Nevarni odpadki iz Kemisa v Kidričevo

maj 24, 2018

V oddaji TV Slovenija, Slovenska kronika, so govorili o centru za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki deluje v Kidričevem.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174539694

Advertisements

(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803


Saubermacher – Zbirni center Kidričevo

julij 7, 2016

Podjetje Saubermacher je letos zaključilo projekt in poskusno zagnalo obnovljeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Pet milijonov evrov vredno investicijo na območju Taluma, za katero so si prizadevali kar sedem let, so predstavili tudi županu Kidričevega Antonu Leskovarju in vsem članom tamkajšnjega občinskega sveta.

Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, so vse od leta 2007 zbirali vsa potrebna dovoljenja, z gradnjo pa so začeli lani, ko so konec leta uspeli pridobiti uporabno dovoljenje in začeli z enoletnim poskusnim obratovanjem. Ob tem je poudaril, da gre v Kidričevem , kjer zdaj dela 20 ljudi oziroma pet več kot prej, izključno za zbirni center, in ne odlagališče, saj pri njih odpadke zgolj sortirajo, obdelajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo drugam.

Vir: http://www.kidricevo.si


Obnovili center za nevarne odpadke Kidričevo

julij 1, 2016

V TV poročilih televizije Slovenija so pripravili prispevek o obnovi centra za nevarne odpadke Kidričevo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174411248

Napotilo:
Predstavitev obnovljenega centra podjetja Saubermacher
Nov center za ravnanje z nevarnimi odpadki Kidričevo – primer dobre prakse (PDF)

 

 


Center za ravnanje z nevarnimi odpadki

junij 7, 2016

Podjetje Saubermacher je letos zaključilo projekt in poskusno zagnalo obnovljeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem.

Pet milijonov evrov vredno investicijo na območju Taluma, za katero so si prizadevali kar sedem let, so minuli teden predstavili tudi županu Kidričevega Antonu Leskovarju in vsem članom tamkajšnjega občinskega sveta.

Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, so vse od leta 2007 zbirali vsa potrebna dovoljenja, z gradnjo pa so začeli lani, ko so konec leta uspeli pridobiti uporabno dovoljenje in začeli z enoletnim poskusnim obratovanjem. Ob tem je poudaril, da gre v Kidričevem , kjer zdaj dela 20 ljudi oziroma pet več kot prej, izključno za zbirni center, in ne odlagališče, saj pri njih odpadke zgolj sortirajo, obdelajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo drugam.

Vir: http://www.tednik.si/druzba/847-kidricevo-center-za-ravnanje-z-nevarnimi-odpadki


To ni več samo problem občine, ampak tudi države!

april 29, 2015

Po tem, ko so prek evropske komisije dosegli tesnejše sodelovanje z okoljskim ministrstvom, naj bi na pobudo gibanja Za Kidričevo opravili analizo stanja okolja ter pregled nad povzročitelji onesnaževanja. Ker je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode za več kot 70.000 ljudi, so prepričani, da to ni več samo problem občine, ampak tudi države.

»Leto 2015 mora biti za Kidričevo glede okoljske problematike prelomno, saj je nedopustno, da naši ljudje še danes pridelujejo hrano v potencialno sporni zemlji. Nekatere njive in vrtovi so pomešani s strupenim blatom, druga območja z radioaktivnim pepelom, raznimi lugi in žlindro. In te vrtove zalivajo iz njihovih vodnjakov, z vodo z omenjenimi primesmi, da o podtalnici ne izgubljamo besed, saj je že danes menda občasno ‘kritično’ onesnažena. Veseli nas spoznanje udeležencev sestanka na okoljskem ministrstvu, da je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode, s katero se oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem občine, ampak tudi države,« je poudaril vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl na tiskovni konferenci. Novinarjem je pojasnil, da so se prejšnji teden na okoljskem ministrstvu sestali z ministrico Ireno Majcen in njenimi sodelavci ter da naj bi Majcnova zatrdila, da je nujna analiza stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj v tej občini, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh potrebnih ukrepov za sanacijo.

Ljudem je treba povedati, katero zelenjavo je varno gojiti!

