v minulem tednu pa so odgovorili, da na razgrnjene rešitve predloga DPN v januarju 2008 nimajo evidentiranih pripomb.

Projekt obnove 109 kilometrov železniške proge med Pragerskim in Hodošem spremljajo takšne in drugačne zgodbe. Dejstvo je, da se bo na nekaterih lokacijah zaradi infrastrukturnih in drugih posegov v prostor spremenila kakovost bivanjskega prostora. Tokrat pišemo zgodbo, katere začetki segajo v leto 2001.

Na vrata našega uredništva sta potrkala mlada zakonca Romana in Gregor Rojko iz naselja Pongrce v občini Kidričevo. Skupaj z nekaterimi sokrajani bijeta bitko, da se nova povezovalna cesta, ki bo zgrajena v sklopu obnove železniške proge, ne bi speljala neposredno mimo njunega doma in po njuni parceli. Rojkova sta poleti 2008 v Pongrcah od dedka podedovala stavbno zemljišče, pred selitvijo v novi dom sta živela v Mariboru. 12. septembra 2008 sta za gradnjo hiše pridobila gradbeno dovoljenje. V nekaj mesecih je bila nova hiša pod streho. In šele takrat sta ugotovila, da bo v neposredni bližini njune hiše, celo čez del parcele, potekala novozgrajena povezovalna cesta, kategorizirana kot lokalna cesta. Rojkova pravita, da se je o gradnji ceste na vasi sicer nekaj govorilo, a nihče ni natančno vedel, kje naj bi ta potekala. »Za gradnjo hiše sva na Upravni enoti Ptuj pridobila gradbeno dovoljenje, Občina Kidričevo nama je celo podala soglasje za gradnjo hiše bližje obstoječi cesti, a naju takrat ni opozorila na predvideno novo traso povezovalne ceste. Kot so nama pojasnili, z natančno traso naj ne bi bili seznanjeni,« pripovedujeta naša sogovornika, ki sta več kot razočarana nad situacijo, v kateri sta se znašla. »Gradbeno dovoljenje sva pridobila po formalni poti. Nisva si ga spisala sama. Dovoljenje je izdal za to pristojen državni organ.«

Uslužbenec ministrstva bi si prigospodaril slepo ulico

Rojkova, nekateri njuni sokrajani in sorodniki so od začetka leta 2009 do danes na različne institucije in organe napisali vrsto dopisov. Z vprašanji, pripombami in predlogi sta Rojkova nekdanje Ministrstvo za promet, danes Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP), kot investitorja večkrat pozvala, naj poskuša najti ugodno rešitev zagate, ki je nastala na terenu. Kot vse kaže, ministrstvo za njune pozive nima posluha, sklicuje se na potek v preteklosti uradno speljanih postopkov in na to, da sta Rojkova s svojimi pripombami zamudila roke, v katerih je tekel postopek. Prav tako na MZIP očitke, da Rojkova o poteku trase ceste mimo njune hiše nista bila obveščena, odločno zanikajo. »Nekdanji lastnik parcele gospod Ekart (op. a., dedek Romane Rojko) je bil ves čas aktiven v postopku, zato ministrstvo ne verjame, ko nekdo reče, da ni bil obveščen o umeščanju ceste na tej lokaciji.« Kot pojasnita Rojkova, bi ju že po uradni dolžnosti in v skladu z uradnim postopkom morali organi o trasi ceste v času, ko sta pridobivala gradbeno dovoljenje, obvestiti – tako ptujska upravna enota kot občina Kidričevo. Pa ju niso. Šele oktobra 2012, ko sta prejela vabilo za prisotnost na parcelaciji, sta izvedela, da cesto načrtujejo čez njuno parcelo. Takrat sta tudi izvedela, da sta stranki v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo ceste.
Zgodba o novi povezovalni cesti v Pongrcah je izjemno kompleksna in zapletena. Trasa ceste je bila določena že daljnega leta 2001 in je načrtovana za robom naselja, vzporedno s Framskim potokom, ob robu kmetijskih zemljišč. Član komisije, ki je takrat odločala o trasi ceste, je bil tudi Danilo Vek, krajan Pongrc, zaposlen na Ministrstvu za promet. Rojkova in nekateri sokrajani so prepričani, da je povezovalna cesta po trasi ob potoku speljana zato, da bi del naselja, kjer stanuje Vek, pridobil slepo ulico, s čimer bi se jim zmanjšala prometna obremenitev okolja. O tem pričajo tudi pisni dokumenti in časopisni članki.

