Nevarni odpadki iz Kemisa v Kidričevo

maj 24, 2018

V oddaji TV Slovenija, Slovenska kronika, so govorili o centru za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki deluje v Kidričevem.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174539694

Advertisements

Albaugh obremenjuje z dovoljenjem občine Rače – Fram

maj 24, 2018

Albaugh igra po pravilih, ki jih je določila občina. Njegove meritve so ustrezne, a ministrstvo opozarja na onesnaženje v okolici.

Podjetje Albaugh, naslednik nekdanjega Pinusa, ki želi v Račah povečati proizvodnjo glifosata in za ta namen pridobiva okoljsko soglasje, miri občane – naše meritve so v predpisanih mejah. Na srečanju s predstavniki občine, ravnateljem bližnje osnovne šole, predstavnikom civilne iniciative so predstavili letna poročila o izpustih v vodo in zrak pa tudi izpostavili, da niso edini onesnaževalec v občini.

Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda v podjetju Albaugh TKI za leto 2017 kaže, da obrat v središču Rač v odtoke izpušča vodo, ki ustreza predpisani kakovosti – za industrijske vode. Podjetje je dolžno izvajati monitoring odpadnih voda iz sežigalnice, proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev in na skupnem iztoku. V različnih intervalih merijo vsebnost različnih elementov in spojin, kdaj in kako predpisuje okoljevarstveno dovoljenje.

“Za podjetje Albaugh je prejemnik odpadnih voda komunalna biološka čistilna naprava občine Rače – Fram, vsa industrijska in komunalna voda se odvaja na čistilno napravo,” pa med predstavitvijo rezultatov monitoringa za leto 2017 pove strokovnjakinja za odpadne vode Polona Druks Gajšek iz Eurofins ERICo, ki za Albaugh izvaja meritve emisij v vode. In ravno dogovor med podjetjem in občino, ki v zameno za plačilo dovoljuje podjetju, da industrijsko vodo izpušča v javno kanalizacijo – dogovor je bil sklenjen še v času Pinusa -, pušča v okolju največ posledic. Neuradno se v občinski proračun letno od podjetja Albaugh steče okoli 300 tisoč evrov, za dovoljeno odvajanje in za nadomestilo za stavbno zemljišče.

Ministrstvo za okolje in agencija za okolje opozarjata na onesnaženje v bližnjem potoku Žabnik. Poenostavljeno – industrijsko odpadno vodo podjetje izpusti na zastarelo občinsko biološko čistilno napravo, od tam pa gre voda v potok. Voda iz tovarne in sežigalnice je v skladu z mejnimi vrednostmi, ki jih določa okoljevarstveno dovoljenje, voda v potoku pa daleč presega dovoljene vrednosti za prosto tekoče vode. V primeru živega srebra tudi do 13-krat.

Dogovor z občino

Zakaj je torej potok Žabnik onesnažen? Ker so pravila za industrijske vode seveda drugačna od tistih za reke in potoke in ker industrijske odpadne vode ne sodijo v reke in potoke. Tomaž Seliškar iz Ekološke iniciative Rače: “Predpisana mejna vrednost za industrijske vode je bistveno višja, kot je mejna vrednost za površinske vode. Ta voda z živim srebrom pride na biološko čistilno napravo, ki živega srebra seveda ne odstranjuje. Torej vse živo srebro, ki steče iz obrata, odteče v vodotok. Biološka čistilna naprava namreč ne zagotavlja odstranjevanja niti najmanjšega dela tega srebra. In občina je dala soglasje Pinusu, da lahko odvaja te vode na čistilno napravo. Kdo je po vašem tisti, ki naj poskrbi za to, da izhaja iz komunalne čistilne naprave voda, ki ustreza predpisom za površinske vode?”

Druks Gajškova meni, da mora za ustreznost vode poskrbeti komunalno podjetje, ki upravlja čistilno napravo, saj je dalo soglasje, da se voda tja odvaja. A Samo Rajšp z Občine Rače – Fram je odločen: “Tukaj je prišlo do napačnih razlag. Mi smo dali vrsto soglasij za komunalne odpadne vode. In zanje se ve, da ne vsebujejo živega srebra, glifosatov in vsega ostalega. Za te parametre niti nismo pisali normativov, ker se ve, kaj spada v komunalni okvir.”

