Pomembno je, da ob konjih otroci dobijo tudi žulje

avgust 13, 2018

Marsikateri otrok pri njih prvič pometa, pomiva posodo, se ob skrbi za konje uči reda, pridobiva nova znanja za življenje, ne le o jahanju in konjih, povedo v Zavodu Nazaj na konja, kjer šestdeset otrok brezplačno pri njih preživlja teden počitnic.

V Starošincih pri Kidričevem, kjer deluje Zavod Nazaj na konja, počitnice preživlja vrsta otrok. Od vse številčnejših ponudb počitniških programov različnih konjeniških klubov pa jih loči, da sedaj že četrto leto članom Družinskega centra Kidričevo počitnice v družbi konj, ki običajno sodijo med najdražje počitnice, nudijo povsem zastonj. Pri njih bo tako letos v petih terminih teden dni brezplačno preživelo okoli 60 otrok.

Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in terapevtka v zavodu, pojasnjuje, da je družinski center eden od njihovih projektov, h kateremu so letos pristopile občine Videm, Rače–Fram in Starše. Občina Kidričevo projekt tudi sofinancira. “Uporabniki iz teh štirih občin lahko brezplačno sodelujejo pri tem in drugih programih centra. Pri počitnicah v družbi konj prostih mest praktično ni,” dodaja. Ker so bili z družinskim centrom lani na razpisu ministrstva za delo družino in socialne zadeve znova uspešni, bodo program lahko zagotovo izvajali še do leta 2021.

Vzpodbujajo samostojnost in ustvarjalnost

Ko smo jih obiskali sredi dopoldneva, so večinoma dekleta po jutranjem jahanju pravkar sedla k malici. Nato so sledila opravila v hlevu. “Tu se že tri leta učim jahati. In tudi pri počitnicah mi je najbolj všeč, ko jahamo,” nam je povedala devetletna Ana Korez iz Lovrenca na Dravskem polju. Nad jahanjem je navdušena tudi Eva Zajc, ki se je na počitnice odpravila le nekaj hiš od doma: “Včasih jahamo notri, včasih se s konji odpravimo ven. Konje tudi čistimo in jim damo vsak dan v hlev nekaj sena, da ga lahko pojejo.”

Kot pravi Demšar Goljevščkova, se otroci v tednu dni tako navežejo na konje in na skupino otrok, da vsak petek pri njih steče kar nekaj solz. “Trudimo se, da bi se v skupini razvili dobri odnosi, spodbujamo jih tudi k čim bolj samostojnim aktivnostim. Pomagajo pri pripravljanju kosila, tudi posodo pomijejo, kar so za današnji čas, ko prepogosto razmišljamo samo, kako bi otroku čim več ponudili, bolj ali manj neobičajne stvari. Rečemo jim – poglejte, zdaj bomo šli v gozd, vsak naj nekaj poišče. S tem jih vzpodbujamo, da opazujejo okolico, da se znajo sami zamotiti, in sami iz tega, kar najdejo, ustvariti svojo igro, tudi predstavo. Tako se resnično izrazi njihova ustvarjalnost,” pojasnjuje vodja dejavnosti.

Zavod je sicer začel delovati leta 2005 kot fundacija Nazaj na konja, katere namen je bil predvsem zbiranje denarja za sofinanciranje terapij s pomočjo konja za otroke s posebnimi potrebami. “Takrat so se terapije v Sloveniji šele začele. Spoznali smo, da pravzaprav še nič ne znamo in bomo težko kaj kakovostnega ponudili,” pravi o začetkih. Zato so se odločili za usposabljanja v tujini in pripravili izobraževalni program, ki so ga tudi verificirali preko socialne zbornice in ga redno izvajajo od leta 2006. Zavod so ustanovili leta 2013 in danes med njegove aktivnosti sodijo razvijanje terapevtskih programov, šola jahanja, različni programi za šole in vrtce. Ukvarjajo se celo s teambuildingi, najnovejši projekti pa jih vodijo tudi na področje turizma.

Pomembni so druženje, gibanje, pa tudi delo

Danes je dokazano, da ima druženje s konji številne pozitivne učinke. “Konji so pravzaprav precej drugačni kot v naših arhetipskih predstavah. Niso divji, niso neobvladljive živali, ampak so, če imajo zagotovljene osnovne pogoje – možnost veliko gibanja, svobode, varnosti in ljubezni -, zelo umirjena bitja, ki živijo v čredi, v kateri se izoblikuje neka posebna struktura, podobno kot v družini. Od konjev se lahko veliko več naučimo kot oni od nas. Konja, ki si nista naklonjena, lahko brez težav sobivata na nekem pašniku tako, da sta vsak na svoji strani. Če je treba, ko gre za preživetje, pa se združita,” pravi sogovornica. Gibanje konja odlično vpliva tudi na ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z motoriko in na nevrološkem področju, kot so cerebralna paraliza, multipla skleroza in podobne bolezni.