»Za nas je spodbudna izjava ministrice, da bomo pri teh analizah sodelovali enakopravno, naša tričlanska komisija bo celo odločala, kje se bodo te analize izvajale. Opozorili smo jo tudi na čimprejšnjo ureditev zapuščenih gramoznic v občini, na takojšnje zaprtje centra nevarnih odpadkov družbe Saubermacher, na budno spremljanje madžarskega Silkema, na analizo vodnjakov, tal in zraka ter na sanacijo odpadnih gum v Lovrencu, zaradi česar je EU zoper občino že vložila tožbo. Vzpostaviti je treba monitoring in povedati ljudem, katero zelenjavo je na naših vrtovih in njivah varno gojiti ter prepovedati pridelavo hrane na tistih območjih, ki so tako onesnažena, da škodujejo zdravju ljudi in živali,« je menil Štrucl in dodal, da so govorili tudi o možnostih termične predelave komunalnih odpadkov na tem območju. »Ministrica je bila začudena, da do sedaj pri reševanju okoljske problematike občina ni sodelovala, zato je predlagala, da se v razreševanje aktivno vključi tudi občina. Jasno smo ji povedali, da z županom Leskovarjem sodelovanje ni mogoče.«

Proti županu Leskovarju bodo začeli tudi pravno bitko

Prav zaradi vsega tega so se v gibanju Za Kidričevo odločili, da bodo proti županu Antonu Leskovarju začeli tudi pravno bitko: »Ta naša odločitev temelji na dejstvu, da je župan kršil več členov statuta občine Kidričevo ter 72. člen ustave RS, ki opredeljuje, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. V gibanju Za Kidričevo z vso odgovornostjo trdimo, da je največji krivec, da je bila podeljena služnostna pot za dostavo odpadnih gum, prav sedanji župan, tedanji občinski svetnik Anton Leskovar, ki si je na vso moč prizadeval in prepričeval ljudi, da bo občina od teh gum imela samo korist, danes pa ta dvoličnež govori čisto drugače. Obstajajo zvočni zapisi sej in ljudje, ki bodo to potrdili. Tudi za center nevarnih odpadkov družbe Saubermacher si je župan prizadeval z vsemi štirimi. V medijih je zatrjeval, da bodo ta center posodobili po najvišjih evropskih standardih. Minila so štiri leta, pa o teh standardih ne duha ne sluha. Šel je celo tako daleč, da si je drznil zavreči pobudo 505 volivcev naše občine, da razpiše posvetovalni referendum o tem centru. Na občino smo večkrat posredovali predloge, tudi pobudo za izdelavo celostne okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj smo imeli že vse dogovorjeno pri Inštitutu za varovanja zdravja kakor tudi onkološkem inštitutu, vendar se to županu to ni zdelo pomembno. Namesto da bi skupaj s svojimi somišljeniki naredil nekaj za zdravje naših ljudi, bije od vsega začetka svojega županovanja ideološki boj.«

Kidričevo, 27.4.2015

Martin Ozmec

V celoti objavljeno v Štajerskem tedniku

Vir: http://www.tednik.si/to-ni-vec-samo-problem-obcine-ampak-tudi-drzave


Okoljska minska polja

december 28, 2014

Pri zgodovinskih grehih ne najdemo onesnaževalca, pri novih pa ne računa, ki ga bi morali plačati

Celje, Mežica, Zasavje, Kidričevo, lahko bi jih našli in proučili še več, starih pa tudi novih onesnaževalskih grehov namreč, a so že ti primeri dovolj za preprosto ugotovitev – osnovno načelo okoljskega prava “onesnaževalec plača” je v Sloveniji prezrto, neuresničljivo zaradi zgodovine okoljskega greha; v zadnjem času, ko smo se ga vendarle začeli zavedati, pa ga ne moremo izvajati zaradi presušenosti državnega pro­računa, ki naj bi ga polnili s pomo­čjo okoljskih dajatev.

