So prebivalci spodnjega Podravja preplačali center za ravnanje z odpadki?

april 7, 2015

Višje sodišče potrdilo dvojno zaračunavanje naložbe

Ptujsko podjetje Čisto mesto je, kot izhaja iz odločitve sodišča, prebivalcem spodnjega Podravja dvakrat zaračunalo gradnjo centra za ravnanje z odpadki, cena pa prav tako ni bila skladna z veljavnim pravilnikom.

Ptujski center za ravnanje z odpadki vnovič vzbuja sum o nezakonitih zneskih na položnicah za komunalne storitve. Mariborsko višje sodišče je pred časom namreč potrdilo sodbo ptujskega okrajnega sodišča, po kateri je podjetje Čisto mesto nepravilno obračunavalo naložbo v gradnjo centra za ravnanje z odpadki. “Ključna stvar je v tem, da bi v delu cene, ki je navedena za odlaganje odpadkov, morala biti vključena tudi naložba. V položnicah, ki so jih prejemali prebivalci spodnjega Podravja, pa je bila navedena ločeno. In na koncu se je tudi sodišče postavilo na stališče, da je bilo to zaračunano dvakrat – najprej v postavki za odlaganje odpadkov, nato pa še v postavki za gradnjo centra za ravnanje z odpadki,” sporno prakso podjetja Čisto mesto pojasnjuje ptujski odvetnik Tomaž Alič, ki obenem poudarja, da je bil prav tako kršen pravilnik, ki določa strukturo cene za pobiranje in odlaganje smeti, saj ta jasno določa, katere postavke mora vsebovati položnica.

Sodni postopek je bil sicer posledica dejstva, da eden izmed občanov – Gorazd Ledinek ni želel plačevati prej omenjene naložbe, saj je bil prepričan, da mu podjetje Čisto mesto to neupravičeno zaračunava. “Ugotovil sem, da se krši zakon o samoprispevku, cena pa tudi ni bila prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. Nehal sem plačevati ta del zneska in potem je Čisto mesto izvedlo izvršbo. Na njo sem se pritožil in začel se je sodni postopek, ki je pripeljal do prej navedene odločitve sodišča,” pojasnjuje Ledinek, ki je tudi prepričan, da je bilo v preteklih dvanajstih letih iz tega naslova preplačanih za 20 milijonov evrov.

Če izhajamo iz podatkov Skupne občinske uprave, je bilo preplačil vseh občanov občin, ki so v tem sistemu, za 20 milijonov evrov. Povprečna štiričlanska družina je preplačala torej nekaj manj kot tisoč evrov,” konkretne izračune navaja Ledinek, ki ob tem opozori, da so se po sodnih odločitvah položnice za ravnanje z odpadki bistveno znižale, čeprav Čisto mesto nepravilnosti še vedno ne priznava.

Del preplačil naj bi v preteklosti po Ladinekovih besedah končal v proračunu ptujske mestne občine, kar pa na občini zanikajo. “To ni končalo v proračunu mestne občine, ampak v skladu, ki skrbi za nemoten potek naložbe, tako v CERO Gajke kot v druge zbirne centre v drugih občinah skupne občinske uprave,” pojasnjuje ptujski župan Miran Senčar, ki dodaja, da so mu v podjetju Čisto mesto zatrdili, da nepravilnosti ni bilo, bo pa skupaj s sodelavci poiskal odgovorne, še zatrjuje.

Za pojasnila smo prosili tudi direktorja Čistega mesta Janeza Letnika, a jih še čakamo.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/so-prebivalci-spodnjega-podravja-preplacali-center-za-ravnanje-z-odpadki/362298

Prispevek iz Slovenske kronike na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174329263

Advertisements

350 jeznih štajerskih kmetov grozi z gnojnico

februar 20, 2015

Shod za čisto pitno vodo

Na Hajdini pri Ptuju se je dopoldne zbralo približno 350 kmetov, ki so s protestnim shodom opozorili na po njihovem mnenju izjemno težke pogoje kmetovanja na prvem vodovarstvenem območju.

Za razbremenitev si kmetje želijo višjo odškodnino za tovrstno kmetovanje – ali pa odkup zemljišč. Na protestu ni bilo predstavnikov resornih ministrstev, če ti časa za sestanek kmalu ne bodo našli, bodo kmetje svoj protest stopnjevali z zaporami cest in polivanjem gnojevke.

