Park spominov v Kidričevem: kaj z drevesi, kako s spomeniki

februar 8, 2018

Postavili bodo spomenik ruskim vojakom. Za spomenik Borisu Kidriču, ki so ga že dvakrat oskrunili, pa se še ne ve, ali bo našel mesto v bodočem kraju druženja.

Do občinskega praznika, ki ga v Kidričevem obeležujejo 25. junija, bo območje okrog nekdanjega spomenika Borisu Kidriču (1912-1953) urejeno kot park spominov, kraj, kamor bodo zahajali domačini – obenem pa bo namenjen obujanju spominov za vse obiskovalce, ki v vse večjem številu prihajajo v Kidričevo v želji, da bi obudili spomine na prvo svetovno vojno, ko je tod delovalo taborišče Sternthal.

Spomenik ruskim vojakom

“Pred letom so nam zamisel o postavitvi kipa ruskim vojnim ujetnikom predstavili člani našega zgodovinskega društva in predstavniki Ruske federacije. Prostor okoli spomenika Borisu Kidriču, ki je zadnja leta propadal, spomenik pa so pred sedmimi leti neznanci ukradli, med letošnji novoletnimi prazniki pa ponovno oskrunili, bomo zdaj uredili po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Ne želi pa napovedovati, ali bo morebitna kopija doprsnega kipa Kidriču, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Viktor Gojkovič, kdaj spet našla svoje mesto v parku. Bo pa tam zagotovo spomenik ruskim vojakom, v prihodnje pa bodo v parku postavili še kakšno spominsko obeležje. Kot dodajajo na občini Kidričevo, se bo park raztezal na območju slabih 50 arov, za kar bodo morali odkupiti nekaj zemljišč od Nove Ljubljanske banke.

Zamisel o ureditvi parka spominov so v Kidričevem širši javnosti predstavili sredi tedna, ko je idejni načrt, ki izhaja iz treh v začetku urejenih krogov z zelenicami, urejenimi krožnimi potmi, javno razsvetljavo, klopmi in še kakšnimi elementi, tudi igrali za otroke, ki prispevajo k okolju in ljudem prijetni ureditvi, podrobneje predstavil Boštjan Vauda, ki poudarja, da “obstoječa drevesa ohranjamo, bomo pa javorjem, hrastom, akaciji … dodali še kakšno cvetoče drevo”.

Del zgodovinske poti

Predlagano ureditev parka bo mogoče širiti in v prihodnje dopolniti s še kakšnim krogom ureditve. Park spominov naj bi tako v Kidričevem postal kraj druženja, kjer bo po travi mogoče hoditi, na njej pa tudi posedeti in, kot kaže razprava, postati tudi ob kakem vodnem elementu. Da je v parku treba urediti pitnik, soglašajo vsi na predstavitvi prisotni, ki predlagajo, da naj bo ureditev takšna, da ne bo vabila nebodijihtreba obiskovalcev. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravlja: “Gre za prostor, ki omogoča postavitev še kakšnega spominskega obeležja, obenem pa se lahko razvije v kraj ne samo zgodovinske dediščine, pač pa tudi kulturno-turistične ponudbe.”

Občina Kidričevo za ureditev parka spominov iz občinskega proračuna namenja 100 tisoč evrov. Dela bodo stekla takoj, ko bo vreme to dopuščalo, ureditev pa so zaupali delavcem občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje.

Po občini Kidričevo že poteka zgodovinska pot, ki je del krajevne turistične ponudbe. Zgodovinska pohodna turistična pot, imenovana Po poti zgodovine, obiskovalce popelje skozi preteklost Kidričevega. Leta 2014, ko je Evropa obeležila 100-letnico pričetka prve svetovne vojne, so s strokovno pomočjo Zgodovinskega društva Kidričevo postavili prvih deset informativnih tabel, ki skozi besedo in izvirne fotografije obujajo podobe nekdanjega avstro-ogrskega taborišča za vojne ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in drugih objektov, ki so bili tod postavljeni pred več kot sto leti. Pot dopolnjujejo številni smerokazi, nekateri opremljeni z različnimi ponazoritvami in skicami danes neznanih objektov. Dela na turistično-zgodovinski poti pa seveda s tem še niso končana in jih člani zgodovinskega društva še nadaljujejo.

V Pleterje na dopust?

Odprtje parka spominov pa ne bo edina odmevnejša pridobitev v občini Kidričevo, saj naj bi še kak mesec pred tem odprtjem končali prvi del urejanja športno-rekreacijskega centra gramoznica Pleterje, kjer bo že letos mogoče kampirati.