Albaugh se bo prilagodil pravilom

Za nekaj parametrov na iztoku iz Albaugha sploh ni omejitve, le nekaj sto metrov oddaljena občinska čistilna naprava pa ima precej stroge normative. “In sedaj se obetajo še strožji predpisi. In mi gradimo normalno komunalno čistilno napravo, ne industrijske. Industrijsko vodo morajo očistiti že sami industrijski obrati, zato se bomo aktivno vključili v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za širitev proizvodnje,” pravi Rajšp.

Maja naj bi bila izdana gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje za novo čistilno napravo, ki bo sodobnejša, a še vedno biološka naprava, kar pomeni, da industrijske vode ne bo sposobna prečistiti. “Zato bomo Albaughu postavili normative, kaj lahko spuščajo na čistilno napravo. Sicer bo vsak vzorec neskladen,” pravi Rajšp.

Bo podjetje sodelovalo z občino in svoje vode prečistilo, preden jih izpusti v javno kanalizacijo? David Kos, direktor operacij tovarne Albaugh: “Mi se bomo prilagodili na nove parametre. V tem trenutku smo v skladu z uredbo, soglasji, če pa bo občina dobila ostrejše parametre, se bomo morali prilagoditi. Če bomo morali delati pitno vodo, pa bomo zaprosili za izpust neposredno v vodotok, saj komunalne čistilne naprave ne potrebujemo več, ali pa bomo uvedli zaprti sistem. Industrija se bo temu prilagodila.” A za sedaj je v dokumentaciji za pridobitev soglasja za povečanje proizvodnje glifosata še vedno predviden cilj za odpadne vode javna kanalizacija.

Kljub temu da so vrednosti onesnažil v predpisanih mejah, so s 15. avgustom del vode (30 kubičnih metrov), ki ostaja po proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, obdržali v podjetju in od takrat se ta voda ne oddaja v kanalizacijo, ampak se zbira in oddaja kot odpadek. Zakaj? David Kos: “Da smo presekali slabi piar in zaradi pridobivanja soglasja. Imamo kompletno blokado, jaški so zaprti. Nastane pa 76 kubičnih metrov te vode v celem letu.”

Emisije v zrak v mejah dovoljenega

Krajane v občini najbolj moti sežigalnica, za katero ima Albaugh izdano in veljavno okoljevarstveno dovoljenje za sežig nenevarnih in nevarnih odpadkov in za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Natančneje, v obratu se sežigajo tudi nevarni odpadki, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije … Okoljevarstveno dovoljenje je bilo sicer leta 2010 izdano za obdobje desetih let, a je zaradi spremembe zakonodaje lani postalo trajno. Meritve emisij v zrak izvaja podjetje Eko Ekoinženiring. V letu 2017 nobena vrednost ni prekoračila mejne vrednosti, so zapisali v letnem poročilu o meritvah. Katere emisije morajo meriti, je predpisano. “Vse vrednosti, ki smo jih izmerili, so bistveno nižje od mejnih vrednosti,” je pojasnil Gorazd Pecko Škof iz omenjenega podjetja.

Nekatere meritve izpustov iz sežigalnice so trajne, nekatere pa se izvajajo dvakrat letno. Take so recimo meritve emisij živega srebra, fluora in njegovih spojin, benzo(a)pirena in nekaterih drugih in so napovedane. Zakaj so meritve napovedane in v dogovoru z zavezancem, je Pecko Škof pojasnil: “Ker naprava mora obratovati, in to na maksimumu, torej morajo biti emisije v času meritev maksimalne, zato ne moremo kar priti in meriti. Ni nam in tudi ne zaposlenim, katerih večina je doma v okolici, v interesu, da bi delali slabo, ker bi delali slabo tudi sami sebi.”

Nadzor odpadkov v sežigalnici je podroben

V tovarni so zavrgli dvom, ki se je pojavil v kraju, da pri Albaughu pogosto sploh ne vedo, kaj je v paketih, ki jih k njim pripeljejo na uničenje s sežigom. Odkar so podjetje kupili Američani, vse bolj podrobno nadzirajo tudi vhodni material, notranja kontrola se je po nesreči v Kemisu še zaostrila. Tudi v ta namen imajo v podjetju Albaugh lasten laboratorij, ki dela dodatne analize in kontrole vhodnega materiala in v katerem je zaposlenih pet ljudi. Občasno se zgodi, da dejansko pripeljani odpadki niso enaki kot zapisani na evidenčnih listih, takrat jih tudi zavrnejo.

