Odvoz odpadnih gum je (pre)počasen, menijo domačini

december 10, 2018

V gramoznico sredi Dravskega polja je podjetje iz Majšperka v preteklosti pripeljalo blizu 44 tisoč ton odpadnih gum. Z napovedano sanacijo potem ni bilo nič, zato se je odstranjevanja gum lotila država.

Slovenija je Evropsko komisijo obvestila o tem, da je izvedla za letos načrtovana odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Izvajalec izvršbe, ki ga je z javnim razpisom v začetku tega leta izbral Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), je dela zaključil konec oktobra, potem ko je v predelavo odpeljal dobrih osem tisoč ton izrabljenih gum. To je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno za odvoz in oddajo v predelavo v tem letu. Tako je bilo do sedaj iz jame odstranjenih že dobrih 38 tisoč ton izrabljenih gum.

Sanacija je v rokah države

Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je v gramoznico sredi Dravskega polja pred desetletjem odložilo več tisoč ton izrabljenih avtomobilskih gum z namenom, da jih predela, a se to ni nikoli zgodilo. Leta 2012 je bilo namreč razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum. IRSOP je podjetju odredil odstranitev teh gum. “Od podjetja Albin Promotion, d.o.o., je pristojni inšpektorat zahteval, da iz gramozne jame odstrani vse izrabljene gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov,” sporočajo z ministrstva za okolje in prostor.

Dodajajo, da Albin Promotion, d.o.o., svojih obveznosti ni izvršil, zato je IRSOP pred petimi leti začel izvršbo po drugi osebi. “Z nekaj javnimi razpisi je izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranili z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili malo več kot dva tisoč ton izrabljenih gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28 tisoč ton, preostalih osem tisoč ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec izvršbe odstranil letos. Ker naj bi bilo na tem območju okoli 44 tisoč ton odpadnih gum, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje gum in dokončno sanacijo gramoznice ter o uresničevanju zastavljenih ciljev redno poročala Evropski komisiji,” napovedujejo v okoljskem ministrstvu.

Gramoznice spreminjajo v zelene oaze

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi smo seveda veseli, da sanacija te gramoznice, polne odpadnih gum, v Lovrencu na Dravskem polju poteka, vendar menimo, da bi lahko šlo tudi hitreje. Odvoz vodita država in pristojni inšpektorat, tako da kot občina nismo vključeni v sanacijo. Smo pa upali, da bodo gume odstranili do napovedanih ureditvenih del na potoku Polskava, ki naj bi kmalu stekla, saj bi lahko tisto zemljo iz potoka v tem primeru prepeljali v to gramoznico in tako poskrbeli za dokončno ureditev in ozelenitev območja gramoznice, ki leži na občinski zemlji. Ker je zdaj v gramoznici po nekaterih podatkih še kakih šest tisoč ton gum, letos pa so jih odpeljali osem tisoč ton, se zdi, da bi lahko bila sanacija končana že v prihodnjem letu, kar bi nas zelo razveselilo.”

Leskovar še dodaja, da si v občini prizadevajo nekoč ekološko obremenjene gramoznice, po vzoru iz tujine, preurediti v zelene oaze. V preteklosti so eno od gramoznic že sanirali in uredili v tako imenovano učilnico na prostem, tista v Pleterju pa postaja rekreacijsko-turistični center Kidričevega z okolico. “Zdaj, ko v Kidričevem že dlje časa deluje zbirni center, kamor lahko naši ljudje pripeljejo vse odpadke s svojih dvorišč, je popolnoma nerazumljivo obremenjevanje narave z nevestnim odlaganjem,” sklene kidričevski župan.