Tako se Slovenija bori na vseh frontah s starimi grehi, ki ostaja­jo v glavnem zakriti, dokler ne zarobanti kaka civilna iniciativa ali kak posebno tečen znanstvenik. In v takih primerih so lahko interpre­tacije vrednosti meritev onesna­ževalcev res širokega spektra. Ko se težava vendarle dokaže in vpiše na seznam degradiranih območij, se slej ko prej zatakne pri odgovor­nosti. In tukaj onesnaževalec plača pade na celi črti, saj onesnaževal­ca iz osemdesetih ni ali pa je firm, ki veljajo za njegove naslednice, preveč in so na robu obstoja. Za sa­nacijo naj bi v tem primeru poskr­bela država, kako je z denarjem v tej državi, pa je jasno. Še v Mežici, ki velja za enega redkih zglednih, čeprav poznih, sanacijskih primerov pri nas, so šele zadnja leta brez vsakoletnega strahu, kaj bo z denarjem za program.

Drugače je z modernimi onesnaževalci. Če je industrija zaradi standardov in okoljevarstvenih dovoljenj počistila ali vsaj spravila izpuste v normalne meje, je danes onesnaževalcev več, predvsem pa so nam bliže. A čeprav so dokazi za to, da delci PM10 ubijajo in je Slovenija po višini pobranih okoljskih davščin med prvimi v Evropi, se zatakne drugje. Onesnaževalci sicer plačujemo, a zaradi nedelu­joče države plačujemo v skupni žakelj, ne recimo za to, da bi javni potniški promet vendarle prilezel v 21. Stoletje.

Tako pri zgodovinskih grehih ne najdemo onesnaževalca, pri novih pa ne računa, ki ga bi morali plačati. Posledica vsega tega kaosa je, da je država, ki jo tujcem prodajamo za zeleno zlato, pravzaprav minsko polje, posuto z manjšimi in večji­mi okoljskimi minami, o katerih vemo zelo malo in je njihov vpliv na zdravje zelo težko dokazljiv, in nekaj aktualnimi požari, ki jih ne zmoremo gasiti.

[…]

Tovarna glinice in aluminija Kidričevo

Deponija rdečega blata in odpadlih gum, proizvodnja surovin za kemično, livarsko in keramično industrijo in pralne praške, tovarna asfalta, opuščene gramoznice z nevarnimi odpadki

Strupene snovi: arzen, krom, svinec, živo srebro, natrijev lug

Vpliv na zdravje ljudi: Povezava med izpostavljenostjo strupenim snovem in določenimi boleznimi ni potrjena

Posledice: onesnaženo 50 hektarjev zemlje (tam živi 70.000 ljudi)

Sanacija: Sanacijo odlagališča rdečega blata je Talum začel leta 1992.

Kidričevo: z rdečim blatom med degradi­rano območje ali ekoregijo?

“Raziskave, ki so bile opravlje­ne pred poldrugim desetletjem, so pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentraci­je arzena, kroma, svinca in živega srebra. To so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata, ki se raz­prostira sredi naših polj na skoraj 5o hektarjih, je še vedno grozeča ekološka bomba, ogroža nas depo­nija odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je v preteklo­sti dvakrat gorelo in se zdaj počasi sanira, madžarska družba Mal pri nas proizvaja surovine za kemič­no, livarsko in keramično indu­strijo in surovine za pralne praške ter v poznih nočnih urah spušča v zrak nam neznane pline, avstrijski Saubermacher ima tod center za ravnanje z nevarnimi odpadki, o napovedani sanaciji pa ni ne duha ne sluha,” našteva Branko Štrucl, vodja civilne iniciative, ki je v Kidričevem delovala do letošnjih lokalnih volitev.

Zdaj so se člani gibanja pridru­žili SMC, saj menijo, da bodo kot politična stranka lahko odmev­neje zahtevali, da občino Kidri­čevo država uvrsti med okoljsko degradirana območja. Problemati­čen je, meni Štrucl, cestno-železni­ški promet, s hrupom na življenje ljudi negativno vpliva strelišče slovenske vojske v Apačah, tam je še tovarna asfalta, v desetih, sicer že opuščenih gramoznicah je več kot sto tisoč kubičnih metrov ne­varnih odpadkov, in vse to na ob­močju Dravskega polja, ki velja za rezervat podtalnice in pitne vode.