“Že pogodbeniki morajo pri dovozu narediti natančno analizo vhodnega materiala in klasifikacijo odpadkov in na osnovi tega se mi odločamo, kaj vzamemo in kaj ne. Tudi zavračamo. Velikokrat do posla sploh ne pride, ker gremo na teren in ugotovimo, da določeni odpadki niso primerni za našo tehnologijo. Takšni so recimo odpadki na bazi žvepla ali klora,” pravi Kos, ki dodaja, da so predvsem težave, ko delajo usluge občinam, ki organizirajo zbiranje odpadkov na zbirnih mestih, saj ljudje tja prinesejo marsikaj.

Specifičen vonj, ki se hitro zazna

Zaradi vonjav v okolici podjetja in očitkov, da prihajajo iz Albaugha, je Tomaža Seliškarja zanimalo, koliko zagotavljajo, da nič ne uhaja mimo filtrov, mimo izpustov. Da je sežigalnica sistem, ki deluje v podtlaku in zrak dodatno potegne vase, pojasnjujejo, Kos natančneje, da noben izpust ne gre neposredno, brez čiščenja, v zrak, Pecko Škof je dopolnil, da je dojemanje vonja zelo subjektivno. “Slovenija nima sprejete uredbe o vonju. Zato, ker se je najbolj bojijo kmetje. Vsaka industrija ima specifičen vonj – cementarna, sežigalnica, jeklarna, livarna, in tak specifičen vonj ima tudi Albaugh zaradi svojih proizvodnih postopkov. V kemijski industriji pa se večinoma uporabljajo snovi, ki imajo nizek prag zaznavanja vonja. Tega hitro zaznaš, ampak nismo v fazi, kjer bi bilo to nevarno,” je vonjave pojasnil Gorazd Pecko Škof. Tako so tudi izpostavili, da je med 27. aprilom in 3. majem v Albaughu delo stalo, pa vendar so jih, ko so prišli po praznikih delat, pričakali očitki o povzročenem smradu. Zato se je Tomaž Seliškar, glede na vonjave v Račah, ki so “včasih, sploh v nočnem času, obupne, smrdi po zažgani gumi in plastiki”, obrnil tudi na predstavnike občine, ali občina kaj dela, da detektira, kdo povzroča smrad. Enoznačnega in jasnega odgovora ni dobil.

So pa udeleženci sestanka dobili zagotovilo direktorja operacij tovarne Davida Kosa, da bodo naredili vse, da popravijo slabo ime, ki se drži podjetja: “Odgovornost nositi za 100 ljudi in za kemično industrijo ni enostavno. Verjemite mi, da je meni prvemu v interesu, da ne postavim družine na predpražnik ali še kaj drugega, zato delamo vse, da ravnamo po predpisih in da smo v zakonskih mejah.”

Trije nevladniki in občina v postopku

Medtem se na agenciji za okolje odločajo o izdaji dovoljenja za povečanje proizvodnje glifosata. Arso je že odobril status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja trem nevladnim organizacijam, Alpe Adria Green, Inštitutu za trajnostni razvoj, Regionalnemu okoljskemu združenju okoljevarstvenikov – ROVO, in občini Rače – Fram.

Predmet izdaje okoljevarstvenega soglasja sicer ni sežigalnica nevarnih odpadkov, se pa v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja presojata kumulativni (skupni) vpliv širitve proizvodnje glifosata in delovanje sežigalnice nevarnih odpadkov. Sežigalnici bi se okoljsko dovoljenje izteklo leta 2020, a je vlada v začetku lanskega leta spremenila zakon tako, da so okoljska dovoljenja postala trajna.