Krajani ocenjujejo in sprašujejo

Slavko Krajnc, domačin iz Lovrenca na Dravskem polju: “Na našem območju je bilo v preteklosti več gramoznic, iz katerih so ljudje odvažali gramoz, obenem pa v jame vozili odpadke. Občina se je odločila za prepotrebno sanacijo teh in vsaj dva primera sanacije kažeta, da je to mogoče. Verjamem, da bo čez leta tudi ta naša gramoznica ozelenjena, je pa res, da se nam domačinom zdi, da odvoz odpadnih gum poteka prepočasi. Tudi ne vemo, kakšna bo dokončna ureditev te gramoznice. Jo bodo zapolnili z zemljo? Vsekakor bom tudi kot občinski svetnik v imenu svojih sokrajanov občinsko vodstvo povprašal, kaj bo sledilo odvozu in kaj bomo naredili s to jamo, ko v njej več ne bo gum. Prepričan pa sem, da bi domačini najraje videli, da bi območje ozelenili.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/odvoz-odpadnih-gum-je-pre-pocasen-menijo-domacini-6625981

Iz gramozne jame podjetja Albin Promotion odstranili 38 tisoč ton gum

Inšpektorat za okolje najel različne izvajalce

Inšpektorat za okolje in prostor je prek izbranih izvajalcev do zdaj iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija.

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame. Na razpisu izbrani izvajalec izvršbe, ki ga je inšpektorat izbral na začetku letošnjega leta, je dela končal konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako do zdaj odstranili že 38.211 ton odpadnih gum.

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum, je inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum.

Podjetje Albin Promotion ni izpeljalo sanacije

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Odpadnih gum še več, kot so predvidevali

Skupaj je država do zdaj za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promotion. Vendar do zdaj veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do zdaj uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načrtujejo v letu 2020.

L. L.

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/iz-gramozne-jame-podjetja-albin-promotion-odstranili-38-tisoc-ton-gum/474221

Advertisements

Medved kidričevski svetnik

december 10, 2018

Na enem od volišč, v Stražgojnci, je prišlo do napake pri vpisu glasov. Občinska volilna komisija se je odločila za ponovno štetje glasovnic in ugotovila, da je Anton Medved upravičeno vložil ugovor.

V 17-članskem občinskem svetu občine Kidričevo bo prihodnja štiri leta Anton Medved, SLS, iz Stražgonjce, je na današnji konstitutivni seji sveta odločilo šestnajst svetnikov in tako sledilo ugotovitvam občinske volilne komisije, da je imenovani svetnik tisti, ki mu z 58 prejetimi glasovi volivcev pripada svetniško mesto. Kot smo že poročali, se je izkazalo, da so na volišču v Stražgonjci, kjer je volilnemu odboru predsedovala članica SLS, 35 preferenčnih glasov narobe pripisali kandidatki Nini Jakolič, prav tako članici SLS, v občinski svet pa se je tako po prvih zbranih rezultatih lokalnih volitev uvrstil njihov strankarski kolega Jožef Smolinger z 49 glasovi volivcev. Medved je napako opazil, ko je videl oba zapisnika volilnega odbora in je na enem omenjenih 35 glasov zapisanih ob njegovem imenu, na drugem pa ob imenu kandidatke, ki je bila zapisana takoj za njim. S svojo ugotovitvijo je Medved seznanil občinsko volilno komisijo v Kidričevem, a ker je ugovor posredoval prepozno, so zdaj o njegovem mandatu odločali na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta.

Dan pred prvo sejo občinskega sveta v novi sestavi se je na izredni seji sestala tudi občinska volilna komisija, ki ji predseduje Natalija Horvat Medved, in člani so ugotovili, da je prišlo do napake v enem od zapisnikov. Odločili so se za ponovno štetje glasovnic in ugotovili, da je dovolj glasov za izvolitev v občinski svet prejel Anton Medved. “Ker iz obstoječih zapisnikov nismo mogli vedeti, kateri je pravilen, smo se odločili za ponovno štetje glasovnic, temu je prisostvoval tudi predstavnik liste SLS. In ugotovili smo, da je resnično prišlo do napake,” pravi Horvat Medvedova, ki je obenem občinsko vodstvo in svetnike pozvala, naj na prihodnjih volitvah skrbno premislijo, koga bodo imenovali v volilne odbore, saj so jih letos sestavili z veliko težavo, obenem pa predlagala, da naj izkoristijo možnost spremljanja volitev. Občino Kidričevo že tretji mandat vodi župan Anton Leskovar, SDS. Ta stranka ima v občinskem svetu tudi največ svetnikov, kar sedem, štiri svetnike ima SLS, tri NSi, dva SD in enega Desus. V občinskem svetu je osem novih svetnikov, šest je žensk.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/medved-v-kidricevski-svetnik-6624922


Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar


Park spominov v Kidričevem: kaj z drevesi, kako s spomeniki

februar 8, 2018

Postavili bodo spomenik ruskim vojakom. Za spomenik Borisu Kidriču, ki so ga že dvakrat oskrunili, pa se še ne ve, ali bo našel mesto v bodočem kraju druženja.

Do občinskega praznika, ki ga v Kidričevem obeležujejo 25. junija, bo območje okrog nekdanjega spomenika Borisu Kidriču (1912-1953) urejeno kot park spominov, kraj, kamor bodo zahajali domačini – obenem pa bo namenjen obujanju spominov za vse obiskovalce, ki v vse večjem številu prihajajo v Kidričevo v želji, da bi obudili spomine na prvo svetovno vojno, ko je tod delovalo taborišče Sternthal.

Spomenik ruskim vojakom

“Pred letom so nam zamisel o postavitvi kipa ruskim vojnim ujetnikom predstavili člani našega zgodovinskega društva in predstavniki Ruske federacije. Prostor okoli spomenika Borisu Kidriču, ki je zadnja leta propadal, spomenik pa so pred sedmimi leti neznanci ukradli, med letošnji novoletnimi prazniki pa ponovno oskrunili, bomo zdaj uredili po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Ne želi pa napovedovati, ali bo morebitna kopija doprsnega kipa Kidriču, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Viktor Gojkovič, kdaj spet našla svoje mesto v parku. Bo pa tam zagotovo spomenik ruskim vojakom, v prihodnje pa bodo v parku postavili še kakšno spominsko obeležje. Kot dodajajo na občini Kidričevo, se bo park raztezal na območju slabih 50 arov, za kar bodo morali odkupiti nekaj zemljišč od Nove Ljubljanske banke.

Zamisel o ureditvi parka spominov so v Kidričevem širši javnosti predstavili sredi tedna, ko je idejni načrt, ki izhaja iz treh v začetku urejenih krogov z zelenicami, urejenimi krožnimi potmi, javno razsvetljavo, klopmi in še kakšnimi elementi, tudi igrali za otroke, ki prispevajo k okolju in ljudem prijetni ureditvi, podrobneje predstavil Boštjan Vauda, ki poudarja, da “obstoječa drevesa ohranjamo, bomo pa javorjem, hrastom, akaciji … dodali še kakšno cvetoče drevo”.

Del zgodovinske poti

Predlagano ureditev parka bo mogoče širiti in v prihodnje dopolniti s še kakšnim krogom ureditve. Park spominov naj bi tako v Kidričevem postal kraj druženja, kjer bo po travi mogoče hoditi, na njej pa tudi posedeti in, kot kaže razprava, postati tudi ob kakem vodnem elementu. Da je v parku treba urediti pitnik, soglašajo vsi na predstavitvi prisotni, ki predlagajo, da naj bo ureditev takšna, da ne bo vabila nebodijihtreba obiskovalcev. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravlja: “Gre za prostor, ki omogoča postavitev še kakšnega spominskega obeležja, obenem pa se lahko razvije v kraj ne samo zgodovinske dediščine, pač pa tudi kulturno-turistične ponudbe.”

Občina Kidričevo za ureditev parka spominov iz občinskega proračuna namenja 100 tisoč evrov. Dela bodo stekla takoj, ko bo vreme to dopuščalo, ureditev pa so zaupali delavcem občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje.