Cesta ob železnici za skoraj četrt milijona evrov cenejša

Treba je pojasniti, da v Pongrcah danes obstajata dve iniciativi. Prva zagovarja slepo ulico in obstoječo, z DPN predvideno traso nove ceste ob potoku. Druga iniciativa tej rešitvi nasprotuje in predlaga več možnosti rešitve problema. Po njihovem mnenju bi bilo povezovalno cesto možno umestiti vzporedno z železniško progo, zaradi česar slepe ulice ne bi bilo, saj bi se odsek obstoječe lokalne ceste tudi v prihodnje normalno uporabljal za promet. Gradnja ceste ob železniški progi bi bila v primerjavi s tisto ob potoku tudi cenejša. »Po podatkih MZIP bi gradnja ceste ob potoku stala dobrih 638.000, gradnja ceste ob progi pa nekaj več kot 414.000 evrov. Gre za razliko 224.000 evrov,« razlagata Romana in Gregor Rojko.

Večina zemljišča ob železnici, kjer bi bila po enem izmed dopisov MZIP gradnja ceste možna, je v lasti države. Je pa res, da je 30 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi bila trasa te ceste, izven območja veljavnega DPN. Po podatkih, s katerimi razpolagata Rojkova, naj bi bil izven območja DPN tudi del ceste oz. mostu, ki ju investitorji na vsak način hočejo speljati neposredno mimo njune hiše in čez njuno parcelo. Za potrebe izvedbe projekta so investitorji Rojkovima zagrozili tudi z razlastitvijo, a popustiti ne nameravata. Kajti: če obstaja nadomestna rešitev – da investitor razpolaga z zemljiščem, kjer lahko doseže isti cilj, razlastitev naj ne bi bila možna.

Verodostojnost in strokovnost ministrstva sodeč po »dvojih« izjavah na trhlih tleh

Krajani Pongrc načrtovani cesti ob robu naselja sprva niso nasprotovali. Nasprotno – ker jim je bila obljubljena še traktorska pot, ki bi potekala vzporedno z novo lokalno cesto, zgradila pa naj bi jo občina Kidričevo, so za potrebe projekta podpisali služnosti za stavbno pravico in že dobili izplačane odškodnine. Kot danes vse kaže, se ureditev traktorske ceste odmika.
»Če traktorska pot ne bo izvedena, del krajanov nasprotuje gradnji povezovalne ceste (ob potoku) in zahteva povezovalno cesto vzporedno ob desni strani obstoječe železniške proge, kar so že predlagali v fazi umeščanja povezovalne ceste v prostor v sklopu DPN,« je MZIP zapisalo v dopisu, ki so ga posredovali Občini Kidričevo. S tem istim dopisom je ministrstvo občino pozvalo, naj se odloči o gradnji traktorske poti. Kajti če občina traktorske poti več nima namena zgraditi (pa je zato že prejela državni denar!), potem bodo na MZIP primorani začeti aktivnosti za gradnjo povezovalne ceste vzporedno z železnico in v okviru toleranc DPN. »Obvestiti pa vas moramo, da bomo v tem primeru zahtevali povračilo finančnih sredstev, ki smo vam jih izplačali na podlagi sporazuma. Kljub vsemu se je treba zavedati, da v prostoru obstaja nasprotovanje glede obeh variant. Zato vas kot občino, ki zastopa interese lokalne skupnosti, pozivamo, da se opredelite do variante, ki bo v večji meri izkazala interes lokalne skupnosti – ali bo to po DNP (ob potoku, ob robu kmetijskih zemljišč) ali vzporedno ob železniški progi, v okviru toleranc DPN,« med drugim v dopisu Občini Kidričevo (oktober 2013) navaja MZIP.

Zanimivo je, da v zgoraj navedenih trditvah ministrstvo možnost gradnje ceste ob železnici dopušča, medtem ko v odgovoru na naše novinarsko vprašanje pojasnjujejo, da na traso ceste ob železniški progi ne pristajajo: »Rešitve z DPN bi bilo teoretično možno spremeniti, če bi za to obstajali utemeljeni razlogi in bi za spremembo obstajalo soglasje. Glede na časovnico izvedbe projekta, stanje pripravljenosti projekta in čas trajanja spremembe DPN ter dejstva, da o spremembi projekta v prizadetem okolju ni soglasja, izhaja, da sprejetje spremembe državnega prostorskega načrta na tem območju ni realno. Glede na dosedanje izkušnje bi takšna sprememba trajala približno dve leti.«

Se pa lahko povsem upravičeno vprašamo, zakaj MZIP pobudi ni prisluhnilo že prej. Zakonca Rojko namreč na svojo težavo in nestrinjanje z obstoječo traso opozarjata že pet let. Kot je moč razbrati iz vseh zbranih podatkov, bo najbrž sprememba DPN potrebna v vsakem primeru – ali za gradnjo ceste ob potoku ali ob železnici. Trasa ceste (sicer res v manjši meri) naj bi bila v obeh primerih namreč speljana izven območja DPN.

