Predstavitev Ekološke iniciative Rače

februar 12, 2016

Ekološka iniciativa Rače je za krajanke in krajane Rač ter okoliških krajev pripravila javno predstavitev svoje dejavnosti.

Na dogodku so predstavili svoje videnje trenutne okoljske problematike Rač in potencialnih nevarnosti za zdravje ljudi in kvaliteto življenja: npr. sežigalnica v Albaughu, povečana proizvodnja glifosatov, nesanirana odlagališča nevarnih odpadkov, transport in kvaliteta pitne vode.

Kontakt:
e-naslov: ekoloska.iniciativa.race@gmail.com
Tomaž Seliškar, gsm: 040 295 229

Rače so dobile Civilno iniciativo…

Ekološka iniciativa Rače je gostovala v oddaji Radia Maribor »Radijska tribuna«.

V Račah so dobili Civilno iniciativo, ki bo razkrinkala stare okoljske grehe na območju občine, hkrati pa bo prežala na nove nevarnosti, ki bi lahko ogrozile življenje prebivalcev – pa naj si gre za zrak, vodo ali zemljo. Več o delu Civilne iniciative nam je v Radijski tribuni povedal Tomaž Seliškar… Voditeljica oddaje je Breda Čepe.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/race-so-dobile-civilno-iniciativo/174387746/

Vir: www.radiomaribor.si

Izpostavili so okoljske izzive

Ekološka iniciativa v Račah želi predvsem spodbuditi zavedanje občanov o okolju, v katerem živijo

Predvsem svoje aktivnosti je na včerajšnjem prvem srečanju s krajani Rač in okoliških krajev predstavila Ekološka iniciativa Rače. Njen vodja Tomaž Seliškar je predstavil njihovo videnje trenutne okoljske problematike Rač, spregovoril pa tudi o potencialnih nevarnostih za zdravje ljudi in kakovost življenja.

“Gre predvsem za spoznanja v zadnjega pol leta, predvsem zaradi občutne razširitve proizvodnje Albaugha (nekdanji Pinus, op. p.), saj nameravajo v kratkem vložiti vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in se nam zdi nujno, da so ljudje seznanjeni s tem, kar se dogaja,” je še pred predstavitvijo občanom dejal Seliškar in spomnil tudi na okoljske težave, ki so “poniknile”, čeprav niso bile rešene. S tem je mislil predvsem na gramoznice, zasute z epoksi smolami in drugimi škodljivimi snovmi, pa tudi na kakovost vode. “Pričakujemo, da bomo ljudi zanimirali, da se bodo malo bolj zanimali za okolje okrog sebe, upamo na pomoč, ko bo treba pregledati vso dokumentacijo, ki jo bo Albaugh vlagal, predvsem pa pričakujemo resno in malo bolj odloč­no ukrepanje lokalnih oblasti ter pris­top k reševanju problematike,” je dejal Tomaž Seliškar in nadaljeval: »Po­trebujemo predvsem argumente in trezen razmislek, ne želimo si populiz­ma. Smo priseljenci in se s krajem šele spoznavamo, starejši prebivalci pa so bolj pasivni.« Izpostavil je opravljeno analizo vode, ki da je razkrila vsebnost pesticidov, katerih uporaba je že dolgo prepovedana. “Bodisi se torej izločajo izjemno počasi ali pa se še vedno nele­galno uporabljajo,” je dejal sogovornik in dodal, da so že pred tremi meseci skušali sklicati sestanek z županom na temo oskrbe s pitno vodo, a da v občini o tem menda niso pripravljeni govoriti. “Imajo pa v podjetju Albaugh pozitiven odnos, veliko boljši odnos do javnosti, kot so ga imeli v Pinusu – in tudi transparentnost je na bistveno višjem nivoju,” pravi Seliškar.

