»Kot župan imaš nalogo, da miriš, da ljudi združuješ«

marec 24, 2016

V aktualni številki občinskega, samo-promocijskega glasila »Ravno polje«, je namesto uvodnika kratek intervju z županom občine Antonom Leskovarjem, v katerem ta med cvetoberom prizadevanj v dobro skupnosti navrže, da trenutno v Občini: »veliko pozornosti namenjamo tudi aktivnostim pri preprečevanju vzpostavitve nastanitvenega centra za migrante«. Na vprašanje novinarke M.T.: »kakšne so zadnje informacije glede vzpostavitve migracijskega centra na območju občine Kidričevo?« pa doda: »Stanje je nespremenjeno vse od obiska g. Šefica na Občini Kidričevo. Stališče Občine je tukaj jasno. Večkrat sem v javnosti poudaril, da je postavitev migrantskega centra v Kidričevem nesprejemljiva. Kritična točka se v vseh pogledih presega in moja dolžnost in naloga je, da svojim občanom zagotovim varnost. Vzpostavitve centra ne bomo dovolili. In tu je pika, ni kaj dodati.« (Vir: Ravno polje, št. 1, marec 2016) V Kidričevem, kjer je potekala prva t.i. proti-begunska vstaja, ki so jo, kot je za tednik Mladina v prispevku »Posebni oddelki SDS – Kako v Janševi stranki organizirajo spontane ljudske vstaje« poročal Borut Mekina, na podlagi namernih zavajanj orkestrirali v stranki SDS, kar naj bi posredno župan Leskovar celo priznal, tako očitno še naprej vztrajajo pri obravnavi beguncev predvsem kot varnostne grožnje. Ironično pa je ravno te dni Urad Vlade RS za komuniciranje v pripravi na »trgovino z ljudmi«, katere boter je tudi slovenska vlada, pripravil PR prispevek, ki naj bi prispeval k zmernejšemu diskurzu o beguncih v Sloveniji in Občina Kidričevo ga je (ni znano ali so to na kak način morali narediti) »pripela« tudi na svojo spletno stran. Problem je, da sporočilo tega besedila ne bi moglo biti bolj nasprotno stališčem, ki jih v imenu občine očitno še vedno zagovarja in širi kidričevski župan. Najboljši odziv na tovrstno »politično hinavščino« je v svoji kolumni za Dnevnik podala Tanja Lesničar – Pučko:

»Ko sem opazovala revolt Slovencev zoper begunce, ki jih ljudje niso videli drugače kot na televiziji, ki so demonstrirali tako rekoč načelno, preprosto so razkazovali svojo neobčutljivost, nečlovečnost, me je v bes spravljal predvsem argument, ki so jim ga na repu prinesli tudi nič hudega sluteči psihologi in sociologi, ki so skušali pojasniti dogajanje. Namreč, da se ljudje odzovejo odklonilo zaradi strahu, ta pa naj bi bil posledica premajhnega števila informacij, ki bi jih morala zagotoviti država. Nekako tako: mi nismo proti tujim otrokom, le da nam Cerar ni prišel pojasnit, da niso nevarni, zato nas je strah.

Lepo prosim. Nehajte. V Sloveniji imamo nacionalne in tuje televizijske postaje, sto radijskih postaj, tiskane medije, internet in vsa mogoča spletna omrežja. Vsakdo ve, kaj se že leta dogaja v Afganistanu, Iraku, Siriji, in kdor ne ve, živi v medvedjem brlogu, temu ni pomoči. Ves svet tudi ve, kdo je (so)kriv za vojne in preganjanje, kdo beži, od kod in zakaj, in vedeli so tudi tisti »prestrašeni« Slovenci, ki jih je skrbelo za svoje otroke. Samo za svoje, drugi naj poginejo pod bombami, v morju ali v blatu. Niso vredni naše pomoči. En tak »prestrašeni« nacionalhumanizem.