Konj pa je tudi žival, ki potrebuje neko doslednost in red, kar je še kako pomembno pri vzgoji otrok. “Zavedanje, da je treba za žival in okolico tudi poskrbeti. Da je treba poprijeti za delo. Marsikdo pri nas prvič pometa. Potem mi ob petkih kažejo žulje med palcem in kazalcem, ki jim pravimo kar starošinski žulji. To so osnovne stvari, ki jih danes premalo poudarjamo. Otroci pa se tako dobro počutijo, ko naredijo res nekaj koristnega,” o tem, zakaj so v zavodu prepričani o koristnosti druženja otrok s konji, zaključi Demšar Goljevščkova.

Vabijo še konec meseca

V Zavodu Nazaj na konja so se s partnerskimi občinami dogovorili, da bodo v zadnjem tednu počitnic, po 24. avgustu, vsem otrokom, ki se do sedaj niso mogli prijaviti, ponudili dodatne termine. Zato jih vabijo, da izkoristijo možnost, da en dan brezplačno preživijo v družbi konj.

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/pomembno-je-da-ob-konjih-otroci-dobijo-tudi-zulje-6541433

Advertisements

Gramoznico bo treba povsem izprazniti

avgust 13, 2018

Najprej so bile odpadek samo cele gume, zdaj so to postale tudi zmlete in zasute – Odvoz državo stal že 2,3 milijona evrov

Tudi odvoz skoraj 28.000 kubičnih metrov zmletih odpadnih gum, ki so še ostale v gramoznici, bomo očitno plačali davkoplačevalci. Podjetje Albin promotion, ki je na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja z odpadnimi gumami začelo gramoznico zasipati leta 2008, je namreč že leta v prisilni poravnavi in z blokiranimi računi.

Zapletov z izrabljenimi gumami v gramoznici med Kidričevim in Lovrencem še vedno ni konec. Evropsko sodišče je Sloveniji naložilo, da mora do konca junija lani odstraniti vse cele pnevmatike, ki so čakale na strojno mletje, da bi jih potem zvozili v gramoznico in zasuli z gramozom in zemljo. Do sredine lanskega leta je državi to tudi uspelo, a zdaj ima novo težavo – zmlete in zasute ostanke gum, ki naj bi jih bilo še 27.694 kubičnih metrov.

Doslej so veljale za »polnilo« in gradbeni material. A Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZZG) je v mnenju, ki ga je lani poleti naročilo okoljsko ministrstvo, navedel, da so zmlete gume še vedno odpadek, ker da sestava »polnila« odstopa od tehničnega soglasja za sanacijo gramoznice iz februarja 2011.

Toda podjetje Albin promotion (AP) je z gumami začelo zasipati gramoznico že leta 2008, za kar mu je okoljsko ministrstvo izdalo tako gradbeno kot okoljevarstveno dovoljenje. Nadaljnje odlaganje pa so mu prepovedali leta 2010, torej še preden je bilo tehnično soglasje o vrsti »polnila« sploh izdano. »Ne gre za gradbene granulate po tehničnem soglasju, ampak so zmlete gume še vedno odpadek,« so kategorično ugotovili na ZZG. Poleg zasutih gum pa bo moralo okoljsko ministrstvo zdaj odstraniti še približno 600 kubičnih metrov mehansko že obdelanih komunalnih odpadkov in še tisoč kubičnih metrov odpadne gume iz vulkanizacije.

Za odvoz gum že več kot dva milijona

Podjetje AP je po prepovedi vgradnje samo odpeljalo okrog dva tisoč ton celih gum. Okoljska inšpekcija mu je leta 2012 naložila odstranitev 79.365 kubičnih metrov, a se je podjetje na odločbo pritožilo. Odstranjevanje je prevzelo MOP. Lani in predlani je avtoprevozništvo Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice odpeljalo 28.000 ton gum v avstrijske in hrvaške sežigalnice, za kar mu je država plačala 2,17 milijona evrov, še 8000 kubičnih metrov je odpeljalo v drugem razpisu MOP. Zahtevi evropskega sodišča je bilo s tem zadoščeno, tako bi se država izognila zagroženi nekajmilijonski globi.

2,33
milijona evrov je doslej državo že stal odvoz gum iz gramoznice med Kidričevim in Lovrencem.