Medtem pa tudi župan občine Rače-Fram Branko Ledinek na naše poizvedovanje, čemu se ne sestane s predstavniki Ekološke iniciative, po­jasnjuje, da je šlo pri analiziranem vzorcu, ki da ga je Seliškar vzel kar iz domače pipe, za vodo, s katero prib­ližno polovico gospodinjstev v občini oskrbuje Komuna­la Slovenska Bistrica, in da so ga za vsa po­jasnila napotili nanje. “Vse podatke glede kakovosti vode iz šikol­skih vodnjakov imajo na Komunali Slov­enska Bistrica, v vodi tistega dela občine, ki ga oskrbujemo s pohorsko vodo, gre za približno polovi­co gospodinjstev, pa sledi o pesticidih ni,” je dejal župan Ledi­nek in dodal: “Tudi vodja klavnice je med drugim dejala, da imajo v redu vodo. Sicer pa niti ne vemo, ali je bil vzorec za analizo vode, ki ga omenjate, odvzet pravilno, saj je treba izpolniti vrsto pogojev.” Za omenjena nesanirana odlagališča nevarnih odpadkov pa, da gre za zadeve, stare nekaj desetletij, da pa je sicer država pred kakšnimi pet­najstimi leti obljubila njihovo sanaci­jo, “a saj vendar nimajo denarja”. Zato Ledinek na tem področju ne pričakuje premikov.

Objavljeno v Večeru, v petek, 12.2.2016

Mitja Sagaj

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201602126186915

Advertisements

Odgovori na vprašanja članov občinskega sveta, ki so bila podana na 9. redni seji

december 4, 2015

Gospod Milan Strmšek je predlagal, da bi se po celotni občini pogledalo, ali se urejajo bankine. Če se urejajo, naj bi se uredile po celotni občini, primer je Stražgonjca.

Pri menjavi vodovodnih cevi ob cesti pri studencu v Šikolah so kopali po zemljišču občine in pustili slabo stanje.

Prav tako je po njegovem mnenju slabo narejena cesta Pongrce – Šikole.

Gospod župan je povedal, da kar se tiče ceste Pongrce – Šikole, naj zapišejo, kar ni bilo narejeno na tej cesti, in to bomo posredovali pristojnim službam, saj cesta verjetno še nima uporabnega dovoljenja. Kje pa bo cesta potekala, je bilo odločeno v letu 2009.

Odgovor: Za sanacijo cest po izgradnji so dobili pisna zagotovila, da bo zadeva urejena (v času seje bi dela že morala bit opravljena). Bankine se urejajo predvidoma 2x na leto, odvisno od potreb in obsega dela. Na območjih, kjer se urejajo večji gradbeni posegi (primer Stražgonjce) se počaka na dokončanje del.

Gospod Anton Frangež je opozoril, naj se izvede pregled, da se pogleda, kje vse so uničili poljske ceste ob izgradnji železnice.

Glede izgradnje ceste v Pongrce pa je imel vprašanje, kako bo potekala varna pot v šolo. Ko se pride izza ovinka v naselje Pongrce, je to nepregledni ovinek, saj so ob cesti brajde. V zimskem času, ko se bodo ceste plužile, pa je vprašanje, kje bodo hodili otroci in kje bo vozil avtobus.

Odgovor: Zadeva je bila predana investitorju. Še zmeraj čakamo na dokončno parcelacijo, da se ugotovi, kje je meja območja. Če so ovire zunaj območja, se bo zadeva predala občinskemu inšpektorju.