Slavica Pičerko Peklar 

Vir: https://www.vecer.com/dreves-v-parku-spominov-ne-bodo-podirali-6382126

Advertisements

Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: Bogastvo, merjeno v denarju

junij 23, 2017

S financiranjem osrednje knjižnice na Ptujskem se že leta zapleta. Zdaj je prekipelo tistim, ki so dajali (naj)več, zato pričakujejo, da bodo dolžniki poravnali obveznosti

Kot pravi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, je ta do leta 2015 izpolnjevala svoje finančne obveznosti do Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Letno smo prispevali dobrih deset evrov na prebivalca, potem pa izvedeli, da se druge občine tej obveznosti izmikajo oziroma plačujejo manj, in smo tako v zadnjem obdobju ravnali tudi mi.”

Destrnik se je zdaj znašel na seznamu dolžnikov. Osrednji regijski knjižnici ta čas dolguje 9980 evrov. Še več, blizu deset tisoč evrov, je velik dolg občine Kidričevo, dobrih osem tisočakov premalo je knjižnici namenila občina Gorišnica, nekaj več kot šest tisoč evrov občina Juršinci, največ, skoraj 15 tisoč evrov, pa naj bi znašal dolg občine Dornava.

Dobrih deset evrov na prebivalca

In koliko naj bi občine namenjale za delovanje knjižnice, ki ima 12 tisoč članov, 350 enot gradiva in ki letno svoje knjižno in drugo gradivo obogati za deset tisoč enot? To je bistveno pod normativi, saj bi sicer osiromašili svoje osnovno poslanstvo. Na kolegiju županov spodnjega Podravja je sofinanciranje predstavil mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Naš predlog, s katerim smo seznanili župane na dveh kolegijih in sestanku v Kidričevem, je, da zunanje občine knjižnici namenjajo 10,82 evra na prebivalca, v kar je vštet tudi nakup knjižnega gradiva. Mestna občina Ptuj našo dejavnost podpira s 27,91 evra, občini Hajdina in Žetale bosta s sprejetim rebalansom svoj delež poravnali, pričakujemo pa, da bo tako storilo tudi pet omenjenih občin in bomo tako poenotili sofinanciranje, ki je bilo v preteklosti resnično (pre)pogosto odvisno od dobrih namenov in posamezne občine.” Ptujsko knjižnico, kjer se dajejo tudi s pomanjkanjem kadra, saj bi glede na velikost in status lahko zaposlili še enajst sodelavcev, dnevno obišče kar 640 bralcev oziroma tistih, ki v knjižnici iščejo različno gradivo in podatke.

Ne samo po knjige

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena od osrednjih kulturnih institucij v mestu in na širšem območju. V njej delujejo mladinski, študijski in domoznanski oddelek, ob tem pa sodelavci mesečno, včasih pa tudi tedensko, vabijo na številne za javnost odprte in brezplačne dogodke, vselej dobro obiskane literarne in pogovorne večere, razstave. Knjižnica je tudi organizatorica bralne značke za odrasle, svojo pravljično sobo imajo najmlajši, ki prihajajo na pravljične urice z jogo.

“Mi smo desetletje poravnavali svoje obveznosti, a ko smo videli, da nam podobnih ni prav veliko, so naši občani menili, da tudi nam tega ni treba,” je odkrit Alojz Kaučič, župan občine Juršinci. Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, pa bo svoje obveznosti poravnaval skladno s pogodbo. Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, sofinanciranje knjižnične dejavnosti povezuje s povprečnino, ki so je deležne občine: “Ko nam bo država dala, kar nam pripada, bomo tako v primeru knjižnice in drugih javnih zavodov ravnali tudi mi, dokler pa ni tako, tudi sami izračunamo, koliko manjši bo naš sofinancerski delež.”

Župani ravnali po svoje?

“Vsa leta je edino občina Podlehnik svoje finančne obveznosti poravnavala v celoti. Mi smo vsem občinam poslali pogodbe z enakim zneskom na prebivalca, a dejstvo je, da so v občinah ravnali po svoje, mi pa, ker denar za svoje delovanje potrebujemo, smo bili primorani podpisati pogodbe, pa čeprav je znesek v večini primerov nižji od zapisanega v pogodbi,” razlaga Neudauer.

Kdo da več – ali manj?

Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: “Ne vem, od kod direktorju knjižnice izračunani znesek našega dolga. Dolga leta smo plačevali precej več kot druge občine, zdaj se takega sofinanciranja več ne gremo. Ko bodo tudi druge občine poravnale svoj dolg za nazaj, bomo pričakovani znesek plačali tudi mi. Knjižnično dejavnost smo zadnji dve leti sofinancirali s skoraj desetimi evri na prebivalca, zdaj smo ta znesek znižali in naš predlog je direktor knjižnice podpisal. Na njem je, da poskrbi, da bo občinsko sofinanciranje pošteno.”

Dodaja, da po vseh pogovorih, ki jih je imel z župani, in ob dejstvu, da občani prav iz vseh občin prihajajo v ptujsko knjižnico, pričakuje, da bodo vzpostavili sistem enakopravnega sofinanciranja, ki se mu ne bo nihče izmikal.

O nakupu bibliobusa – zdajšnji, s katerim obiskujejo vse občine, je že dotrajan – pa župani tokrat niso želeli kaj dosti razpravljati. Zbodla jih je namreč že omenjena vrednost novega bibliobusa, ki naj bi bila med 300 in 350 tisoč evrov, kar je povprečna cena bibliobusov, ki so jih knjižnice kupile v zadnjih letih. Da bo treba pred podpisom kakršnekoli pogodbe o sofinanciranju nakupa pridobiti več ponudb in ceno primerno znižati, je bilo razumeti iz nekaj županskih razmišljanj.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/knjiznica-ivana-potrca-ptuj-bogastvo-merjeno-v-denarju-6273483


Komunalno podjetje Ptuj: Kupčkanja in pretresi na bregovih Drave

junij 20, 2017

Kdo bodo novi člani nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj in katera občina bo uveljavila večji vpliv, je kadrovsko vprašanje, ki razburja pred skupščino družbe

Kdo bodo novi člani nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj, je vprašanje, ki te dni zaposluje ptujsko politiko, saj kaže, da občine z desnega brega Drave niso enotne glede že objavljenega predloga, da jih zastopa Valerija Šamprl, direktorica občinske uprave v občini Hajdina.

[…]

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi bomo šli na skupščino s svojim predlogom, torej, da desni breg Drave v nadzornem svetu komunale zastopa naš direktor občinske uprave Damjan Napast. To se nam zdi povsem legitimno, podprlo nas je deset občin, saj ne želimo, da zgolj štiri občine krojijo našo skupno komunalno prihodnost.”

Slavica Pičerko Peklar

Prispevek v celoti na: http://www.vecer.com/komunalno-podjetje-ptuj-kupckanja-in-pretresi-na-bregovih-drave-6272493


V Kidričevem s sternthalom do samooskrbe

april 7, 2017

V Kidričevem na pri nas še neznano pot lokalne samooskrbe in krožnega gospodarstva s pomočjo vzporedne valute. Verjamejo v povezavo pridelovalcev s potrošniki

»Da ne bi zgolj govorili o pomenu kratkih nabavnih verig in podpori domačemu gospodarstvu, smo se v občini Kidričevo odločili za vpeljavo občinskega vrednostnega bona, da se na enem mestu poveže lokalna ponudba z domačim povpraševanjem.«

Pobuda je požela precej zanimanja ne samo med našimi občani, pač pa tudi širše. Smo namreč prvi, ki skušamo s konkretno akcijo udejanjiti idejo o lokalni samooskrbi. Ideja ni nova, preostala Evropa jo zelo dobro pozna in je namenjena nabavi blaga in storitev, ki jih potrebujemo na dnevni, tedenski ali mesečni ravni,” razlaga Damjan Napast, direktor občinske uprave Kidričevo in pobudnik uvedbe vrednostnega bona, ki so ga v Kidričevem, z malce nostalgije po starem krajevnem imenu, poimenovali sternthal.

Začetek za velikonočne praznike

Začetek vpeljave občinskega vrednostnega bona sovpada z velikonočnimi prazniki. V najnovejši številki občinskega glasila in na spletni strani občine je že najti seznam tistih, ki bodo za svoje storitve in izdelke sprejemali vrednostne bone, gospodinjstva v Kidričevem pa so že tudi prejela naročilnico za njihov nakup in jih lahko na sedežu občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo v pritličju občinske stavbe že kupijo.