26.698
evrov je za odvoz uspelo državi izterjati od podjetja Albin promotion

Tožbo je marca 2016 vložila evropska komisija. Sodišče je nedovoljeno odlaganje odpadkov potrdilo, a je obenem sprejelo slovenski ugovor, da gume niso pomešane z nevarnimi odpadki. S tem pa se je postopek vrnil h komisiji, ki mora znova določiti rok za odstranitev in lahko vloži novo tožbo na evropsko sodišče ter zahteva finančno kazen, če zahteve država ne bi upoštevala.

Izterjali komaj stotino stroškov

Z razglasitvijo, da so tudi že zmlete in zasute gume odpadek, pa se je začelo drugo poglavje, ki bo najbrž podobno prvemu. Inšpekcija za okolje in prostor je podjetju AP že izdala dve odločbi, da mora iz nekdanje gramoznice odstraniti čisto vse. Podjetje se je pritožilo, lastnik Albin Brencl pa do zaključka postopka zapleta noče komentirati.

Podjetje je v postopku prisilne poravnave že od prepovedi nadaljevanja sanacije, aprila 2015 je odpustilo 38 delavcev, na njegov blokiran račun pa MOP sproti pošilja izvršbe za vsa dela in postopke. »Do zdaj so z izvršbo Albin Promotion nastali stroški v višini 2.325.562 evrov. Plačanih oziroma izterjanih je bilo 26.698 evrov,« so razkrili na MOP, kjer pravijo, da sta inšpekcijski odločbi v zvezi z dodatno odstranitvijo odpadnih gum v začetku julija postali izvršljivi.

»Zavezanec ima možnost sprožiti upravni spor. Če odločb ne bo upošteval, bo znova uveden izvršilni postopek,« scenarij za drugo poglavje zgodbe o gumah napovedujejo na MOP.

Država se je za zdaj izognila nekajmilijonski kazni evropske komisije.
Zapletov z izrabljenimi gumami še ni konec.
Iz gramoznice bo treba odstraniti tudi že zmlete ostanke.
Teh je še za skoraj 28.000 kubičnih metrov.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/okolje/gramoznico-bo-treba-povsem-izprazniti-71507.html


Podeželje izgublja poštne poslovalnice in druge urade

junij 29, 2018

V oddaji TV Slovenija Slovenska kronika so pripravili prispevek iz Cirkovc o zapiranju uradov in poštnih poslovalnic na podeželju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174548527


Albaugh obremenjuje z dovoljenjem občine Rače – Fram

maj 24, 2018

Albaugh igra po pravilih, ki jih je določila občina. Njegove meritve so ustrezne, a ministrstvo opozarja na onesnaženje v okolici.

Podjetje Albaugh, naslednik nekdanjega Pinusa, ki želi v Račah povečati proizvodnjo glifosata in za ta namen pridobiva okoljsko soglasje, miri občane – naše meritve so v predpisanih mejah. Na srečanju s predstavniki občine, ravnateljem bližnje osnovne šole, predstavnikom civilne iniciative so predstavili letna poročila o izpustih v vodo in zrak pa tudi izpostavili, da niso edini onesnaževalec v občini.

Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda v podjetju Albaugh TKI za leto 2017 kaže, da obrat v središču Rač v odtoke izpušča vodo, ki ustreza predpisani kakovosti – za industrijske vode. Podjetje je dolžno izvajati monitoring odpadnih voda iz sežigalnice, proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev in na skupnem iztoku. V različnih intervalih merijo vsebnost različnih elementov in spojin, kdaj in kako predpisuje okoljevarstveno dovoljenje.

“Za podjetje Albaugh je prejemnik odpadnih voda komunalna biološka čistilna naprava občine Rače – Fram, vsa industrijska in komunalna voda se odvaja na čistilno napravo,” pa med predstavitvijo rezultatov monitoringa za leto 2017 pove strokovnjakinja za odpadne vode Polona Druks Gajšek iz Eurofins ERICo, ki za Albaugh izvaja meritve emisij v vode. In ravno dogovor med podjetjem in občino, ki v zameno za plačilo dovoljuje podjetju, da industrijsko vodo izpušča v javno kanalizacijo – dogovor je bil sklenjen še v času Pinusa -, pušča v okolju največ posledic. Neuradno se v občinski proračun letno od podjetja Albaugh steče okoli 300 tisoč evrov, za dovoljeno odvajanje in za nadomestilo za stavbno zemljišče.