Na biološko napravo odvaja več podjetij

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da se na komunalno čistilno napravo odvajajo industrijske odpadne vode iz podjetij Albaugh, Klavnica Rače, Agrokombinat, Tekol in skladišča goriv Petrol. A onesnaženje Žabnika z živim srebrom v preteklosti pripisujejo predvsem podjetju Albaugh. Če so v preteklosti na iztoku iz sežigalnice podjetja Albaugh TKI še beležili čezmerno obremenjevanje okolja z živim srebrom, lani ni bilo več tako. Zaradi čezmernega obremenjevanja okolja s komunalno čistilno napravo Rače pa so naložili občini Rače – Fram, da mora do 31. 12. 2018 zgraditi in dati v uporabo novo KČN, vključno z zadrževalnikom čistilnega vala. (barb)

Vir: https://www.vecer.com/albaugh-obremenjuje-z-dovoljenjem-obcine-race-fram-6477756

Andreja Kutin Lednik in Barbara Bradač 


Skrbno ravnanje z naravnimi viri je nuja in ne več izbira

maj 23, 2016

Ob Dnevu Zemlje v Ljubljani je potekalo v organizaciji Društva Ekologi brez meja in organizacije Zero Waste Europe ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Snaga Ljubljana, redno letno srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest.

Direktor organizacije Zero Waste Europe Joan Marc Simon je ob tem družabnem dogodku poudaril: “Zero Waste Europe predstavlja glas skoraj sedmih milijonov prebivalcev Evrope. Tudi iz Slovenije, saj se je v dobrem letu in pol, od kar so Ekologi brez meja postali nacionalna Zero Waste organizacija, mreži priključilo šest občin, ki se uvrščajo med najboljše v Evropi!”

POMEMBNA JE POT

Pred dobrimi petnajstimi leti so bili objavljeni prvi načrti za sežigalnico odpadkov v Kidričevem, čemur so se po robu postavili prebivalci. Združeno so jih podprle okoljske nevladne organizacije in predlagale Zero Waste kot alternativno rešitev. Leta 2005 je vlada opustila načrte glede te sežigalnice, a se je s tem odprl nov problem: sosežig odpadkov v cementnih pečeh. V letih 2010 in 2012 so Ekologi brez meja organizirali dve akciji Očistimo Slovenijo in odpadki so odločno pritegnili pozornost politike tako na nacionalni kot na lokalni ravni.

“Okoljske nevladne organizacije in civilna gibanja stojijo na prvi bojni črti, ko gre za uvajanje sprememb v odnosu do okolja in zdravja. Če bi se zgodilo Kidričevo, bi do leta 2020 imeli preko 50 % odvečnih kapacitet za sežig odpadkov. Oziroma, uspehov na področju ločenega zbiranja in recikliranja ne bi bilo, saj bi odpadke še vedno odvažali v predimenzionirano sežigalnico,” pravi Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja.

V SREDIŠČU ZERO WASTE JE PREPREČEVANJE

Zero Waste ni zgolj preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje. Preprečevanje nastajanja odpadkov je eden ključnih elementov strategije, saj prinaša številne pozitivne učinke: lokalna delovna mesta, inovativne rešitve, povezovanje različnih deležnikov in nenazadnje velik prispevek k manjši porabi energije in zniževanju emisij toplogrednih plinov.

V četrtek je bil program dogodka zato usmerjen v razpravo o priložnostih, ki jih ti ukrepi prinašajo lokalnim skupnostim. Na treh okroglih mizah so udeleženci lahko spoznali dobre prakse o izposoji pralnih plenic ter njihovi uporabi v vrtcih, o možnostih preprečevanja odpadkov v turizmu in o tem, kako zmanjšati količine užitne hrane, ki danes konča med odpadki.

ZERO WASTE ŽE DOLGO NI VEČ UTOPIJA

V petek so udeležence srečanja pozdravili predsednik Zero Waste Europe, Rossano Ercolini, župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, ter ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen. Ministrica je poudarila pomen in načrte vlade pri prehodu države v zeleno gospodarstvo, kjer svojo vlogo igra tudi Zero Waste. Zato si želi, da bi se za to pot odločile tudi druge občine: “Takšne strateške odločitve se zdijo ambiciozne v času, ko smo priča globalnim potrošniškim vzorcem in z njimi povezanimi naraščajočimi količinami odpadkov. A pri ravnanju z odpadki in viri lahko le ambiciozni cilji vodijo do učinkovitih rezultatov.”

Župan Zoran Janković je ob tej priložnosti povedal, da je slovenska prestolnica eno najbolj čistih mest v Evropi in prva evropska prestolnica v mreži Zero Waste, na kar je izjemno ponosen. Izpostavil je, da je Ljubljana tudi prva v Evropi po odstotku ločeno zbranih odpadkov. »Letos je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, kar je najvišje priznanje, ki ga mesto lahko prejme, obenem pa to pomeni obvezo, da gremo naprej po tej isti poti in da smo odgovorni predvsem do prihodnjih generacij.”