“Bonov ne bo mogoče unovčiti za alkoholne pijače in tobačne izdelke ter za igre na srečo. Posameznik bo lahko letno kupil bone v protivrednosti 500 evrov. Nakup bonov s petodstotnim popustom omogočamo le občanom Kidričevega. Vsi drugi si lahko pridobijo bone brez popusta,” razlaga direktor občinske uprave, ki je prepričan, da bodo z uvedbo bona sternthal okrepili lokalno samooskrbo, skrajšali dobavne verige ter vzpostavili učinkovit koncept krožnega gospodarstva.

Z boni do večje povezanosti

Prav zaradi medsosedskega sodelovanja, iskanja storitev in blaga pri prvem sosedu oziroma na območju lokalne skupnosti so se za sodelovanje v projektu odločili v kmečki pekarni Janje Metličar iz Zgornjih Jablan: “Najtežje je uspeti v domačem okolju. Nas sicer kupci že poznajo, a prepričana sem, da se bo našel še kdo, ki bo stopil na samostojno podjetniško pot, ko bo videl, da lahko s podporo drug drugega tudi uspemo. Tak način prodaje in kupovanja pa pomeni tudi druženje, česar je na vasi vse premalo.”

Tako kot pri Metličarjevih bodo bone sprejemali in jih tudi sami kupovali ter z njimi nabavljali blago pri občinskih ponudnikih na kmetiji Žitnik v Starošincah. V projekt pa stopa še kar nekaj kmetij, tako da se bo mogoče oskrbeti tudi z mesom, mesnimi izdelki, oljem pa medom ali kdaj posedeti v okrepčevalnici Atila ali restavraciji Pan ter naročeno plačati z vrednostnimi boni.

Sosedje novost že poznajo

“Naši najštevilčnejši obiskovalci so domačini, zato smo se brez pomislekov odločili za poslovanje s sternthali,” pravijo gostinci. Sandra Čelan Krajnčič, ki ima v Šikolah frizerski salon, pravi: “Brez pomislekov sem se pridružila projektu, saj sem od nekdaj prepričana, da bi morali podjetniki podpirati drug drugega in delati v dobro naših ljudi. No, lepo pa je, če tudi ti podpirajo nas.” S sternthali bo v prihodnje v Kidričevem mogoče kupovati tudi rože, saj so se projektu pridružile tamkajšnje cvetličarne, na seznamu sodelujočih so tudi Mesnine Štajerske iz Spodnjega Gaja, Mizarstvo Tajhmajster iz Kidričevega, pa tudi zavod Nazaj na konja iz Starošinc.

“Da je mogoče z izdajo vrednostnih bonov veliko narediti za razvoj lokalnega gospodarstva in s tem ljudi še povezati ter jih nagovoriti k sodelovanju, smo se prepričali pri naših sosedih v Avstriji, s katerimi sodelujemo pri razvoju ekoregije. Gospodarski razvoj je namreč mogoč tudi brez nepotrebnega onesnaževanja okolja in dolgih transportov. Naši ljudje znajo marsikaj narediti, a kaj, ko tega pogosto ne vidimo. Zdaj, z uvedbo bonov, sem prepričan, da nam bo uspelo in se bo še kdo odločil za ta korak,” napoveduje Alexander S. Goljevšček iz zavoda Nazaj na konja.

Pojasnilo računskega sodišča

“Brez izvedbe revizije ne moremo komentirati poslovanja občine ali drugega uporabnika javnih sredstev, torej tudi ne izdaje vrednostnih bonov sternthalov. Prav tako se računsko sodišče še ni srečalo s tematiko, o kateri sprašujete. Trenutno izvajamo revizijo dela poslovanja Občine Kidričevo, katere cilj je izrek mnenja o pravilnosti v letu 2015. Računsko sodišče bo preučilo tudi možnost obravnave prejete pobude, ki se nanaša na izdajo vrednostnih bonov, sicer pa jo bo upoštevalo kot pobudo za uvedbo nove revizije,” so na naše vprašanje o izdaji vrednostnih bonov in nasprotovanju civilne iniciative Za Kidričevo pojasnili na računskem sodišču.

Vsak evro prav pride

Danica Meško, upokojenka, Strnišče: “Berem v Večeru, da bomo imeli bone, s katerimi bomo lahko kupovali. Meni se zdi to dobra odločitev, saj je tukaj pri nas veliko ljudi, ki kaj prodajajo, tudi frizerje in cvetličarje imamo pa kmete z domačo hrano. Ja, nekaj jih bom že kupila, saj vsak evro prav pride.”