Vir: http://www.kidricevo.si


Kratek opis problematike nadomestne ceste v Šikolah in Pongrcah, ki je bila zgrajena zaradi ukinitve železniškega prehoda v Pongrcah oziroma v Šikolah

oktober 26, 2015

Tako nekako bi lahko dejali po vsem tem, kar se je dogajalo v naših dragih Pongrcah, Šikolah in ostalih vaseh, vključno z občinsko upravo in upravo občine Kidričevo po tistem in pred tistim, ko smo se začeli voziti po novi obvoznici. Na žalost nad to našo in tudi predvsem občinsko cesto, ni nikakršnega posebnega navdušenja. Res je, da so Pongrce pridobile občinsko slepo ulico, vendar pa projekt obvozne ceste je na žalost zelo slab in daleč od pričakovanega. Samo cestišče je lepo, da se razumemo, in izvedba ob potoku (zaščitna ograja) je lepo narejena, vendar kljub temu je na sam projekt gradnje kar precej pripomb.

Čeprav je bilo pred začetkom del izrečeno mnogo nepotrebnih besed, po sredstvih javnega obveščanja in sestankih in demonstracijah (celo v Državnem zboru so to izkoriščale politične stranke za svojo promocijo) kje naj bi potekala ta nadomestna cesta, je ta sedaj zgrajena. Upam, da se bo verjetno z časoma te besede pozabilo, mogoče ne popolnoma, pa vendar, cesta stoji oziroma leži tam, kjer smo se vsaj na začetku v glavnem vsi strinjali in takšno bomo morali to cesto uporabljati. Naj povem, da smo si zagovorniki ceste ob potoku predstavljali predvsem drugačno izvedbo. Kot smo že v prvih razpravah poudarjali, da bi naj bila ta cesta v bistvo zametek nove bodoče ceste ob potoku vse do Lovrenca na Dravskem polju. Projektant je to zahtevo izvedel tako, da bo povezovalna ceste v smeri Lovrenca na Dr. polju zahtevala pri mostu v Pongrcah precej sprememb. Že na samem odcepu pri železniški postaji Šikole je projektant zarisal dva skoraj 90 stopinjska ovinka, kljub temu, da je imel prostora dovolj, da bi cesto lahko skoraj izravnal že v prvih dveh ovinkih.

Naslednja velika pogruntavščina projektanta je dvig nove ceste ob potoku na desnem bregu za več kot pol metra od stare ceste. Tako so uvozi iz njiv in na njive na novo cesto res prav neprimerni in še slabo izvedena klančina (10 do 20 cm asfalta od ceste), ostalo slabo nabit gramoz. Še posebej skoraj neverjetna pogruntavščina je prometni znak iz smeri Šikol na novo cesto. Dovoljena je vožnja vozilom krajšim od 10.5 metrov!! In to si projektant privošči na popolni ravnini in novi cesti. Čudi me, da se na to izvedbo ni nihče pritožil. Dvig ceste je projektant pogojeval zaradi stoletnih vod. Zelo pametno je postopal, saj je dvignil desni breg potoka tako, da bi ob res eventualnih poplavah zalilo prebivalce slepe ulice na levem bregu, zaščitil pa njive, pa še pretok vode pod mostom je zmanjšal. Vendar povodnji se do sedaj nismo bali in se je ne bojimo, saj takšne vode ne more biti, če pa bi že bila, pa bodo pod vodo že prej tudi Šikole in Stražgonjca.

Zaradi dvignjene ceste in še dodatno mostu z nagnjenim cestiščem, so priključki iz njiv na to cesto oziroma most, primerni za tekmovanje v spretnosti vožnji s traktorji. To se pravi, da projektant ni upošteval naših zahtev, da se bo verjetno enakovredna cesta nadaljevala, kot je bilo rečeno, v smeri Lovrenca. Žal pa se tudi ob času gradnje mostu in ceste ni oglasil in protestiral proti taki, res nenormalni izvedbi, nihče od bodočih uporabnikov te ceste. Prepirali so (smo) se le kje naj bo cesta, ne pa kako naj bo izpeljan v naravi. Mislim, da bi tu moral malo večjo vlogo odigrati tudi občinski odbor za kmetijstvo. Spomnimo se, kaj je dejal minister, ko je bil na ogledu na starem mostu. Dejal je:« Nova cesta bo šla tukaj, vi pa povejte kaj bi radi«. Žal ni nihče takrat rekel, kako naj to zgleda. Mislim, da je traktorska cesta nujnost! Vidi se pa, kako so lepo uredili del ceste in zemljišča okrog ceste od mosta do priključka na staro cesto v Pongrcah. Tako imenovani oškodovanci, ki živijo ob tem delu ceste ali imajo parcele, so dobili kar so zahtevali. In prav je tako.