Na okrogli mizi o Zero Waste politikah na lokalni ravni so razpravljali predstavniki občin Capannori – prva evropska občina, Vrhnika – prva slovenska občina, Ljubljana – prva evropska prestolnica in Prelog – prva hrvaška občina na poti do družbe brez odpadkov.

Poseben gost srečanja je bil dr. Paul Connett, ki je na globalni ravni eden vidnejših zagovornikov Zero Waste strategije ter kot doktor okoljske kemije in toksikologije neumorni nasprotnik sežiganja odpadkov. Pot do Zero Waste je strnil v deset korakov in poudaril: “Potrebujemo spremembo in za to so potrebni ljudje!”

V popoldanskem delu je Mitja Praznik iz podjetja Snaga Ljubljana podrobneje predstavil sistem ravnanja z odpadki, ki Mestno občino Ljubljana uvršča v vrh evropskih prestolnic na tem področju. Kar ponovno dokazuje, da lahko Ljubljana ponosno nosi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

VELIK POZITIVEN VPLIV RAVNANJA Z ODPADKI NA PODNEBNE SPREMEMBE

Mariel Vilella iz Zero Waste Europe je predstavila pozitivne vplive preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja na podnebne spremembe. Prav za ponovno uporabo in podaljševanje življenjske dobe elektronske opreme so še številne priložnosti, so poudarili v organizaciji eReuse iz Španije. Španija je namreč prva evropska država, ki je sprejela specifične cilje na področju ponovne uporabe nekaterih vrst električne in elektronske opreme. Italijansko podjetje Selene je predstavilo pilotni projekt recikliranja plastičnih ostankov, ki so stranski produkt procesa recikliranja papirja in jih je papirna industrija do sedaj bodisi odlagala ali sežigala, kar pa predstavlja visoke stroške.

V duhu Zero Waste je potekala celotna prireditev: uporabljali so se kozarci za večkratno uporabo, akreditacijske kartončke so obiskovalci prinesli s sabo, hrana je bila lokalno pridelana, kava iz pravične trgovine, viške hrane pa so prevzele humanitarne organizacije.

Vir: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/696-skrbno-ravnanje-z-naravnimi-viri-je-nuja-in-ne-vec-izbira


Predstavitev Ekološke iniciative Rače

februar 12, 2016

Ekološka iniciativa Rače je za krajanke in krajane Rač ter okoliških krajev pripravila javno predstavitev svoje dejavnosti.

Na dogodku so predstavili svoje videnje trenutne okoljske problematike Rač in potencialnih nevarnosti za zdravje ljudi in kvaliteto življenja: npr. sežigalnica v Albaughu, povečana proizvodnja glifosatov, nesanirana odlagališča nevarnih odpadkov, transport in kvaliteta pitne vode.

Kontakt:
e-naslov: ekoloska.iniciativa.race@gmail.com
Tomaž Seliškar, gsm: 040 295 229

Rače so dobile Civilno iniciativo…

Ekološka iniciativa Rače je gostovala v oddaji Radia Maribor »Radijska tribuna«.

V Račah so dobili Civilno iniciativo, ki bo razkrinkala stare okoljske grehe na območju občine, hkrati pa bo prežala na nove nevarnosti, ki bi lahko ogrozile življenje prebivalcev – pa naj si gre za zrak, vodo ali zemljo. Več o delu Civilne iniciative nam je v Radijski tribuni povedal Tomaž Seliškar… Voditeljica oddaje je Breda Čepe.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/race-so-dobile-civilno-iniciativo/174387746/

Vir: www.radiomaribor.si

Izpostavili so okoljske izzive

Ekološka iniciativa v Račah želi predvsem spodbuditi zavedanje občanov o okolju, v katerem živijo

Predvsem svoje aktivnosti je na včerajšnjem prvem srečanju s krajani Rač in okoliških krajev predstavila Ekološka iniciativa Rače. Njen vodja Tomaž Seliškar je predstavil njihovo videnje trenutne okoljske problematike Rač, spregovoril pa tudi o potencialnih nevarnostih za zdravje ljudi in kakovost življenja.

