V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič

Advertisements

Nevarni odpadki iz Kemisa v Kidričevo

maj 24, 2018

V oddaji TV Slovenija, Slovenska kronika, so govorili o centru za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki deluje v Kidričevem.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174539694


(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803


Saubermacher – Zbirni center Kidričevo

julij 7, 2016

Podjetje Saubermacher je letos zaključilo projekt in poskusno zagnalo obnovljeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Pet milijonov evrov vredno investicijo na območju Taluma, za katero so si prizadevali kar sedem let, so predstavili tudi županu Kidričevega Antonu Leskovarju in vsem članom tamkajšnjega občinskega sveta.

Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, so vse od leta 2007 zbirali vsa potrebna dovoljenja, z gradnjo pa so začeli lani, ko so konec leta uspeli pridobiti uporabno dovoljenje in začeli z enoletnim poskusnim obratovanjem. Ob tem je poudaril, da gre v Kidričevem , kjer zdaj dela 20 ljudi oziroma pet več kot prej, izključno za zbirni center, in ne odlagališče, saj pri njih odpadke zgolj sortirajo, obdelajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo drugam.

Vir: http://www.kidricevo.si


Obnovili center za nevarne odpadke Kidričevo

julij 1, 2016

V TV poročilih televizije Slovenija so pripravili prispevek o obnovi centra za nevarne odpadke Kidričevo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174411248

Napotilo:
Predstavitev obnovljenega centra podjetja Saubermacher
Nov center za ravnanje z nevarnimi odpadki Kidričevo – primer dobre prakse (PDF)

 

 


Center za ravnanje z nevarnimi odpadki

junij 7, 2016

Podjetje Saubermacher je letos zaključilo projekt in poskusno zagnalo obnovljeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem.

Pet milijonov evrov vredno investicijo na območju Taluma, za katero so si prizadevali kar sedem let, so minuli teden predstavili tudi županu Kidričevega Antonu Leskovarju in vsem članom tamkajšnjega občinskega sveta.

Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, so vse od leta 2007 zbirali vsa potrebna dovoljenja, z gradnjo pa so začeli lani, ko so konec leta uspeli pridobiti uporabno dovoljenje in začeli z enoletnim poskusnim obratovanjem. Ob tem je poudaril, da gre v Kidričevem , kjer zdaj dela 20 ljudi oziroma pet več kot prej, izključno za zbirni center, in ne odlagališče, saj pri njih odpadke zgolj sortirajo, obdelajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo drugam.

Vir: http://www.tednik.si/druzba/847-kidricevo-center-za-ravnanje-z-nevarnimi-odpadki


To ni več samo problem občine, ampak tudi države!

april 29, 2015

Po tem, ko so prek evropske komisije dosegli tesnejše sodelovanje z okoljskim ministrstvom, naj bi na pobudo gibanja Za Kidričevo opravili analizo stanja okolja ter pregled nad povzročitelji onesnaževanja. Ker je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode za več kot 70.000 ljudi, so prepričani, da to ni več samo problem občine, ampak tudi države.

»Leto 2015 mora biti za Kidričevo glede okoljske problematike prelomno, saj je nedopustno, da naši ljudje še danes pridelujejo hrano v potencialno sporni zemlji. Nekatere njive in vrtovi so pomešani s strupenim blatom, druga območja z radioaktivnim pepelom, raznimi lugi in žlindro. In te vrtove zalivajo iz njihovih vodnjakov, z vodo z omenjenimi primesmi, da o podtalnici ne izgubljamo besed, saj je že danes menda občasno ‘kritično’ onesnažena. Veseli nas spoznanje udeležencev sestanka na okoljskem ministrstvu, da je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode, s katero se oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem občine, ampak tudi države,« je poudaril vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl na tiskovni konferenci. Novinarjem je pojasnil, da so se prejšnji teden na okoljskem ministrstvu sestali z ministrico Ireno Majcen in njenimi sodelavci ter da naj bi Majcnova zatrdila, da je nujna analiza stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj v tej občini, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh potrebnih ukrepov za sanacijo.

Ljudem je treba povedati, katero zelenjavo je varno gojiti!

»Za nas je spodbudna izjava ministrice, da bomo pri teh analizah sodelovali enakopravno, naša tričlanska komisija bo celo odločala, kje se bodo te analize izvajale. Opozorili smo jo tudi na čimprejšnjo ureditev zapuščenih gramoznic v občini, na takojšnje zaprtje centra nevarnih odpadkov družbe Saubermacher, na budno spremljanje madžarskega Silkema, na analizo vodnjakov, tal in zraka ter na sanacijo odpadnih gum v Lovrencu, zaradi česar je EU zoper občino že vložila tožbo. Vzpostaviti je treba monitoring in povedati ljudem, katero zelenjavo je na naših vrtovih in njivah varno gojiti ter prepovedati pridelavo hrane na tistih območjih, ki so tako onesnažena, da škodujejo zdravju ljudi in živali,« je menil Štrucl in dodal, da so govorili tudi o možnostih termične predelave komunalnih odpadkov na tem območju. »Ministrica je bila začudena, da do sedaj pri reševanju okoljske problematike občina ni sodelovala, zato je predlagala, da se v razreševanje aktivno vključi tudi občina. Jasno smo ji povedali, da z županom Leskovarjem sodelovanje ni mogoče.«

Proti županu Leskovarju bodo začeli tudi pravno bitko

Prav zaradi vsega tega so se v gibanju Za Kidričevo odločili, da bodo proti županu Antonu Leskovarju začeli tudi pravno bitko: »Ta naša odločitev temelji na dejstvu, da je župan kršil več členov statuta občine Kidričevo ter 72. člen ustave RS, ki opredeljuje, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. V gibanju Za Kidričevo z vso odgovornostjo trdimo, da je največji krivec, da je bila podeljena služnostna pot za dostavo odpadnih gum, prav sedanji župan, tedanji občinski svetnik Anton Leskovar, ki si je na vso moč prizadeval in prepričeval ljudi, da bo občina od teh gum imela samo korist, danes pa ta dvoličnež govori čisto drugače. Obstajajo zvočni zapisi sej in ljudje, ki bodo to potrdili. Tudi za center nevarnih odpadkov družbe Saubermacher si je župan prizadeval z vsemi štirimi. V medijih je zatrjeval, da bodo ta center posodobili po najvišjih evropskih standardih. Minila so štiri leta, pa o teh standardih ne duha ne sluha. Šel je celo tako daleč, da si je drznil zavreči pobudo 505 volivcev naše občine, da razpiše posvetovalni referendum o tem centru. Na občino smo večkrat posredovali predloge, tudi pobudo za izdelavo celostne okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj smo imeli že vse dogovorjeno pri Inštitutu za varovanja zdravja kakor tudi onkološkem inštitutu, vendar se to županu to ni zdelo pomembno. Namesto da bi skupaj s svojimi somišljeniki naredil nekaj za zdravje naših ljudi, bije od vsega začetka svojega županovanja ideološki boj.«

Kidričevo, 27.4.2015

Martin Ozmec

V celoti objavljeno v Štajerskem tedniku

Vir: http://www.tednik.si/to-ni-vec-samo-problem-obcine-ampak-tudi-drzave