Toliko o naši novi obvoznici in slepi ulici, ki sta povzročili toliko vročih in nepotrebnih besed. Sama otvoritev oziroma preusmeritev prometa na novo cesto je potekala zelo tiho in hitro. Ni bilo ne Pleh muzike, ne šampanjca. Kdaj točno in kdo je dal nalog za novo prometno cesto in ureditev se ne ve!!

Če gledamo to sicer vsaj na oko lepo cesto, je potrebno še marsikaj postoriti. Predvsem urediti prometne znake, ogledalo pri odcepu v slepo ulico in seveda še brv za pešce in kolesarje. Za to (brv) se je obvezala občina in zadnji čas je, da to tudi stori. Zima je vse bliže in takrat ko bo sneg, bo hoja po tej novi cesti od železnice, do pongrskega mostu res smrtno nevarna.

Kot zanimivost te ceste naj povem še to. Cesta od Lovrenca do Šikolske železniške postaje je dolga nekaj manj kot deset km. Na tej cesti je 14 ostrih skoraj pravokotnih ovinkov in še kar nekaj manjših ovinkov. To pa je že nekaj za sorazmerno kratko cesto. Torej lahko rečemo, da je povprečno na vsakih 650 m pravokotni ovinek. Nova obvozna cesta je dodala le dva takšna ovinka.

Če se občina zaveda, da je to njena cesta, mi smo le uporabniki, bo že vedela kaj mora storiti, preden bo cesto sprejela v svojo upravljanje.

Vsekakor pa je cesta res lepa in se je po njej prav prijetno peljati!

Vsem želim prijetno in varno vožnjo!

Pongrce, 25.10.2015

Franc Lah


Odgovori na vprašanja, podana na 6. redni seji občinskega sveta

junij 30, 2015

Na 6. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo, ki je bila dne 21.5.2015 so bila podana vprašanja in pobude članov občinskega sveta.

Gospod Branko Valentan je povedal, da je vesel, da se bo naredila javna razsvetljava v Apačah. Predlagal je,da se čim prej uredijo tudi hidranti.

Ponovno je podal pobudo, da se v Gaju uredijo odplake skozi vas.

Odgovor: V kanal v Stražgonjci je speljana kanalizacija iz dela naselja Gaj. K sanaciji lahko pristopimo, ko bo Občina Slovenska Bistrica izgradila kanalizacijo, kar bo predvidoma do konca tega leta.

Gospod župan je povedal, da je že večkrat podal informacijo, da je popravilo hidranta stvar komunale.

Gospod Milan Strmšek je vprašal glede čistilne naprave v Apačah. V eni izmed številk Štajerskega tednika, je bilo zapisano, da čistilna naprava v Apačah ne deluje. Zanima ga, kaj se je dogajalo. Drugo ga znanima glede podvoza železnice v Jablanah. Pločnik je zgrajen znotraj cestišča, zato je cestišče oži.

Zanima ga, kako daleč smo s podpisi za cesto Pongrce – Šikole.

Četrto, v večjem dežju voda v Šikolah poplavlja cestišče za cesto v Pongrce in glavno cesto skozi Šikole.

Odgovor: Preverimo smo delovanje čistilne naprave in nismo zaznali napak pri delovanju. Prav tako se opravljajo redni monitoringi in prav tako ni zaznanih odstopanj.