Kidričevo, 29.5.2014

Mojca Zemljarič

Vir: http://www.tednik.si/ko-ministrstvo-brcne-malo-levo-malo-desno-%E2%80%A6


Mimo Rojkovih ali ob železnici?

januar 6, 2014

Zaradi ukinitve železniškega prehoda v Pongrcah na progi Pragersko-Ormož je treba na novo urediti cestne povezave. Predlagana trasa ceste poteka tik ob družinski hiši, a bi, kot dokazujejo domačini, lahko izbrali ustreznejšo

Oktobra leta 2001 je strokovna komisija za potniški promet pri takratnem ministrstvu za promet, direkciji za železniški promet, pri ogledu nivojskega železniškega prehoda v Pongrcah na progi Pragersko-Ormož sprejela sklep, da se ta “ukine pogojno z ureditvijo povezovalne ceste do prehoda Šikole. Povezovalna cesta naj bi potekala nizvodno ob desnem bregu Framskega potoka z navezavo na obstoječo lokalno cesto. Komisija smatra predlog kot optimalen, z ozirom na predvideno gradnjo drugega tira, kar ob upoštevanju rezervata 12,5 metra levo in desno od osi tira onemogoča gradnjo ceste med nivojskim prehodom Šikole in Pongrce neposredno vzdolž desne strani proge”, se glasi sklep, ki zdaj mnogim v naselju Pongrce ne da spati.

Izdali so jim vsa dovoljenja

“V času sprejemanja projektne do­kumentacije še nisva bila lastnika parcele in zato tudi ne stranki v po­stopku. Septembra 2008 sva od UE Ptuj dobila gradbeno dovoljenje za novogradnjo stanovanjske hiše, že julija pa tudi soglasje občine Kidri­čevo, da lahko hišo postaviva bližje k obstoječi cesti. Takrat nama nihče ni niti namignil, daje tukaj predvide­na gradnja nove ceste, ki bo speljana na južni in zahodni strani naše hiše. Ko sva se kasneje obrnila na občino Kidričevo, nama tam niso znali povedati, kje točno bo potekala cesta. Zato sva se februarja 2009 obrnila na Direkcijo RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kjer so dejali, da je bilo delovno gradivo državnega prostorskega načrta (DPN) na ptujski mestni in občini Kidriče­vo večkrat v usklajevanju, dopolnjeni osnutek tudi javno razgrnjen februar­ja 2008, in da jih občina Kidričevo ni obvestila o gradnji najine hiše, kakor tudi naju ne o gradnji ceste. V dopisu so nama zagotovili, da bo predvidena cesta projektirana devet metrov od obstoječe ceste proti jugovzhodu, na­črtovana razlika v višini stare in nove ceste pa da znaša 80 centimetrov. Pred hrupom naj bi izvedli aktivno ali pasivno zaščito. S to rešitvijo sva se sprijaznila. Ker nisva bila stranki v postopku, naju nikoli o ničemer niso obveščali. A oktobra 2012 sva prejela vabilo na parcelacijo najine parcele. Predvidena cesta bi naj posegala v naš vrt, kjer imamo položen sistem ogre­vanja. Naenkrat sva postala stranki v postopku in tako bila avgusta letos s strani direktorata za prostor mini­strstva za infrastrukturo in prostor pozvana, da lahko sodelujeva v po­stopku za izdajo gradbenega dovo­ljenja, kjer smo vsi vabljeni v sklepu zapisali, da nasprotujemo izdaji gradbenega dovoljenja, saj smo ugotovili, da je predvidena cesta neracionalna ter da ima država svoja zemljišča, kjer jo lahko zgradi v cenejši in krajši va­rianti,” razlagata Romana in Gregor Rojko iz Pongrc.

Zakaj ne cesta ob železnici?

“Jeseni smo krajani, ki se nas dotika gradnja povezovalne ceste Šikole-Pongrce, na občino Kidričevo na­slovili dopis, v katerem navajamo razloge, zaradi katerih se zavzema­mo za drugačno rešitev in navezavo, ki bi potekala ob železniški progi in skozi del naselja Pongrce. Omenjena varianta se kaže kot precej cenejša, saj ne vključuje dvojnega ovinka in za to prilagojenega novega mostu, cesta je veliko krajša in poteka po zemljiščih, ki so v veliki meri v državni lasti in torej ne bo potreben odkup naših ze­mljišč, traktoristom bi ostal obstoječi dovoz na polja s sedanjim mostom ter traktorska pot do večine zemljišč, ki se nahajajo ob Framskem potoku, za dostop s kmetijskih zemljišč na lokal­no cesto bi bilo treba zgraditi bistve­no krajšo obljubljeno cesto le vzdolž železniške proge. Domačini bi imeli krajšo pot do šole, cerkve in pokopa­lišča v Cirkovcah. S staro rešitvijo po DPN bi nekaj hiš pridobilo slepo ulico in s tem večjo varnost, a gledano z vidika varnosti, je treba gledati na vse krajane in uporabnike ceste,” so v dopisu zapisali krajani Šikol, Pongrc, Jablan, Stražgonjce, Gaja.