Po občini Kidričevo že poteka zgodovinska pot, ki je del krajevne turistične ponudbe. Zgodovinska pohodna turistična pot, imenovana Po poti zgodovine, obiskovalce popelje skozi preteklost Kidričevega. Leta 2014, ko je Evropa obeležila 100-letnico pričetka prve svetovne vojne, so s strokovno pomočjo Zgodovinskega društva Kidričevo postavili prvih deset informativnih tabel, ki skozi besedo in izvirne fotografije obujajo podobe nekdanjega avstro-ogrskega taborišča za vojne ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in drugih objektov, ki so bili tod postavljeni pred več kot sto leti. Pot dopolnjujejo številni smerokazi, nekateri opremljeni z različnimi ponazoritvami in skicami danes neznanih objektov. Dela na turistično-zgodovinski poti pa seveda s tem še niso končana in jih člani zgodovinskega društva še nadaljujejo.

V Pleterje na dopust?

Odprtje parka spominov pa ne bo edina odmevnejša pridobitev v občini Kidričevo, saj naj bi še kak mesec pred tem odprtjem končali prvi del urejanja športno-rekreacijskega centra gramoznica Pleterje, kjer bo že letos mogoče kampirati.

Slavica Pičerko Peklar 

Vir: https://www.vecer.com/dreves-v-parku-spominov-ne-bodo-podirali-6382126


Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: Bogastvo, merjeno v denarju

junij 23, 2017

S financiranjem osrednje knjižnice na Ptujskem se že leta zapleta. Zdaj je prekipelo tistim, ki so dajali (naj)več, zato pričakujejo, da bodo dolžniki poravnali obveznosti

Kot pravi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, je ta do leta 2015 izpolnjevala svoje finančne obveznosti do Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Letno smo prispevali dobrih deset evrov na prebivalca, potem pa izvedeli, da se druge občine tej obveznosti izmikajo oziroma plačujejo manj, in smo tako v zadnjem obdobju ravnali tudi mi.”

Destrnik se je zdaj znašel na seznamu dolžnikov. Osrednji regijski knjižnici ta čas dolguje 9980 evrov. Še več, blizu deset tisoč evrov, je velik dolg občine Kidričevo, dobrih osem tisočakov premalo je knjižnici namenila občina Gorišnica, nekaj več kot šest tisoč evrov občina Juršinci, največ, skoraj 15 tisoč evrov, pa naj bi znašal dolg občine Dornava.

Dobrih deset evrov na prebivalca

In koliko naj bi občine namenjale za delovanje knjižnice, ki ima 12 tisoč članov, 350 enot gradiva in ki letno svoje knjižno in drugo gradivo obogati za deset tisoč enot? To je bistveno pod normativi, saj bi sicer osiromašili svoje osnovno poslanstvo. Na kolegiju županov spodnjega Podravja je sofinanciranje predstavil mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Naš predlog, s katerim smo seznanili župane na dveh kolegijih in sestanku v Kidričevem, je, da zunanje občine knjižnici namenjajo 10,82 evra na prebivalca, v kar je vštet tudi nakup knjižnega gradiva. Mestna občina Ptuj našo dejavnost podpira s 27,91 evra, občini Hajdina in Žetale bosta s sprejetim rebalansom svoj delež poravnali, pričakujemo pa, da bo tako storilo tudi pet omenjenih občin in bomo tako poenotili sofinanciranje, ki je bilo v preteklosti resnično (pre)pogosto odvisno od dobrih namenov in posamezne občine.” Ptujsko knjižnico, kjer se dajejo tudi s pomanjkanjem kadra, saj bi glede na velikost in status lahko zaposlili še enajst sodelavcev, dnevno obišče kar 640 bralcev oziroma tistih, ki v knjižnici iščejo različno gradivo in podatke.

Ne samo po knjige

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena od osrednjih kulturnih institucij v mestu in na širšem območju. V njej delujejo mladinski, študijski in domoznanski oddelek, ob tem pa sodelavci mesečno, včasih pa tudi tedensko, vabijo na številne za javnost odprte in brezplačne dogodke, vselej dobro obiskane literarne in pogovorne večere, razstave. Knjižnica je tudi organizatorica bralne značke za odrasle, svojo pravljično sobo imajo najmlajši, ki prihajajo na pravljične urice z jogo.