Glede pločnikov pri podvozih je bil opravljen sestanek z nadzorom in investitorjem, ampak v tej fazi se projekt ne more več spreminjat (čakamo še na pisni odgovor).

Za vzporedno traktorsko pot imamo odprte še 3 parcele. Dve pripadata Skladu kmetijskih zemljišč (njihov odgovor še čakamo), ena fizični osebi iz Šikol.

Problem rešitve odvodnjavanja v Šikolah je mogoče rešit samo s fizičnim pregledom meteorne kanalizacije, za kar trenutno nimamo sredstev.

Gospod Marjan Petek je predlagal, da se v Apačah pregleda dom krajanov in kdaj se začne delati elektrika, saj se ta izklaplja.

Cesta, ki je asfaltirana proti njemu se je posedla in je veliko jam. Če je še garancija, se naj popravi pod garancijo.

Odgovor: V poletnih mesecih se bo uredila električna napeljava v domu.

Pozvali bomo izvajalca del, da čim prej sanira nastale posedke.

Gospod Stanislav Lampič je vprašal, glede na to, da bi se naj občinska uprava v juniju preselila, ga zanima, kaj bo s prostori bivše občine.

Kot drugo je prosil odbor za gospodarsko infrastrukturo, če so že določili prioriteto asfaltiranja in izgradnjo javne razsvetljave po občini in kje je možno videti.

Odgovor: Za prostore bivše občine bo v kratkem objavljen razpis.

Prioriteta asfaltiranja in izgradnja JR po občini je sledeča:

  1. javna pot PJ 665 511-dolžina 650m-širitev za okrog 1,5m – vrednost del 30.000 eurov
  2. nekategorizirana JP v Lovrencu-novogradnja dolžine 130m in javna razsvetljava-vrednost del 13.000 eurov
  3. cesta Njiverce pri zbirnem centru-novogradnja dolžine 100m in javna razsvetljava-vrednost del 13.125 eurov
  4. cesta Apače gmajna – obnova v dolžini 70m-vrednost del 8.000 eurov
  5. cesta JP 665 101 v Lovrencu-preplastitev v dolžini 270 in položitev elektro vodov v zemljo ter izvedba javne razsvetljave-vrednost del 18.900 eurov

Gospod Slavko Krajnc, je vprašal kako daleč je s projektom pogodbene pošte v Lovrencu na Dr. polju.

Drugo ga zanima, kdaj se bo začela košnja trave ob cesti.

Odgovor: Gospod župan je povedal, da kar se tiče pogodbene pošte, so bili interesenti.

Košnja trave se je začela danes.

Gospa Nuša Ferenčič je vprašala, kako je z zemljiščem pri igrišču v Lovrencu.

Odgovor: Gospod župan je povedal, da je ureditev tega zemljišča bilo prijavljeno na Fundacijo za šport, in po neuradnih informacijah so na razpisu uspeli.

Vir: http://www.kidricevo.si


Protest v Pongrcah

februar 20, 2015

Državni prostorski načrt predvideva gradnjo obvozne ceste ob potoku, a del krajanov se s tem ne strinja in predlaga, kot trdi, cenovno ugodnejše variante gradnje ob železniški progi ali kar ohranitev obstoječega prehoda

