Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Posnetek predavanja mag. Irena Mavrič Žižek

oktober 28, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo je 23. 6. 2016 pripravilo predavanje z naslovom “Kidričevo med drugo svetovno vojno”. Predavala je muzejska svetovalka, mag. Irena Mavrič Žižek iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Posnetek predavanja, kot tudi nekaj drugih, si zdaj lahko ogledate na YouTube kanalu Zgodovinskega društva: https://www.youtube.com/channel/UCIasJ7gqgCmhYlU6R0Lw4rg?spfreload=5

Vir: Zgodovinsko društvo Kidričevo


Slovesnost ob ruskem križu v Kidričevem

oktober 10, 2016

V počastitev spomina na dogodke iz prve svetovne vojne, ko so se na območju današnjega Kidričevega raztezale avstro-ogrske rezervne vojaške bolnišnice in ujetniško taborišče, je Zgodovinsko društvo Kidričevo v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture tretje leto zapored pripravilo spominsko slovesnost, posvečeno preminulim ruskim vojnim ujetnikom. Leta 2014 je Veleposlaništvo Ruske federacije v spomin na preminule rojake na vojaškem pokopališču v Kidričevem postavilo umetelno izdelan 2,60 m visok pravoslavni križ, ob njem pa še spominsko tablo. Letos se je z rusko delegacijo spominske prireditve udeležil namestnik direktorja Ruskega centra znanosti in kulture g. Alexander Vinnik. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor TALUM, Osnovna šola Kidričevo in DPD Svoboda Kidričevo. Ob slovesnosti je bila na ogled postavljena razstava Ruskega centra znanosti in kulture, posvečena 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem, katero smo člani Zgodovinskega društva Kidričevo dopolnili z eksponati iz svojih zbirk. Prav tako je bila na vojaškem pokopališču na ogled razstava ikon umetnika Roberta Lončariča. Zgodovinsko društvo Kidričevo se zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa, prav tako pa tudi Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, Župniji Svete Družine v Kidričevem in društvu Ozara Slovenija.

Društva in organizacije v naselju Kidričevo so že nekako vajene, da naših prireditev najvišji predstavniki naše občine navadno ne obiskujejo. Tokrat pa smo na Zgodovinsko društvo Kidričevo le dobili pojasnilo, da se g. župan prireditve ne bo udeležil, da pa tovrstne prireditve podpira. Verjamemo, da ima g. župan veliko dela in da je bil ta dan zaradi drugih obveznosti zaseden. Seveda pa od voljenih predstavnikov oblasti, katerim smo davkoplačevalci v upravljanje zaupali finančna sredstva, pričakujemo veliko več kot le besede podpore temu društvu in drugim aktivnim društvom.

mag. Radovan Pulko, prof.

Napotili:
https://sl-si.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo
https://sterntal.wordpress.com/2016/08/11/obvarovali-kulturno-dediscino


Obvarovali kulturno dediščino

avgust 11, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo si že od svoje ustanovitve prizadeva, da bi v Kidričevem zaščitili nekatere objekte, ki so imeli pomembno vlogo v preteklosti. Eden izmed takšnih objektov je tudi upravna stavba nemškega taborišča iz 2. svetovne vojne – tako imenovana stara pošta, ki bi bila v naslednjih letih zagotovo uničena. 10. avgusta lansko leto smo na podlagi predhodnega sestanka poslali dopis na Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, s predlogom za ohranitev tega edinstvenega objekta iz obdobja, ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje. S strani Zavoda je bil nato opravljen terenski pregled, ki se ga je z naše strani udeležil Rajko Topolovec. Ugotovljeno je bilo, da ima objekt izjemno izpovedno vrednost, zato je bil pred dnevi vpisan v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije. S tem so bila dosežena dolgoletna prizadevanja našega člana Rajka za ohranitev tega objekta.

Skupaj smo močnejši!

Upamo, da bo Občinska uprava občine Kidričevo sprevidela, da za razvoj turizma na podlagi zgodovine potrebujemo originalne objekte in ne nekakšnih lesenih kulis.

Za Zgodovinsko društvo Kidričevo
mag. Radovan Pulko, prof.

Vir: http://www.mojaobcina.si/kidricevo


Radovan Pulko v oddaji Profil

januar 18, 2016

V oddaji TV Slovenija »Profil« je gostoval član Zgodovinskega društva Kidričevo mag. Radovan Pulko. V pogovoru je spregovoril o ruski državljanski vojni, ruskih emigrantih v Kraljevini SHS, o ruskih kadetskih korpusih v Strnišču in vplivu ruske emigracije na kulturni, znanstveni in tehnični razvoj.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174382305

Ironično je oddaja skoraj sovpadala s protestom v Kidričevem, o katerem lahko te dni beremo v vseh medijih in s katerim so določeni prebivalci Kidričevega izražali svoje nasprotovanje domnevni nameri države, da v bližnjem vojaškem objektu uredi nastanitveni center za begunce.