“Gre predvsem za spoznanja v zadnjega pol leta, predvsem zaradi občutne razširitve proizvodnje Albaugha (nekdanji Pinus, op. p.), saj nameravajo v kratkem vložiti vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in se nam zdi nujno, da so ljudje seznanjeni s tem, kar se dogaja,” je še pred predstavitvijo občanom dejal Seliškar in spomnil tudi na okoljske težave, ki so “poniknile”, čeprav niso bile rešene. S tem je mislil predvsem na gramoznice, zasute z epoksi smolami in drugimi škodljivimi snovmi, pa tudi na kakovost vode. “Pričakujemo, da bomo ljudi zanimirali, da se bodo malo bolj zanimali za okolje okrog sebe, upamo na pomoč, ko bo treba pregledati vso dokumentacijo, ki jo bo Albaugh vlagal, predvsem pa pričakujemo resno in malo bolj odloč­no ukrepanje lokalnih oblasti ter pris­top k reševanju problematike,” je dejal Tomaž Seliškar in nadaljeval: »Po­trebujemo predvsem argumente in trezen razmislek, ne želimo si populiz­ma. Smo priseljenci in se s krajem šele spoznavamo, starejši prebivalci pa so bolj pasivni.« Izpostavil je opravljeno analizo vode, ki da je razkrila vsebnost pesticidov, katerih uporaba je že dolgo prepovedana. “Bodisi se torej izločajo izjemno počasi ali pa se še vedno nele­galno uporabljajo,” je dejal sogovornik in dodal, da so že pred tremi meseci skušali sklicati sestanek z županom na temo oskrbe s pitno vodo, a da v občini o tem menda niso pripravljeni govoriti. “Imajo pa v podjetju Albaugh pozitiven odnos, veliko boljši odnos do javnosti, kot so ga imeli v Pinusu – in tudi transparentnost je na bistveno višjem nivoju,” pravi Seliškar.

Medtem pa tudi župan občine Rače-Fram Branko Ledinek na naše poizvedovanje, čemu se ne sestane s predstavniki Ekološke iniciative, po­jasnjuje, da je šlo pri analiziranem vzorcu, ki da ga je Seliškar vzel kar iz domače pipe, za vodo, s katero prib­ližno polovico gospodinjstev v občini oskrbuje Komuna­la Slovenska Bistrica, in da so ga za vsa po­jasnila napotili nanje. “Vse podatke glede kakovosti vode iz šikol­skih vodnjakov imajo na Komunali Slov­enska Bistrica, v vodi tistega dela občine, ki ga oskrbujemo s pohorsko vodo, gre za približno polovi­co gospodinjstev, pa sledi o pesticidih ni,” je dejal župan Ledi­nek in dodal: “Tudi vodja klavnice je med drugim dejala, da imajo v redu vodo. Sicer pa niti ne vemo, ali je bil vzorec za analizo vode, ki ga omenjate, odvzet pravilno, saj je treba izpolniti vrsto pogojev.” Za omenjena nesanirana odlagališča nevarnih odpadkov pa, da gre za zadeve, stare nekaj desetletij, da pa je sicer država pred kakšnimi pet­najstimi leti obljubila njihovo sanaci­jo, “a saj vendar nimajo denarja”. Zato Ledinek na tem področju ne pričakuje premikov.

Objavljeno v Večeru, v petek, 12.2.2016

Mitja Sagaj

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201602126186915


Javna predstavitev Ekološke iniciative Rače

februar 9, 2016

Ekološka iniciativa Rače vabi krajanke in krajane Rač ter okoliških krajev na javno predstavitev naše dejavnosti, ki bo v četrtek, 11. februarja 2016 ob 18.00 na Osnovni šoli Rače (učilnica za fiziko, pritličje).

Na dogodku bomo predstavili svoje videnje trenutne okoljske problematike Rač in potencialnih nevarnosti za zdravje ljudi in kvaliteto življenja: npr. sežigalnica v Albaughu, povečana proizvodnja glifosatov, nesanirana odlagališča nevarnih odpadkov in kvaliteta pitne vode.

Prijazno vabljeni vsi, ki vam je mar za okolje, v katerem živimo.