V vasi Pongrce, ki leži ob železniški progi Pragersko-Hodoš, del krajanov napoveduje protest, ker se ne strinja z gradnjo povezovalne ceste med Šikolami in Pongrcami, ki poteka ob Framskem potoku in tik ob novozgrajeni hiši družine Rojko. Na težave, ki jih zanje predstavlja izbrana trasa obvozne ceste, opozarjajo že leta in v Večeru smo o njihovih pogledih že večkrat obširneje poročali . Predstav­nik civilne pobude Boštjan Kmetec za ponedeljek napoveduje protestni shod, na katerem bodo zahtevali tudi ministrov odstop. Nasprotniki gradnje na predlagani trasi trdijo, da bo zaradi izvedbe projekta, ki naj bi nastal iz oseb­nih interesov, za več kot 600 tisoč evrov oškodovan tudi državni pro­račun. Ministru Gašperšiču so kraja­ni predlagali, da bi nadomestno cesto gradili po trasi ob železniški progi, kjer je območje že zdaj degradirano in so zemljišča v lasti države, ali pa naj tam še naprej ostane zavarovan žele­zniški prehod. Prva možnost bi bila po njihovem od tiste, ki jo predlaga mi­nistrstvo, cenejša za 224 tisoč, druga celo za več kot 600 tisoč evrov. “Žele­zniški prehod v Pongrcah je zavarovan z avtomatskimi zapornicami in zaradi tega ni bilo nobenih žrtev ali nesreč, a se nekdo nerazumno vztrajno bori, da bi projekt nadomestne ceste speljali po za naročnika dražji trasi ob strugi Framskega potoka. In to ne glede na nepotrebno dodatno uničevanje kme­tijskih zemljišč, ustvarjanje poplavno ogroženih območij, neutemeljenim in nepotrebnim poseganjem v pravi­ce lastnikov z izvajanjem postopkov razlastitev,” so prepričani v civilni iniciativi. Kot je znano, ministrstvo zagovarja gradnjo obvozne ceste ob Framskem potoku, zaprtje železni­škega prehoda v Pongrcah pa nareku­je bližina večjega prehoda v Šikolah, ki je oddaljen le dobrih 300 metrov.

Objavljeno v Večeru, v petek, 20. februarja 2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201502206097039


Športni vikend – ŠD Šikole 2014

avgust 27, 2014

PETEK, 29. avgust 2014:

– ob 19. uri: turnir v ODBOJKI na umetni travi (4 igralci v polju od tega najmanj 1 ženska),

info: Jože, 041 384 678

– ob 21. uri: turnir TROJK v KOŠARKI (3 igralcev + 2 menjavi),

info: Matej, 041 221 970

 

SOBOTA, 30. avgust 2014:

– ob 16. uri: REKREATIVNO KOLESARJENJE (cca. 20 km),

info: Željko, 031 642 961

– ob 18. uri: POLŽJE DIRKE s STARODOBNIMI KOLESI,

info: Bojan, 041 314 111

– ob 20. uri: turnir MALI NOGOMET (igra se 3+1),

info: Sebastijan, 041 965 965

 

Vir: http://www.kidricevo.si


Ni lahko biti kmet, mlad še manj

februar 5, 2014

Mladi na podeželju bi kmetovali, če bi vedeli, kaj od njih pričakuje država in kaj lahko od nje dobijo sami. Polni znanja in s premalo praktičnimi izkušnjami se dajejo z administracijo, namesto da bi kovali prihodnost svojih kmetij

Minister za kmetijstvo Dejan Židan – in pri tem se seveda ni osamljen – je zaskrbljen ob podatku, da zgolj štiri odstotke slovenskih kmetij vodijo kmetje, mlajši od 35 let. Da so pred njegovim ministrstvom v prihodnjih tednih velike in pomembne odločitve, dodaja minister, ki se je udeležil okrogle mize v Šikolah, kjer se je v vaški dvorani kar trlo mladih in vseh tistih, ki jih zanima prihodnost slovenskega, konkretneje podravskega podeželja. “Uvozimo za milijardo evrov hrane, ob tem pa se vsi zavedamo, da bi lahko dobršen del te pridelali na naših kmetijah. A če država hoče, da mladi ostane­mo na kmetijah, nam morajo odgo­vorni jasno in glasno povedati, kaj od nas pričakujejo in kaj nam ponu­jajo. Poklic kmeta je še vedno pre­malo cenjen, mi pa se odločamo za vsakodnevno trdo delo, tudi zato je odločitev o delu na kmetiji težka,” je na okrogli mizi, na kateri so mladi s svojimi sogovorniki razpravljali o prihodnosti na podeželju, menil Aleš Kirbiš, predsednik Društva pode­želske mladine Spodnje Podravje, ki so ga mladi, pa ni nujno, da vsi tudi zares prihajajo s kmetij, ustanovili marca lani.