Zdelo se je, da je Zgodovinsko društvo v Kidričevem, katerega ustanovitelj in dolgoletni predsednik je Radovan Pulko, v zadnjih letih s svojo energijo in dejavnostjo zaznavno dvigovalo zavedanje o burni polpretekli zgodovini kraja Kidričevo in s tem tudi zavest Kidričanov. Omenjen protest je pokazal, da so ta prizadevanja pri Kidričanih očitno naletela na povsem samosvojo in dokaj nepričakovano interpretacijo…

Kidričevo, ki ga je Rajko Topolovec v naslovu svoje knjige o tem kraju poimenoval »kraj prišlekov«, stoji na temeljih taborišča in v marsikaterem oziru ga ta duh še vedno preveva. Samo ugibamo lahko, koliko ljudi na tem protestu je tako ali drugače potomcev »prišlekov«, »migrantov«, ki so v Kidričevo prišli s »trebuhom za kruhom« iz vse nekdanje Jugoslavije. Pričakovali bi lahko, da bi jih njihova lastna usoda ali pa vsaj usoda kraja v katerem živijo in o katerem jih po zaslugi omenjenega društva na vsakem koraku opominjajo informativne table, naredila dovolj občutljive in odprte, da bi zmogli kaj več tolerance in razumevanja do soljudi, ki so se ne po svoji krivdi znašli v tako brezizhodnem položaju, da morajo za svoje golo preživetje tvegati praktično vse…

Napotili:
Kratka zgodovina Kidričevega
https://www.youtube.com/watch?v=qDIaln4O-eY
https://sl-si.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo


Vandalizem, antisemitizem – vsega po malo

marec 25, 2015

Kdaj bomo izvedeli resnico o uničenju judovskega nagrobnika iz prve svetovne vojne na pokopališču v Kidričevem, nad katerega naj bi se (menda) spravili van­dali – kar postaja stereotipni odgovor, ko gre za takšna in podobna dejanja?

Še vedno sem zgrožen nad infor­macijo, da je nekdo v Kidričevem uničil judovski nagrobnik in daje vsaj za zdaj dejanje ostalo nepojasnjeno. Predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo mag. Radovan Pulko mi je prijazno posredoval informacijo, da je bil spomenik od vandalov polomljen že oktobra lani. To so opazili člani Zgodovinskega društva med vode­njem učencev osnovne šole na poko­pališču. Zadevo so nemudoma prijavili Policijski postaji Kidričevo, Občini Ki­dričevo in Zavodu za varstvo kulture, OE Maribor. Da ne bi nastalo popol­no uničenje (spomenik je odlomljen v spodnjem delu), so ga člani Zgodo­vinskega društva začasno shranili v vojaško kapelo na omenjenem poko­pališču. Gospod Pulko mi je še sporo­čil, da uničeni judovski nagrobnik ni bil edino dejanje objestnežev na tem pokopališču. Srčno upam, da bodo pri­stojni našli krivca ali krivce, saj je bil ta nagrobnik (v spodnjem Podravju nasploh) eden redkih ostankov judo­vske dediščine in zato toliko bolj dra­gocen. Grob in nagrobnik nista bila nikomur v napoto, zato se postavlja resno vprašanje, koga je ta sicer osa­mljeni kulturni spomenik motil. Gaje bilo treba odstraniti, uničiti, zabrisa­ti vse sledi za njim, kot so to počeli še pred 70 leti nacistični oficirji in pazni­ki v koncentracijskih taboriščih, ko so se približevali zavezniški osvoboditelji z vzhoda in zahoda? Njihovo početje na neki način (še) lahko razumemo, ne moremo pa razumeti, da se odstrani redek ostanek kulturne dediščine. Za lažje razumevanje moje obsodbe tega nečastnega dejanja naj poudarim, da je judovski nagrobnik iz prve svetov­ne vojne v Kidričevem (tedaj Strni­šče/Šterntal pri Ptuju) edini tovrstni primer v celotni osrednji Sloveniji. Nagrobnik je imel Davidovo zvezdo, v grobu pa počiva Isidor Lowy, ki je umrl avgusta 1916. V Kidričevem je bilo med prvo svetovno vojno tabo­rišče za ruske vojne ujetnike, voja­ška bolnišnica, begunsko taborišče in druge zaledne ustanove.