Vir: http://www.vecer.com/s-sternthalom-do-samooskrbe-6255684

Objavljeno v Večeru, v petek, 7.4.2017

Slavica Pičerko Peklar


Sternthali so sporni

marec 24, 2017

Civilno gibanje Za Kidričevo gleda pod prste vodstvu občine. Po dvomih o zdravem življenjskem okolju so zdaj sporni boni

“Načrtovano izdajo za nas spornih občinskih vrednostnih bonov sternthalov smo člani gibanja Za Kidričevo predali v presojo ustavnemu sodišču, prejeli pa smo že tudi odgovor ministrstva za finance in s projektom seznanili Računsko sodišče RS,” pravi Branko Štrucl, vodja kidričevskega civilnega gibanja, ki pa vedno nastopa sam. Ta v zadnjih letih budno spremlja dogajanja na občini, na njihovo zahtevo pa so pred letom tod opravili tudi obširne analize tal, saj je vodja gibanja prepričan, da s sokrajani živi v nezdravem okolju. Opravljene analize strokovnjakov tega niso dokazale, a Štrucl meni, da so bili vzorci zemljine vzeti na “nepravih” mestih, čeprav je sam sodeloval pri vzorčenju. Zdaj naj bi bila sporna izdaja vrednostnih bonov, češ da občina nima zakonske osnove za kaj takega in “so boni poligon za koruptivna dejavnja”.

“Občina bonov res ne more izdati, zato to uradno pelje naše občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Po seznanitvi občanov s projektom je zdaj v teku poziv gospodarstvenikom, podjetnikom, obrtnikom in kmetom, da se pridružijo projektu in tako sodelujejo v podpori lokalnega gospodarstva. Kot že rečeno, bomo izdali bon v vrednosti desetih evrov, za katerega bo občan odštel 9,50 evra, razliko v vrednosti bo krila občina iz proračuna. S temi vrednostnimi boni bodo občani lahko trgovali v domačem okolju in z našimi lokalnimi ponudniki blaga in storitev. Boni so že stiskani, zdaj čakamo še na izdajo kovancev,” pravi Damjan Napast, direktor občinske uprave in pobudnik projekta, ki naj bi zaživel v začetku aprila.

Gibanje Za Kidričevo se je obrnilo tudi na finančno ministrstvo, to pa je v odgovoru, ki ga je podpisala ministrica mag. Mateja Vraničar Erman, zapisalo: “Menimo, da gre pri projektu izdaje vrednostnega bona za obliko subvencioniranja cen storitev oziroma blaga iz proračuna občine podjetjem oziroma občanom. Pri tem je treba upoštevati 153. člen ustave … To pomeni, da mora občina pri uvedbi ukrepov za spodbujanje lokalnega gospodarstva iz proračuna upoštevati tudi predpise in pravila, ki veljajo na področju državnih pomoči.”

Vir: http://www.vecer.com/iniciativa-za-kidricevo-proti-bonom-6252858

Slavica Pičerko Peklar


Dva globinska vodnjaka za ceno enega

marec 23, 2017

Župani občin spodnjega Podravja pozdravljajo namero Komunalnega podjetja Ptuj, da ta pri črpališču Skorba zgradi dva globinska vodnjaka, a sprašujejo, ali se to finančno izide. Za gradnjo polovica letne omrežnine

Komunalno podjetje (KP) Ptuj bo v Skorbi, na zemljišču, ki je v njeni lasti in kjer že deluje vodno črpališče, zgradilo še dva globinska vodnjaka, vsaj enega že do poletja, da se izogne poletnim motnjam oskrbe z zdravo pitno vodo. Čeprav so v ptujski komunali, ki je v lasti tukajšnjih občin, sprva napovedovali izgradnjo enega globinskega vodnjaka, so raziskave na terenu in opravljeni finančni izračuni pokazali, da je mogoče za ceno enega 200-metrskega zgraditi dva vodnjaka, ki bosta v globino segala po 150 metrov.