Manjka jim praktičnih izkušenj

“Mladi prevzemniki kmetij se sreču­jemo z mnogimi vprašanji, najprej, po končanem šolanju, pa bi mnogi želeli na prakso v kakšne večje kombinate, a teh zdaj večni, tudi kmetijsko-goz­darski zavodi, kjer delujejo številni strokovnjaki, nimajo možnosti, da bi nam ponudil tovrstno in dobrodo­šlo prakso, manjka tudi zemlje, ki bi jo obdelovali, vse dražja je kmetijska mehanizacija. Davčna reforma je razmere na slovenskem podeželju samo še zaostrila, ob tem kmetom sive lase dela še administracija,” ugotavlja­jo mladi, ki so prepričani, da sloven­sko kmetijstvo potrebuje inovativne mlade kmete.

Da ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled, je prepričan mini­ster Židan, ki pa seveda ne skriva, da je pred njim in njegovimi sodelav­ci težko obdobje usklajevanj in spre­jemanja dogovorov v okviru nove evropske perspektive. “Že letos se bo treba dobro pripraviti na razpi­se za pridobitev sredstev EU, ki bodo sicer zaznamovali leto 2015,” opozar­ja Židan, ki dodaja, da se “nobenemu kmetu ne sme zgoditi nič hudega”, bilo bi pa dobro, če bi šli, predvsem mladi prevzemniki kmetij, kdaj pogle­dat, kako kmetujejo njihovi vrstniki na tujem. “Vse bolj načrtno odpira­mo vrata domači hrani, in čeprav je proizvodnja te zadnjih 20 let padala, zdaj že opažamo njen porast, in če bo narava na naši strani, se bomo ponov­no dvignili,” je prepričan minister.

Kmetijsko šolstvo se skriva za biotehniko

Zakaj biotehniško srednje šolstvo in ne več kmetijsko v Sloveniji, je bilo eno od vprašanj, ki so jih zastavljali udeleženci okrogle mize, in kar nekaj jih je bilo, ki so menili, da je treba po­klicnim in srednjim šolam vrniti nek­danje ime. “Na našo šolo se že nekaj let vpiše letno blizu 60 dijakov. Tem smo ponudili mnoge, tudi nove izo­braževalne programe. Po končanem šolanju so naši dijaki dovolj usposo­bljeni za delo na kmetijah, res pa je, kot meni minister, da bi bilo dobro, če bi vsak šel kdaj pogledat, kako se kmetuje v Evropi. Mi jim v okviru iz­obraževalnega procesa te možnosti že ponujamo, tudi za starejše kmeto­valce uvajamo programe dodatnega usposabljanja na področju dopolnil­nih dejavnosti in razvijamo izobraže­valni center za področje podjetništva na kmetijah,” pravi dr. Vladimir Ko­rošec s ptujske biotehniške šole, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetij­sko-gozdarske zbornice Slovenije, pa dodaja, da so na kmetijah nekoč osta­jali “ta pridni” potomci, zdaj morajo ti biti tudi dovolj izobraženi, podjetni in vedoželjni. “Naši prevzemniki kmetij so vse bolj izobraženi in pričakuje­mo, da vedo, kaj v resnici želijo stori­ti s svojo kmetijo,” poudarja Zupančič, Židan pa dodaja, da mladi prevzemni­ki prejmejo 23 tisoč evrov za popotni­co v svojo samostojnost: “Da se lahko zmotijo, sam pa si v resnici želim, da bi bili mladi kmetje slovenska avant­garda.”

Objavljeno v Večeru, v sredo, 5.2.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014020505999519