Zaradi krepitve vseh vrst nestrpno­sti, ksenofobije in sovražnega govora po vsej Evropi in tudi pri nas moramo vedno in povsod javno obsojati vse primere še tako navideznega antisemi­tizma, kot se morda komu zdi primer uničenega groba in nagrobnika v Ki­dričevem. In zahtevati, da pristojni organi odkrijejo krivce in jih ustre­zno kaznujejo. Zanikanje holokavsta je diskurz in propaganda, ki zanika zgodovinska dejstva ter razsežnost iztrebljanja Judov, to je šoe oziroma holokavsta, ki so ga nacisti in njihovi pomagači izvedli med drugo svetov­no vojno. Zanikati holokavst konkre­tno pomeni trditi, da se ta ni zgodil, a tudi javno zanikati ali dvomiti, da so se ključni načini iztrebljanja (npr. plinske celice, množični poboji, stra­danje, mučenje) resnično uporabljali, ali da je bil genocid nad Judi nename­ren. Različni načini zanikanja holoka­vsta so izraz antisemitizma. Zanikanje genocida nad Judi je poskus nacional­ni socializem in antisemitizem oprati krivde ali razbremeniti odgovornosti za genocid nad judovskim ljudstvom. To preprosto ne vzdrži nobene resne in argumentirane presoje in zgodovino­pisje je holokavst oziroma šoo postavi­lo tja, kamor sodi. To je bil, preprosto povedano, zločin brez primere – naj­večji genocid doslej in najhujša oblika kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Zgodba iz Kidričevega ima daljšo brado, kot menijo nekateri, ki upo­rabljajo stereotipni besednjak, da so tega nečastnega dejanja enostavno krivi – vandali. Pa so tudi res? Odgo­vora najbrž ne bomo nikoli izvedeli, tako kot še danes ne vemo, kdo je pred nekaj leti popisal pročelje obnovljene mariborske Sinagoge. Juden raus je med drugim pisalo na njej … Na začet­ku 21. stoletja, ko menda kaj takega ni več mogoče. Pa očitno je!

Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah

Objavljeno v Večeru, v sredo, 25.3.2015

Vir: http://www.vecer.com/


So umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču?

junij 10, 2014

Že prejšnji teden so nas nekateri domačini in predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB obvestili, da je na steni mrliške vežice pokopališča v Lovrencu na Dravskem polju nekdo postavil spominsko ploščo s spornim napisom.

Sicer se vsi strinjajo, da se postavi spominsko obeležje umrlim v taborišču Strnišče, saj je šlo za povojne poboje, ki jih nihče ne odobrava; nikakor pa se ne strinjajo z napisom »Umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču Strnišče«, saj trdijo, da taborišče ni bilo partizansko in da je ta del napisa žaljiv. Jože Peršuh pravi, da so mu starši in eden od sosedov, ki je bil tam zaprt, povedali, da taborišča niso imeli partizani, ampak povojne oblasti, govorilo se je o UDBI in njenih pristaših.
Za komentar k spornemu delu napisa smo zaprosili predsednika zgodovinskega društva Kidričevo Radovana Pulka, ki je bil zelo kratek: »V primeru Strnišča ne moremo govoriti o partizanskem koncentracijskem taborišču. Šlo je, vsaj po literaturi sodeč, za taborišče, ki ga je imela pod nadzorom OZNA, varovano pa je bilo s pripadniki KNOJ.«

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Stane Lepej je prav tako komentiral omenjeni napis.

Lovrenc na Dravskem polju, 9.6.2014

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/so-umrli-v-partizanskem-koncentracijskem-taboriscu

Vprašanje novinarja naslovljeno županu občine Kidričevo, ki ga je skupaj s svojim odzivom na svoji strani objavil Roman Leljak.

From: Martin Ozmec, novinar Novi tednik, Celje

Pozdravljen g. župan. V  priponki vam pošiljam fotografije spominske plošče, ki so jo postavili na vežici pokopališča v Lovrencu na Dravskem polju. Nekateri domačini in predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB so nas obvestili, da se sicer strinjajo s spominskim obeležjem umrlim v taborišču Šterntal, saj gre za povojne poboje, ki jih nihče ne odobrava, nikakor pa se ne strinjajo z napisom »Umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču Strnišče«, saj trdijo, da taborišče ni bilo partizansko in, da je ta del napisa žaljiv. Prosim za vaš krajši komentar. Kaj menite kot župan o tem napisu, saj spominska plošča očitno ni sporna, le napis. Ker je občina za to morala dati svoje dovoljenje vas prosim, da mi odgovorite in mi vaše stališče do napisa pošljete še danes, saj moram do večera sestavek poslati urednici, lp Martin

Odziv:

Društvo za prikrita grobišča, ki ga vodim, smo postavili ploščo 13 otrokom, starih do pet let, ki so umrli med 05.08. do 15.08.1945 v partizanskem koncentracijskem taborišču v Strnišču (Kidričevo).
Novinar sprašuje župana g. Antona Leskovarja (zgoraj).
Povedati želim, da je Občina dala samo soglasje za postavitev. Projekt in financiranje je izvedlo Društvo za prekrita grobišča.
Razumeti je, da predstavniki Zveze združenj borcev trdijo, da taborišča po vojni niso bila partizanska. Trdijo (?), da so bila KNOJ-evska, oziroma OZNO-vska.
Torej borci, ki so bili v KNOJu ali v OZNI niso bili partizani. Torej nimajo niti pravice do partizasnkih penzij, priveligij!  Se motim?

Vir: http://www.leljak.si/