Če so torej ljudje odšli na ulice trest svoje sovraštvo, tega niso naredili iz strahu, ampak ker so od poplave informacij »slišali« le tiste, ki so jim bile všeč, ksenofobne in nacionalistične. Naj torej imajo toliko poguma in naj se ne sklicujejo na polne hlače. Saj so videti tako korajžno, na ulicah, vsi v črnem, na traktorjih ali brez, strumno vojaško skandirajo, polni sebe, svoje nacije, napihnjenega poguma. Le kaj se zgodi, da potem nenadoma pred kamero začnejo viti ročice, da so dobri ljudje, le da jih je strah dojenčkov, cepljenih za terorizem? In potem drug drugega »fopajo« s svojimi »strahovi«, ki jih gojijo kot najljubšo lončnico, brez katere sploh ne bi več hoteli živeti, v njej najdejo svoj smisel in svojo identiteto in, bog jim odpusti, tudi svoje otroke vzgajajo v ta izmišljeni strah, ki jim bo zagrenil življenje. Politična manipulacija tako, ne prvič v zgodovini, postane del osebne psihološke strukture, ki ne verjame več temu, kar vidi skozi okno, ampak paranoičnim konstruktom, s katerimi udriha po drugačnih, zraven pa kriči: Jaz sem žrtev!

Kako je že rekel Prevc, s katerim vsi solzni nonstop pojemo »ne vrag, le sosed bo mejak«, medtem ko ima Robert Kranjec na ramenih čudovito punčko? »V glavi je treba posprav’t.« Natančno tako. Resnica je preprosta. Koliko ljudi je v Sloveniji umrlo od terorizma? Niti eden. Koliko od nejamrajoče roke? Večina. Pred čim torej trepeta tista zaskrbljena mamica? V tej državi ima največ možnosti, da umre od svojega partnerja. Od tistega, ki zdaj »v strahu« pred begunci besno kupuje orožje. Ki se oborožuje enako pospešeno kot država. Na koncu se bosta gledala skozi muho. Mi bomo na sredi.«

Ali še drugače, kot je v pogovoru za RTV Slovenija o nalogah župana v takšni situaciji povedal župan avstrijske občine Železna Kapla, Franc Jožef Smrtnik: »Kot župan imaš nalogo, da miriš, da ljudi združuješ.«


Ožičena Slovenija

februar 9, 2016

Žica

Vir: Facebook


Kidričani nočejo prebežnikov: “Migranti v Stožice”

januar 16, 2016

MNZ išče nove kraje za nastanitvene centre

Občani Kidričevega so pripravili protestni shod, ker naj bi država tam načrtovala vzpostavitev nastanitvenega centra za begunce, ki bi v tamkajšnjih vojaških objektih lahko sprejel tudi do 4.000 ljudi.

Posnetek iz Dnevnika na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174382718
Posnetek Tele M na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174382710

Novinar Radia Slovenija Danijel Poslek je poročal, da se je med sestankom med državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem in vodstvom občine pred stavbo občine zbralo kakšnih 200 do 300 protestnikov, ki so bili odločeni, da prebežnikov v Kidričevo ne bodo sprejeli, saj je po njihovih izjavah kraj premajhen, da bi lahko sprejel takšno množico ljudi.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je prejšnji teden na pristojno ministrstvo naslovil pismo, v katerem je zahteval pojasnila v zvezi z načrti države, pri tem pa protestiral proti načrtovanju centra v njihovem okolju brez kakršnega koli obvestila občini in občanom. Leskovar je o vsem skupaj izvedel na družabnem omrežju.

Trenutne razmere, v katerih sta Kidričevo in celotno območje občine, so skrb vzbujajoče in nesprejemljive. Vztrajamo, da za tovrstno morebitno načrtovanje centra brez vednosti lokalne skupnosti ni opravičila, in menimo, da bomo o tem, ali takšen center v Kidričevem postaviti, odločali ljudje, ki tukaj živimo,” je zapisal Leskovar in zahteval pojasnila ministrstva.

Na MNZ-ju so pojasnili, da proučujejo več možnosti za vzpostavitev nastanitvenih centrov. Pripravljajo različne podlage, ki bodo temelj za sprejetje ustreznih odločitev, predtem pa se vedno posvetujejo z vodstvi lokalnih skupnosti.