Približno 1.400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Zaradi teh omejitev številne kmetije počasi propadajo in na to so želeli kmetje opozoriti s protestnim shodom za čisto pitno vodo. Kaj zahtevajo? “Primerno odškodnino, na način, da smo enakovredni z drugimi. Če to ni mogoče, pa nadomestna zemljišča, ki jih ima država zdaj v lasti,” je povedal Stanko Rukav.

Da so kmetom nekaj takšnega v preteklosti neuspešno že ponudili, pa je v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majerle: “Predvsem se je izkazalo, da kmetje niso želeli drugih zemljišč z zamenjavo, ampak dodatna zemljišča.”

“Poleg tega je sklad pripravljen odkupovati zemljišča kmetov na teh območjih, vendar po tržni ceni,” je dodala.

Pogovor in dogovor o slišanem kmetje zahtevajo takoj, prvo razočaranje pa so tokrat doživeli ob spoznanju, da si nihče iz Ljubljane ni vzel časa za pot na Hajdino. Če bo ignoranca trajala, bodo protest stopnjevali.

“Drugič bomo mi zaprli eno cesto. Mesec dni prej bomo najavili in izvedli zaporo, protestirali bomo; in če dogovora ne bo, bomo zahtevali odstop vodilnih. Zadnji kriterij bo polivanje z gnojnicom,” je napovedal Milan Unuk.

Kljub vsemu pa tudi kmetje upajo na dogovor, saj, kot pravijo, je onesnaženje čiste pitne vode skrajni protestni ukrep.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/350-jeznih-stajerskih-kmetov-grozi-z-gnojnico/358819


Odpadne pnevmatike počasi zapuščajo Kidričevo

maj 17, 2013

V gramoznici več deset tisoč ton odpadnih pnevmatik, odvoz bo trajal vsaj eno leto

Te dni se je vendarle začela sanacija gramoznice v Kidričevem, kamor je podjetje Albin Promotion v preteklih sedmih letih navozilo več deset tisoč ton odpadnih pnevmatik. Te bodo zdaj odpeljali na različne konce sveta, kdaj bo sanacija končana, pa je nemogoče natančno napovedati.

V ponedeljek se je iztekel rok, do katerega je inšpektorat za okolje od Albina Brencla, lastnika podjetja Albin Promotion, ki je v Kidričevem odlagalo odpadne pnevmatike, zahtevalo, da te odstrani. Še pred tem je tudi Evropska komisija z drugim opominom pozvala našo država, naj odstrani pnevmatike. Tega se je zdaj lotil tisti, ki jih je tja tudi pripeljal, torej Albin Brencl, ki je kupca za pnevmatike iskal po vsem svetu.

Cela guma gre v zahodno Afriko, v centralni zbirni center v Sudanu. Zmleta guma, kot polnilo ali kot kurivo, pa potuje v Pakistan, kjer jo bo odkupila tamkajšnja cementarna,« pojasnjuje Brencl in dodaja, da so z afriškim kupcem podpisali pogodbo o prodaji 60 kontejnerjev, kar pomeni, da bo na ta način odstranjenih približno 970 ton pnevmatik.

Prvi tovornjaki so torej že odpeljali cele pnevmatike, zmlete pa pridejo na vrsto pozneje. Prevoz te surovine bo potekal s pomočjo slovenskih železnic in Luke Koper, zato Brencl hitrosti sanacije ne upa napovedati. “Sanacija bo potekala v skladu z možnostmi izvajalcev za dostavo dvigal, kontejnerjev in vagonov. Tudi zaradi same varnosti pa ne bomo pretiravali in preveč hiteli.”

Brencl ob tem prav tako nima podatka, koliko bo celoten projekt odvoza pnevmatik iz Kidričevega stal njegovo družbo oziroma kakšen bo finančni izkoristek po prodaji pnevmatik. Za te ocene bo, kot pravi, čas takrat, ko bo družba odpeljala vsaj polovico nakopičenih pnevmatik.

Zadovoljni z dejstvom, da se je sanacija vendarle začela, so tudi na občini Kidričevo. Župan Anton Leskovar pa zaradi preteklih izkušenj vendarle nekoliko previdno pozdravlja začetek del. “Začetek sanacije nas veseli, upamo, da bo stekla do konca, kajti tudi odločbe inšpekcije so jasne in mi bomo veseli, da se je zgodba začela odvijati v pravo smer oziroma v smer odstranjevanja pnevmatik iz Kidričevega.”

Po nekaterih ocenah naj bi odstranjevanje pnevmatik trajalo vsaj eno leto, kar je razumljivo, saj jih je Brenclovo podjetje v gramoznico vozilo kar sedem let.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/odpadne-pnevmatike-pocasi-zapuscajo-kidricevo/309020