“Mi smo desetletje poravnavali svoje obveznosti, a ko smo videli, da nam podobnih ni prav veliko, so naši občani menili, da tudi nam tega ni treba,” je odkrit Alojz Kaučič, župan občine Juršinci. Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, pa bo svoje obveznosti poravnaval skladno s pogodbo. Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, sofinanciranje knjižnične dejavnosti povezuje s povprečnino, ki so je deležne občine: “Ko nam bo država dala, kar nam pripada, bomo tako v primeru knjižnice in drugih javnih zavodov ravnali tudi mi, dokler pa ni tako, tudi sami izračunamo, koliko manjši bo naš sofinancerski delež.”

Župani ravnali po svoje?

“Vsa leta je edino občina Podlehnik svoje finančne obveznosti poravnavala v celoti. Mi smo vsem občinam poslali pogodbe z enakim zneskom na prebivalca, a dejstvo je, da so v občinah ravnali po svoje, mi pa, ker denar za svoje delovanje potrebujemo, smo bili primorani podpisati pogodbe, pa čeprav je znesek v večini primerov nižji od zapisanega v pogodbi,” razlaga Neudauer.

Kdo da več – ali manj?

Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: “Ne vem, od kod direktorju knjižnice izračunani znesek našega dolga. Dolga leta smo plačevali precej več kot druge občine, zdaj se takega sofinanciranja več ne gremo. Ko bodo tudi druge občine poravnale svoj dolg za nazaj, bomo pričakovani znesek plačali tudi mi. Knjižnično dejavnost smo zadnji dve leti sofinancirali s skoraj desetimi evri na prebivalca, zdaj smo ta znesek znižali in naš predlog je direktor knjižnice podpisal. Na njem je, da poskrbi, da bo občinsko sofinanciranje pošteno.”

Dodaja, da po vseh pogovorih, ki jih je imel z župani, in ob dejstvu, da občani prav iz vseh občin prihajajo v ptujsko knjižnico, pričakuje, da bodo vzpostavili sistem enakopravnega sofinanciranja, ki se mu ne bo nihče izmikal.

O nakupu bibliobusa – zdajšnji, s katerim obiskujejo vse občine, je že dotrajan – pa župani tokrat niso želeli kaj dosti razpravljati. Zbodla jih je namreč že omenjena vrednost novega bibliobusa, ki naj bi bila med 300 in 350 tisoč evrov, kar je povprečna cena bibliobusov, ki so jih knjižnice kupile v zadnjih letih. Da bo treba pred podpisom kakršnekoli pogodbe o sofinanciranju nakupa pridobiti več ponudb in ceno primerno znižati, je bilo razumeti iz nekaj županskih razmišljanj.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/knjiznica-ivana-potrca-ptuj-bogastvo-merjeno-v-denarju-6273483


Komunalno podjetje Ptuj: Kupčkanja in pretresi na bregovih Drave

junij 20, 2017

Kdo bodo novi člani nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj in katera občina bo uveljavila večji vpliv, je kadrovsko vprašanje, ki razburja pred skupščino družbe

Kdo bodo novi člani nadzornega sveta Komunalnega podjetja Ptuj, je vprašanje, ki te dni zaposluje ptujsko politiko, saj kaže, da občine z desnega brega Drave niso enotne glede že objavljenega predloga, da jih zastopa Valerija Šamprl, direktorica občinske uprave v občini Hajdina.

[…]

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi bomo šli na skupščino s svojim predlogom, torej, da desni breg Drave v nadzornem svetu komunale zastopa naš direktor občinske uprave Damjan Napast. To se nam zdi povsem legitimno, podprlo nas je deset občin, saj ne želimo, da zgolj štiri občine krojijo našo skupno komunalno prihodnost.”

Slavica Pičerko Peklar

Prispevek v celoti na: http://www.vecer.com/komunalno-podjetje-ptuj-kupckanja-in-pretresi-na-bregovih-drave-6272493