Proučujemo tudi možnost prilagoditve državnega objekta, ki ga sicer uporablja Slovenska vojska v bližini Kidričevega, vendar nobena odločitev še ni sprejeta,” so poudarili na notranjem ministrstvu in razloge za iskanje novih lokacij pojasnili s tem, da nekateri centri zapirajo svoja vrata, tisti v Gornji Radgoni sredi januarja, v Celju pa konec februarja, zato jih je treba nadomestiti.

Proti migrantskemu centru Kidričevo

Občani v Kidričevem so se organizirali v skupino Proti migrantskemu centru Kidričevo na Facebooku, ki šteje že skoraj 2500 članov.

MMC RTV SLO/STA

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/kidricani-nocejo-prebeznikov-migranti-v-stozice/383435

Več na: http://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kidricevem-sefica-pricakali-s-protestom.html


Kratek opis problematike nadomestne ceste v Šikolah in Pongrcah, ki je bila zgrajena zaradi ukinitve železniškega prehoda v Pongrcah oziroma v Šikolah

oktober 26, 2015

Tako nekako bi lahko dejali po vsem tem, kar se je dogajalo v naših dragih Pongrcah, Šikolah in ostalih vaseh, vključno z občinsko upravo in upravo občine Kidričevo po tistem in pred tistim, ko smo se začeli voziti po novi obvoznici. Na žalost nad to našo in tudi predvsem občinsko cesto, ni nikakršnega posebnega navdušenja. Res je, da so Pongrce pridobile občinsko slepo ulico, vendar pa projekt obvozne ceste je na žalost zelo slab in daleč od pričakovanega. Samo cestišče je lepo, da se razumemo, in izvedba ob potoku (zaščitna ograja) je lepo narejena, vendar kljub temu je na sam projekt gradnje kar precej pripomb.

Čeprav je bilo pred začetkom del izrečeno mnogo nepotrebnih besed, po sredstvih javnega obveščanja in sestankih in demonstracijah (celo v Državnem zboru so to izkoriščale politične stranke za svojo promocijo) kje naj bi potekala ta nadomestna cesta, je ta sedaj zgrajena. Upam, da se bo verjetno z časoma te besede pozabilo, mogoče ne popolnoma, pa vendar, cesta stoji oziroma leži tam, kjer smo se vsaj na začetku v glavnem vsi strinjali in takšno bomo morali to cesto uporabljati. Naj povem, da smo si zagovorniki ceste ob potoku predstavljali predvsem drugačno izvedbo. Kot smo že v prvih razpravah poudarjali, da bi naj bila ta cesta v bistvo zametek nove bodoče ceste ob potoku vse do Lovrenca na Dravskem polju. Projektant je to zahtevo izvedel tako, da bo povezovalna ceste v smeri Lovrenca na Dr. polju zahtevala pri mostu v Pongrcah precej sprememb. Že na samem odcepu pri železniški postaji Šikole je projektant zarisal dva skoraj 90 stopinjska ovinka, kljub temu, da je imel prostora dovolj, da bi cesto lahko skoraj izravnal že v prvih dveh ovinkih.

Naslednja velika pogruntavščina projektanta je dvig nove ceste ob potoku na desnem bregu za več kot pol metra od stare ceste. Tako so uvozi iz njiv in na njive na novo cesto res prav neprimerni in še slabo izvedena klančina (10 do 20 cm asfalta od ceste), ostalo slabo nabit gramoz. Še posebej skoraj neverjetna pogruntavščina je prometni znak iz smeri Šikol na novo cesto. Dovoljena je vožnja vozilom krajšim od 10.5 metrov!! In to si projektant privošči na popolni ravnini in novi cesti. Čudi me, da se na to izvedbo ni nihče pritožil. Dvig ceste je projektant pogojeval zaradi stoletnih vod. Zelo pametno je postopal, saj je dvignil desni breg potoka tako, da bi ob res eventualnih poplavah zalilo prebivalce slepe ulice na levem bregu, zaščitil pa njive, pa še pretok vode pod mostom je zmanjšal. Vendar povodnji se do sedaj nismo bali in se je ne bojimo, saj takšne vode ne more biti, če pa bi že bila, pa bodo pod vodo že prej tudi Šikole in Stražgonjca.