Do denarja z omrežnino

Župani s Ptujskega, ki so preteklo jesen poskrbeli za soglasje občinskih svetov, da komunalno podjetje del omrežnine nameni za gradnjo globinskega vodnjaka, bodo zdaj morali soglasje dopolniti z aneksom, da soglašajo z gradnjo dveh globinskih vodnjakov. Zakaj taka odločitev, razlaga Janko Širec, direktor KP Ptuj: “Raziskave, ki smo jih v preteklih mesecih opravili na terenu, in pa finančni izračuni so pokazali, da bi gradnja globinskega vodnjaka globine 200 metrov stala toliko kot vrtanje dveh vrtin do globine 150 metrov. Tehnologija vrtanja je namreč različna, z vsakim metrom globine tudi zahtevnejša in dražja, pokazalo pa se je tudi, da z enim vodnjakom ne bi načrpali dovolj neoporečne pitne vode. Zato zdaj predlagamo, da zgradimo dva globinska vodnjaka s kapaciteto osmih do devetih litrov vode na sekundo, kar je skupaj blizu 16 oziroma 18 litrov vode na sekundo. Z enim, globljim vodnjakom, bi na sekundo lahko načrpali le 12 do 14 litrov vode. Gradnja dveh globinskih vodnjakov nas bo stala dobrih 200 tisoč evrov.” Župani so predlog direktorja Širca sicer pozdravili, naredili bodo, kar je treba, da bodo v lokalnih skupnostih zdaj razširjeni projekt potrdili, nikakor pa niso mogli izogniti razpravi o ceni investicije, saj je, kot razmišljajo, skoraj neverjetno, da bi gradnja dveh vodnjakov stala toliko kot izkop enega.

“Mene zelo zanimajo cene te investicije, saj imam občutek, da nas hočejo pripeljati žejne čez vodo,” je na zadnjem kolegiju županov spodnjega Podravja pa tudi na preteklih sejah dvomil o čistih računih ptujske komunale Anton Leskovar, župan Kidričevega, ki investicijo sicer pozdravlja. Kot jo Anton Butolen, župan Žetal, ki pa prav tako meni, da bi župani morali imeti podrobnejši vpogled v finančne izračune skupne naložbe. Da bi bilo izvajalca investicije najbolje izbrati z javnim razpisom, je predlagal Rajko Janžekovič, župan Dornave, in čeprav so župani s Ptujskega razpravi o gradnji dveh vodnjakov namenili kar nekaj časa, so to naposled podprli, komunalnemu podjetju pa naložili, da v prihodnje vendarle pripravi specifikacijo del z navedbo cen.

Globinski vodnjaki s filtri

Hkrati z gradnjo novih globinskih vodnjakov pa v ptujski komunali nadaljujejo nameščanje filtrov za železo in mangan na že obstoječih globinskih vodnjakih, povsod tam, kjer opažajo onesnaženje vode. “S filtri bomo zdaj opremili vodnjaka v Podvincih in pa tistega v Skorbi, kar nas bo stalo še dodatnih blizu 300 tisoč evrov,” napoveduje Širec in dodaja, da celoten sistem oskrbe z vodo na Ptujskem premore sicer enajst globinskih vodnjakov. Največ, kar šest, jih sestavlja centralno črpališče v Skorbi, kjer bodo zdaj zgradili še dva globinska vodnjaka in ju opremili s filtri, preostalih šest globinskih vodnjakov deluje v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, v Desencih, Podvincih ter Gerečji in Župečji vasi. “Namestitev omenjenih filtrov je nujna, saj je voda na plitvi podtalnici Dravskega polja pogosto onesnažena s pesticidi in nitrati,” razlaga direktor ptujske komunale, ki dodaja, da letno z omrežnino zberejo kak milijon evrov, denar pa sicer vračajo, kot najemnino, občinam, zdaj ga bodo, vsaj polovico, zadržali za napovedano gradnjo dveh globinskih vodnjakov. Kot dodajajo v ptujski komunali, je vodovodno omrežje, ki se je začelo graditi v 60-ih letih preteklega stoletja, vse bolj dotrajano, zato se povečujejo tudi vodne izgube, ki dosegajo že tretjino načrpane vode. Na 1100 kilometrih vodovodnih cevi je še vedno 60 kilometrov azbestno-cementnih, ki pogosto pokajo, tako imajo letno kakih 500 tovrstnih lomov. Dotrajani so tudi vodohrani, ki so stari tudi 40 let, toliko je star tudi cevovod čez Dravo, ki bi ga bilo treba nujno zgraditi na novo, saj se lahko sicer hitro pojavijo težave z oskrbo vode med desnim in levim bregom Drave. Da bi letno potrebovali vsaj 36 milijonov evrov za obnovo ptujskega dela vodovoda, ugotavljajo v ptujskem komunali, če bi hoteli poskrbeti za obnovo vodovodnega sistema v vsem spodnjem Podravju, pa vsaj 80 milijonov evrov.

Vir: http://www.vecer.com/dva-globinska-vodnjaka-za-ceno-enega-6252106

Slavica Pičerko Peklar