“S to našo vodo se oskrbuje več kot 70 tisoč ljudi, kar pa pomeni, da naši okoljevarstveni problemi niso zgolj lokalnega pomena, pač pa države, ki bi morala ukrepati, in prav zato zdaj pričakujemo, da nas bo uvrstila med degradirana okolja,” so letošnjo pomlad, ko so v Kidričevem ustanovili društvo Ekoregija Ravno polje, opozarjali člani civilnega gibanja. Člani no­voustanovljenega društva (se) ne obremenjujejo z zapuščino prete­klosti, pač pa prepoznavajo širše okolje Kidričevega kot tisto, ki se lahko pridruži evropskim območjem, ki sama s svojim delovanjem prispevajo k zmanjšanju nevarnih emisij, zmanjšajo porabo energije in z drugačnim kmetovanjem pri­spevajo k izboljšanju humusne sestave tal.

Sanacija in nadzor

Sanacijo odlagališča rdečega blata, iz katerega se je ob sušnem in ve­trovnem vremenu dvigal rdeči prah, je Talum začel že 1992. leta, ko so zasadili prva drevesa. “Gre za 42 hektarjev veliko območje, ki je po dobrih dveh desetletjih sana­cije skoraj v celoti ozelenjeno. Na vzhodnem delu, 15 hektarjev veliki površini odlagališča, smo posta­vili šest sončnih elektrarn,” pravi dr. Marko Homšak iz Taluma in dodaja: “Talum in vse naše odvisne družbe imajo s strani ministrstva za kmetijstvo in okolje, Arso, prido­bljena vsa okoljevarstvena dovolje­nja za opravljanje svoje dejavnosti. V lanskem in letošnjem letu so štiri naše družbe ponovno pridobile omenjena dovoljenja z veljavnostjo desetih let, kar kaže, da smo ponov­no uspešno dokazali, da je naša de­javnost skladna z vso evropsko in slovensko zakonodajo. Obratoval­ni monitoringi emisij vrednosti. Rezultati opravljenih meritev tako kažejo, da industrij­ska dejavnost ni razlog za povišanje obremenitev z delci PM10 (prašni delci), ampak gre v tem primeru za vpliv prometa, kmetijstva in lo­kalnih virov tovrstnih emisij. Obe odlagališči z nenevarnimi in iner­tnimi odpadki sta z odločbo Arso zaprti od leta 2009, mi pa tam še vedno opravljamo stalen nadzor,” poudarja dr. Homšak.

Na območju odlagališča rdeče­ga blata v Strnišču pri Kidričevem monitoring podzemnih voda opravljajo strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer dodajajo, da je to le del rednih analiz, ki jih posre­dujejo Agenciji RS za okolje.

“Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Agencija RS za okolje, ugotavljamo, da so zaznana onesnaženja tal v okolici industrij­skega kompleksa Taluma, opazno je tudi onesnaženje podtalnice, zlasti na območju Kidričevega in širše Dravske doline,” so v odgo­voru na dopis kidričevske civilne iniciative sredi poletja zapisali v direktoratu za okolje in dodali, da ministrstvo ocenjuje, “da na podlagi obstoječih podatkov ni mogoče pripraviti ustreznega predpisa, s katerim bi občino Ki­dričevo razglasili za degradirano območje, saj trenutni podatki o stanju v okolju ne zadoščajo za ko­rektno izvedbo postopka. Nujna sta podrobnejša analiza stanja okolja in celovit pregled nad ob­stoječimi povzročitelji onesnaževanj, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh potrebnih ukrepov za sanacijo stanja”, ugotavljajo v pristojnem ministrstvu. To naj bi z inšpekcijskimi nadzori spremljalo dogajanja, v prihodnje pa sklicalo srečanje z vsemi, ki bi lahko sode­lovali pri pripravi dokumentov, ki so nujni za odločitev o tem, ali je Kidričevo resnično degradirano območje, in zato potrebno poseb­ne obravnave v varstvu okolja.

[…]

Objavljeno v Večeru, v soboto, 27.12.2014

Andreja Kutin, Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Slavica Pičerko Peklar, Bojan Bauman, Mateja Grošelj

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201412276083905