Zaradi dvignjene ceste in še dodatno mostu z nagnjenim cestiščem, so priključki iz njiv na to cesto oziroma most, primerni za tekmovanje v spretnosti vožnji s traktorji. To se pravi, da projektant ni upošteval naših zahtev, da se bo verjetno enakovredna cesta nadaljevala, kot je bilo rečeno, v smeri Lovrenca. Žal pa se tudi ob času gradnje mostu in ceste ni oglasil in protestiral proti taki, res nenormalni izvedbi, nihče od bodočih uporabnikov te ceste. Prepirali so (smo) se le kje naj bo cesta, ne pa kako naj bo izpeljan v naravi. Mislim, da bi tu moral malo večjo vlogo odigrati tudi občinski odbor za kmetijstvo. Spomnimo se, kaj je dejal minister, ko je bil na ogledu na starem mostu. Dejal je:« Nova cesta bo šla tukaj, vi pa povejte kaj bi radi«. Žal ni nihče takrat rekel, kako naj to zgleda. Mislim, da je traktorska cesta nujnost! Vidi se pa, kako so lepo uredili del ceste in zemljišča okrog ceste od mosta do priključka na staro cesto v Pongrcah. Tako imenovani oškodovanci, ki živijo ob tem delu ceste ali imajo parcele, so dobili kar so zahtevali. In prav je tako.

Toliko o naši novi obvoznici in slepi ulici, ki sta povzročili toliko vročih in nepotrebnih besed. Sama otvoritev oziroma preusmeritev prometa na novo cesto je potekala zelo tiho in hitro. Ni bilo ne Pleh muzike, ne šampanjca. Kdaj točno in kdo je dal nalog za novo prometno cesto in ureditev se ne ve!!

Če gledamo to sicer vsaj na oko lepo cesto, je potrebno še marsikaj postoriti. Predvsem urediti prometne znake, ogledalo pri odcepu v slepo ulico in seveda še brv za pešce in kolesarje. Za to (brv) se je obvezala občina in zadnji čas je, da to tudi stori. Zima je vse bliže in takrat ko bo sneg, bo hoja po tej novi cesti od železnice, do pongrskega mostu res smrtno nevarna.

Kot zanimivost te ceste naj povem še to. Cesta od Lovrenca do Šikolske železniške postaje je dolga nekaj manj kot deset km. Na tej cesti je 14 ostrih skoraj pravokotnih ovinkov in še kar nekaj manjših ovinkov. To pa je že nekaj za sorazmerno kratko cesto. Torej lahko rečemo, da je povprečno na vsakih 650 m pravokotni ovinek. Nova obvozna cesta je dodala le dva takšna ovinka.

Če se občina zaveda, da je to njena cesta, mi smo le uporabniki, bo že vedela kaj mora storiti, preden bo cesto sprejela v svojo upravljanje.

Vsekakor pa je cesta res lepa in se je po njej prav prijetno peljati!

Vsem želim prijetno in varno vožnjo!

Pongrce, 25.10.2015

Franc Lah


V Pongrcah protest proti gradnji nevarne povezovalne ceste

februar 23, 2015

Očitki, da gre pri projektu za osebne interese

Del krajanov Pongrc je danes s protestom izkazal nestrinjanje z začetkom gradnje povezovalne ceste, ki je del projekta nadgradnje železniške proge Pragersko-Hodoš.

Civilna iniciativa, ki je pripravila protest, sicer zastopa le del krajanov Pongrc v občini Kidričevo, del krajanov pa se s traso povezovalne ceste med Šikolami in Pongrcami strinja.

Kot je povedal predstavnik civilne iniciative Boštjan Kmetec, zahtevajo takojšnjo ukinitev gradnje po njihovem zelo nevarne ceste, proti kateri se že nekaj let bori vsaj pet okoliških vasi. Vse bolj pa ugotavljajo, da so “nemočni proti lobijem ter vezam in poznanstvom, ki segajo od zaposlenih na Slovenskih železnicah do ministrstva za infrastrukturo”, je dodal.