“Družina Rojko nas je februarja 2009 seznanila s težavami, takrat so predstavniki Direkcije RS za vodenje investicij v javno železniško infra­strukturo stopili v stik z njima in se celo dogovorili o višini odškodnine zaradi posega v njuno zemljišče. Pri izdelavi dopolnjenega katastrskega elaborata, ki je sestavni del projek­ta za gradbeno dovoljenje povezo­valne ceste, sta bila tudi vključena v postopek. Res je v času projektira­nja omenjene ceste prišlo do nestri­njanja s traso, krajani so želeli cesto vzporedno ob železniški progi, kar pa zaradi varovanja koridorja drugega tira ni bilo možno. Novembra 2009 je bila tudi usklajena vsebina pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice na ze­mljiščih, ki so predvidena za gradnjo povezovalne ceste, in razen štirih la­stnikov zemljišč je preostalih 201astnikov to podpisalo in tudi prejelo plačilo. Ker bi nova cesta na določe­nem delu posegala zunaj zemljišča, sprejetega v DPN, nimamo pravne podlage za pridobitev zemljišč, ki jih stranke ne bi želele prodati. Glede očitkov o sestavi takratne komisije za nivojske prehode na podlagi od­ločbe takratnega ministra, češ da je bil njen član tudi domačin, takrat za­poslen na ministrstvu, iz dela naselja, ki bo po izgradnji slepa ulica, pa lahko dodamo, da sta bila člana ko­misije tudi predstavnika lokalne sku­pnosti in občine, sklep o poteku ceste pa je bil sprejet soglasno, s čimer je bilo tudi ugodeno zahtevam krajev­nega odbora Pongrce in občine Kidri­čevo,” pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor in dodaja­jo: “Izdelana je projektna dokumen­tacija, odkupljena večina zemljišč, izbran izvajalec, projekt je sofinan­ciran s strani evropske skupnosti in mora biti zaključen do leta 2015. Va­rianta rešitev je res pokazala, da bi cesta, speljana ob potoku, stala 414 tisoč evrov, naša predlagana in spre­jeta pa je vredna 638 tisoč evrov, a gre samo za hipotetično cenejšo rešitev, saj je varnost cestnega prometa po DPN bistveno večja.”

Odgovarjajo, da niso vedeli

Na občini Kidričevo dodajajo: “Mi smo soglasje za odmik od ceste izdali no­vembra 2008, uredba o DPN je bila sprejeta junija 2009. Natančnih načr­tov nismo poznali, vse dokler nismo na terenu ugotovili, da obstaja hiša, ob kateri bo potekala nova obvozna pot. S to potjo se ne strinjajo niti preostali kra­jani, zbrali so podpise, organizirala pa seje tudi skupina občanov, ki zagovarja sprejeto rešitev. Na kratko, ponavlja se zgodba, ki smo ji priča tudi v primeru železniškega postajališča Cirkovce.” “UE Ptuj je gradbeno dovoljenje Gregorju in Romani Rojko izdalo 12. septembra 2008. Po odloku o prostorskoureditve­nih pogojih za območje občine Kidri­čevo in po prostorskem planu občine Kidričevo se je območje gradnje naha­jalo v poselitvenem območju, iz gra­fičnega dela prostorskega načrta pa ni (bilo) razvidno, da je na območju gra­dnje predviden sprejem lokacijskega načrta,” svojo izdajo gradbenega dovo­ljenja Romani in Gregorju Rojku razla­gajo na ptujski upravni enoti.

Zakaj zavajanje?

“Nama so vsa pretekla leta odgovorni zatrjevali, da nisva stranki v postopku, vanj so naju vključili komaj septembra 2012, o kakršnikoli odškodnini se nismo nikdar pogovarjali. Na občini Kidričevo pa so, čeprav zdaj trdijo drugače, za najin problem že dolgo vedeli. Predlagana trasa ceste je bolj nevarna, brez pločnika in kolesarske steze,” poudarjata Rojkova iz Pongrc, ki sta vse bolj prepričana, da so ju pristojni načrtno zavajali.

Objavljeno v Večeru, v soboto, 4.1.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014010405989838