Ministrstvo za okolje in agencija za okolje opozarjata na onesnaženje v bližnjem potoku Žabnik. Poenostavljeno – industrijsko odpadno vodo podjetje izpusti na zastarelo občinsko biološko čistilno napravo, od tam pa gre voda v potok. Voda iz tovarne in sežigalnice je v skladu z mejnimi vrednostmi, ki jih določa okoljevarstveno dovoljenje, voda v potoku pa daleč presega dovoljene vrednosti za prosto tekoče vode. V primeru živega srebra tudi do 13-krat.

Dogovor z občino

Zakaj je torej potok Žabnik onesnažen? Ker so pravila za industrijske vode seveda drugačna od tistih za reke in potoke in ker industrijske odpadne vode ne sodijo v reke in potoke. Tomaž Seliškar iz Ekološke iniciative Rače: “Predpisana mejna vrednost za industrijske vode je bistveno višja, kot je mejna vrednost za površinske vode. Ta voda z živim srebrom pride na biološko čistilno napravo, ki živega srebra seveda ne odstranjuje. Torej vse živo srebro, ki steče iz obrata, odteče v vodotok. Biološka čistilna naprava namreč ne zagotavlja odstranjevanja niti najmanjšega dela tega srebra. In občina je dala soglasje Pinusu, da lahko odvaja te vode na čistilno napravo. Kdo je po vašem tisti, ki naj poskrbi za to, da izhaja iz komunalne čistilne naprave voda, ki ustreza predpisom za površinske vode?”

Druks Gajškova meni, da mora za ustreznost vode poskrbeti komunalno podjetje, ki upravlja čistilno napravo, saj je dalo soglasje, da se voda tja odvaja. A Samo Rajšp z Občine Rače – Fram je odločen: “Tukaj je prišlo do napačnih razlag. Mi smo dali vrsto soglasij za komunalne odpadne vode. In zanje se ve, da ne vsebujejo živega srebra, glifosatov in vsega ostalega. Za te parametre niti nismo pisali normativov, ker se ve, kaj spada v komunalni okvir.”

Albaugh se bo prilagodil pravilom

Za nekaj parametrov na iztoku iz Albaugha sploh ni omejitve, le nekaj sto metrov oddaljena občinska čistilna naprava pa ima precej stroge normative. “In sedaj se obetajo še strožji predpisi. In mi gradimo normalno komunalno čistilno napravo, ne industrijske. Industrijsko vodo morajo očistiti že sami industrijski obrati, zato se bomo aktivno vključili v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za širitev proizvodnje,” pravi Rajšp.

Maja naj bi bila izdana gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje za novo čistilno napravo, ki bo sodobnejša, a še vedno biološka naprava, kar pomeni, da industrijske vode ne bo sposobna prečistiti. “Zato bomo Albaughu postavili normative, kaj lahko spuščajo na čistilno napravo. Sicer bo vsak vzorec neskladen,” pravi Rajšp.

Bo podjetje sodelovalo z občino in svoje vode prečistilo, preden jih izpusti v javno kanalizacijo? David Kos, direktor operacij tovarne Albaugh: “Mi se bomo prilagodili na nove parametre. V tem trenutku smo v skladu z uredbo, soglasji, če pa bo občina dobila ostrejše parametre, se bomo morali prilagoditi. Če bomo morali delati pitno vodo, pa bomo zaprosili za izpust neposredno v vodotok, saj komunalne čistilne naprave ne potrebujemo več, ali pa bomo uvedli zaprti sistem. Industrija se bo temu prilagodila.” A za sedaj je v dokumentaciji za pridobitev soglasja za povečanje proizvodnje glifosata še vedno predviden cilj za odpadne vode javna kanalizacija.

Kljub temu da so vrednosti onesnažil v predpisanih mejah, so s 15. avgustom del vode (30 kubičnih metrov), ki ostaja po proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, obdržali v podjetju in od takrat se ta voda ne oddaja v kanalizacijo, ampak se zbira in oddaja kot odpadek. Zakaj? David Kos: “Da smo presekali slabi piar in zaradi pridobivanja soglasja. Imamo kompletno blokado, jaški so zaprti. Nastane pa 76 kubičnih metrov te vode v celem letu.”

Emisije v zrak v mejah dovoljenega

Krajane v občini najbolj moti sežigalnica, za katero ima Albaugh izdano in veljavno okoljevarstveno dovoljenje za sežig nenevarnih in nevarnih odpadkov in za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Natančneje, v obratu se sežigajo tudi nevarni odpadki, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije … Okoljevarstveno dovoljenje je bilo sicer leta 2010 izdano za obdobje desetih let, a je zaradi spremembe zakonodaje lani postalo trajno. Meritve emisij v zrak izvaja podjetje Eko Ekoinženiring. V letu 2017 nobena vrednost ni prekoračila mejne vrednosti, so zapisali v letnem poročilu o meritvah. Katere emisije morajo meriti, je predpisano. “Vse vrednosti, ki smo jih izmerili, so bistveno nižje od mejnih vrednosti,” je pojasnil Gorazd Pecko Škof iz omenjenega podjetja.