“Tudi zato zahtevamo odstop odgovornih, tudi ministra Gašperšiča, ki je podpisal dopis o začetku gradnje omenjene ceste. Gre za nevarno cesto z dvema ostrima ovinkoma, brez pločnikov in kolesarske steze. Za nas bi bilo najbolj sprejemljivo, če bi ostalo tako, kot je, za kar smo na ministrstvu že dobili namig, da je to mogoče, ali pa da cesto speljejo ob železniškem prehodu po državni zemlji,” je še pojasnil Kmetec in dodal, da naj bi jim minister obljubil pogovor v naslednjih dneh.

Očitki, da gre za projekt zaradi zasebnih interesov

Nasprotniki gradnje na predlagani trasi trdijo, da bo zaradi izvedbe projekta, ki naj bi nastal iz osebnih interesov, za več kot 600.000 evrov oškodovan tudi državni proračun, saj bi bile toliko cenejše rešitve, ki jih predlagajo sami.

Ob tem so v civilni pobudi prepričani, da gre predvsem za interese enega od njihovih sokrajanov in uslužbenca pristojnega ministrstva, Danila Veka, ki ga obtožujejo korupcije. Ta namreč živi ob omenjenem prehodu, z njegovo ukinitvijo pa bi odsek ceste ob njegovi nepremičnini pridobil na vrednosti.

Vek je bil, kot pravijo, celo član komisije za nivojske prehode na takratnem prometnem ministrstvu, ki je leta 2009 odločala o umestitvah v državnem prostorskem načrtu. Ker bi se po njihovem po kodeksu javnih uslužbencev sam izločiti iz postopka odločanja, menijo, da gre pri njegovem ravnanju tudi za elemente koruptivnega ravnanja.

A takih krajanov, ki jim nova trasa odgovarja, je v Pongrcah še nekaj, saj se bodo lastniki hiš po zaprtju prehoda znebili zdajšnjega prometa. Po besedah Franca Laha ceste, ki bi šla ob železnici, ne bi bilo mogoče nikoli več širiti, potrebna bi bila celo rušitev dela ene od hiš, medtem ko je na sprejeti lokaciji dovolj prostora. “Gre izključno za fovšijo, saj jim ne gre v glavo, da bi mi imeli slepo ulico,” je dejal Lah.

Brez ukinitve prehoda bi izgubili evropska sredstva

Na pristojnem ministrstvu pa so za STA pojasnili, da je bil državni prostorski načrt (DPN) za projekt Pragersko-Hodoš javno razgrnjen leta 2008 v občini Kidričevo, o čemer so bili krajani obveščeni in so imeli možnost, da se do njega opredelijo.

Evropska komisija je tudi na podlagi sprejetega DPN-ja odobrila evropska sredstva za projekt, ki vključuje tudi ukinitev prehoda v Pongrcah, izgradnjo povezovalne ceste ter modernizacijo nivojskega prehoda v Šikolah zaradi dviga hitrosti vlakov, poudarjajo na ministrstvu.

Ker je pozneje prišlo do pomislekov, so na ministrstvu pregledali nekaj vidikov možnih sprememb projektnih rešitev, a je analiza pokazala, da bi bila ohranitev prehoda v nasprotju z zakonodajo. Če torej ne bi zgradili povezovalne ceste in ukinili nivojskega prehoda, bi lahko ogrozili evropska sredstva za celoten projekt.

 T.H.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-pongrcah-protest-proti-gradnji-nevarne-povezovalne-ceste/359013

Prispevek RTV Slovenija: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik-tv-maribor/174321457


Protest v Pongrcah

februar 20, 2015

Državni prostorski načrt predvideva gradnjo obvozne ceste ob potoku, a del krajanov se s tem ne strinja in predlaga, kot trdi, cenovno ugodnejše variante gradnje ob železniški progi ali kar ohranitev obstoječega prehoda