Ekološka iniciativa Rače

Napotili:
http://www.race-fram.net/dogodki/index.php?eID=492
https://www.facebook.com/events/958303954262362/


Sežigalnice niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov

maj 20, 2015

V članku “Namesto centrov odličnost odnosov”, objavljenem v Večeru dne, 7. 3. 2015, dr. Niko Samec trdi, da so sežigalnice del Zero Waste koncepta, ker odpadke izrabijo kot energent. Sežigalnice odpadkov niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov, kar je jasno opredelila Mednarodna Zero Waste zveza v definiciji: “ … Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga …” Tisto, o čemer govori dr. Samec je nič odpadkov na odlagališča in raba imena Zero Waste v takšnem kontekstu je zgolj “greenwashing”, s katerim proizvajalci sežigalnic opravičujejo velike investicije v tovrstno infrastrukturo.

Nadaljevanje na: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/592-sezigalnice-niso-in-nikoli-ne-bodo-del-druzbe-brez-odpadkov

Erika Oblak, Ekologi brez meja

Napotilo:
Namesto centrov odličnost odnosov
http://www.vecer.com/clanek/201503076100814


Civilnim iniciativam na pot

julij 19, 2013

Iz Večerove kolumne »Komentiramo«

Prebivalci občine Kidričevo so se, sodeč po javnih pisanjih vsaj dveh protagonistov ljudskih združenj, prisiljeni povezovati v civilne iniciative, saj naj bi jih občinsko vodstvo sicer žejne – tudi vode, ki je je na tamkaj­šnjem Dravskem polju sicer še na pretek – prepeljalo čez vodo. Branko Štrucl, vodja nestrankarskega gibanja Za Kidričevo, je javnosti poznan kot človek, ki se z vsemi štirimi bori za zaprtje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki in je za zdaj s svojimi somišljeniki dosegel, da podjetje Sauberma­cher ne nadaljuje niti napovedane zgodbe o posodobitvi centra. Pred dnevi, ko je v Kidričevem zavrelo zaradi novih cen za odvajanje in čiščenje komunalnih vod, je Štrucl ponovno dvignil svoj nestrankarski glas in zapisal, da “je za vse odgovoren župan s svojimi ljudmi”, županu je, naj spomnimo, preteklo pomlad očital nerazumno združevanje šole z vrtcem, to pomlad pa presenetil s pobudo, da bi Talum Kidričevo obudil idejo o zgraditvi sežigalnice, čemur so, priznava, pred leti ostro nasprotovali. Čas je pokazal, da takratna odločitev ni bila “na mestu”, niti v dobro Kidričevemu.

Pred mesecem so se v civilno iniciativo povezali tisti krajani Cirkovc in okoliških vasi, ki si želijo, da bi železniško postajališče ostalo, kjer je, torej na več kot stoletni lokaciji sredi vasi, in ki dokazujejo, da ga v imenu varnosti ni treba seliti nekaj sto metrov vzhodneje. Leon Pišek, ki dviguje svoj glas in slovensko zastavo v imenu zagovornikov obstoječega postajališča, je prepričan, daje to “korupcijsko in protiustavno dejanje”. Prav nič ne verjame županu in predstavnikom pristojnega ministrstva, ki trdijo, da se bodo v prihodnjih dneh odločili za lokacijo, ki bo najustreznejša. “Ve se, da gre za interese posameznikov, tistih, zbranih okoli našega župana,” opozarja Pišek in kot Štrucl ugotavlja, da “nam vsega tega ne bi bilo treba, če bi spoštovali voljo ljudi”.

In kako je že z voljo Kidričanov? Odloča v njihovem imenu res peščica ljudi ali v resnici nastaja informacijski mrk, ki ga nekateri s pridom izkoriščajo, drugi pa potem bijejo plat zvona in se v svoji (ne)moči in sveti preproščini povezujejo v ljudske iniciative, ne da bi velikokrat vedeli, komu in čemu dajejo svoj glas? Nesporno je, da si vsi župana, ki ga imajo, v Kidričevem niso želeli, tudi kak protestni odhod opozicijskih svetnikov z zasedanj občinskega sveta je ta že doživel, a v resnici je vse bolj vešč politične retorike in spretnega manevriranjam med “svojimi” in onimi, ki niso na njegovi strani, pa je tako predvideti in razumeti tudi železniški pisk s postajališča Cirkovce.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v sredo, 17.7.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013071705937134