V vasi Pongrce, ki leži ob železniški progi Pragersko-Hodoš, del krajanov napoveduje protest, ker se ne strinja z gradnjo povezovalne ceste med Šikolami in Pongrcami, ki poteka ob Framskem potoku in tik ob novozgrajeni hiši družine Rojko. Na težave, ki jih zanje predstavlja izbrana trasa obvozne ceste, opozarjajo že leta in v Večeru smo o njihovih pogledih že večkrat obširneje poročali . Predstav­nik civilne pobude Boštjan Kmetec za ponedeljek napoveduje protestni shod, na katerem bodo zahtevali tudi ministrov odstop. Nasprotniki gradnje na predlagani trasi trdijo, da bo zaradi izvedbe projekta, ki naj bi nastal iz oseb­nih interesov, za več kot 600 tisoč evrov oškodovan tudi državni pro­račun. Ministru Gašperšiču so kraja­ni predlagali, da bi nadomestno cesto gradili po trasi ob železniški progi, kjer je območje že zdaj degradirano in so zemljišča v lasti države, ali pa naj tam še naprej ostane zavarovan žele­zniški prehod. Prva možnost bi bila po njihovem od tiste, ki jo predlaga mi­nistrstvo, cenejša za 224 tisoč, druga celo za več kot 600 tisoč evrov. “Žele­zniški prehod v Pongrcah je zavarovan z avtomatskimi zapornicami in zaradi tega ni bilo nobenih žrtev ali nesreč, a se nekdo nerazumno vztrajno bori, da bi projekt nadomestne ceste speljali po za naročnika dražji trasi ob strugi Framskega potoka. In to ne glede na nepotrebno dodatno uničevanje kme­tijskih zemljišč, ustvarjanje poplavno ogroženih območij, neutemeljenim in nepotrebnim poseganjem v pravi­ce lastnikov z izvajanjem postopkov razlastitev,” so prepričani v civilni iniciativi. Kot je znano, ministrstvo zagovarja gradnjo obvozne ceste ob Framskem potoku, zaprtje železni­škega prehoda v Pongrcah pa nareku­je bližina večjega prehoda v Šikolah, ki je oddaljen le dobrih 300 metrov.

Objavljeno v Večeru, v petek, 20. februarja 2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502206097039


350 jeznih štajerskih kmetov grozi z gnojnico

februar 20, 2015

Shod za čisto pitno vodo

Na Hajdini pri Ptuju se je dopoldne zbralo približno 350 kmetov, ki so s protestnim shodom opozorili na po njihovem mnenju izjemno težke pogoje kmetovanja na prvem vodovarstvenem območju.

Za razbremenitev si kmetje želijo višjo odškodnino za tovrstno kmetovanje – ali pa odkup zemljišč. Na protestu ni bilo predstavnikov resornih ministrstev, če ti časa za sestanek kmalu ne bodo našli, bodo kmetje svoj protest stopnjevali z zaporami cest in polivanjem gnojevke.

Približno 1.400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Zaradi teh omejitev številne kmetije počasi propadajo in na to so želeli kmetje opozoriti s protestnim shodom za čisto pitno vodo. Kaj zahtevajo? “Primerno odškodnino, na način, da smo enakovredni z drugimi. Če to ni mogoče, pa nadomestna zemljišča, ki jih ima država zdaj v lasti,” je povedal Stanko Rukav.

Da so kmetom nekaj takšnega v preteklosti neuspešno že ponudili, pa je v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majerle: “Predvsem se je izkazalo, da kmetje niso želeli drugih zemljišč z zamenjavo, ampak dodatna zemljišča.”

“Poleg tega je sklad pripravljen odkupovati zemljišča kmetov na teh območjih, vendar po tržni ceni,” je dodala.

Pogovor in dogovor o slišanem kmetje zahtevajo takoj, prvo razočaranje pa so tokrat doživeli ob spoznanju, da si nihče iz Ljubljane ni vzel časa za pot na Hajdino. Če bo ignoranca trajala, bodo protest stopnjevali.

“Drugič bomo mi zaprli eno cesto. Mesec dni prej bomo najavili in izvedli zaporo, protestirali bomo; in če dogovora ne bo, bomo zahtevali odstop vodilnih. Zadnji kriterij bo polivanje z gnojnicom,” je napovedal Milan Unuk.

Kljub vsemu pa tudi kmetje upajo na dogovor, saj, kot pravijo, je onesnaženje čiste pitne vode skrajni protestni ukrep.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/350-jeznih-stajerskih-kmetov-grozi-z-gnojnico/358819