Nekatere meritve izpustov iz sežigalnice so trajne, nekatere pa se izvajajo dvakrat letno. Take so recimo meritve emisij živega srebra, fluora in njegovih spojin, benzo(a)pirena in nekaterih drugih in so napovedane. Zakaj so meritve napovedane in v dogovoru z zavezancem, je Pecko Škof pojasnil: “Ker naprava mora obratovati, in to na maksimumu, torej morajo biti emisije v času meritev maksimalne, zato ne moremo kar priti in meriti. Ni nam in tudi ne zaposlenim, katerih večina je doma v okolici, v interesu, da bi delali slabo, ker bi delali slabo tudi sami sebi.”

Nadzor odpadkov v sežigalnici je podroben

V tovarni so zavrgli dvom, ki se je pojavil v kraju, da pri Albaughu pogosto sploh ne vedo, kaj je v paketih, ki jih k njim pripeljejo na uničenje s sežigom. Odkar so podjetje kupili Američani, vse bolj podrobno nadzirajo tudi vhodni material, notranja kontrola se je po nesreči v Kemisu še zaostrila. Tudi v ta namen imajo v podjetju Albaugh lasten laboratorij, ki dela dodatne analize in kontrole vhodnega materiala in v katerem je zaposlenih pet ljudi. Občasno se zgodi, da dejansko pripeljani odpadki niso enaki kot zapisani na evidenčnih listih, takrat jih tudi zavrnejo.

“Že pogodbeniki morajo pri dovozu narediti natančno analizo vhodnega materiala in klasifikacijo odpadkov in na osnovi tega se mi odločamo, kaj vzamemo in kaj ne. Tudi zavračamo. Velikokrat do posla sploh ne pride, ker gremo na teren in ugotovimo, da določeni odpadki niso primerni za našo tehnologijo. Takšni so recimo odpadki na bazi žvepla ali klora,” pravi Kos, ki dodaja, da so predvsem težave, ko delajo usluge občinam, ki organizirajo zbiranje odpadkov na zbirnih mestih, saj ljudje tja prinesejo marsikaj.

Specifičen vonj, ki se hitro zazna

Zaradi vonjav v okolici podjetja in očitkov, da prihajajo iz Albaugha, je Tomaža Seliškarja zanimalo, koliko zagotavljajo, da nič ne uhaja mimo filtrov, mimo izpustov. Da je sežigalnica sistem, ki deluje v podtlaku in zrak dodatno potegne vase, pojasnjujejo, Kos natančneje, da noben izpust ne gre neposredno, brez čiščenja, v zrak, Pecko Škof je dopolnil, da je dojemanje vonja zelo subjektivno. “Slovenija nima sprejete uredbe o vonju. Zato, ker se je najbolj bojijo kmetje. Vsaka industrija ima specifičen vonj – cementarna, sežigalnica, jeklarna, livarna, in tak specifičen vonj ima tudi Albaugh zaradi svojih proizvodnih postopkov. V kemijski industriji pa se večinoma uporabljajo snovi, ki imajo nizek prag zaznavanja vonja. Tega hitro zaznaš, ampak nismo v fazi, kjer bi bilo to nevarno,” je vonjave pojasnil Gorazd Pecko Škof. Tako so tudi izpostavili, da je med 27. aprilom in 3. majem v Albaughu delo stalo, pa vendar so jih, ko so prišli po praznikih delat, pričakali očitki o povzročenem smradu. Zato se je Tomaž Seliškar, glede na vonjave v Račah, ki so “včasih, sploh v nočnem času, obupne, smrdi po zažgani gumi in plastiki”, obrnil tudi na predstavnike občine, ali občina kaj dela, da detektira, kdo povzroča smrad. Enoznačnega in jasnega odgovora ni dobil.

So pa udeleženci sestanka dobili zagotovilo direktorja operacij tovarne Davida Kosa, da bodo naredili vse, da popravijo slabo ime, ki se drži podjetja: “Odgovornost nositi za 100 ljudi in za kemično industrijo ni enostavno. Verjemite mi, da je meni prvemu v interesu, da ne postavim družine na predpražnik ali še kaj drugega, zato delamo vse, da ravnamo po predpisih in da smo v zakonskih mejah.”

Trije nevladniki in občina v postopku

Medtem se na agenciji za okolje odločajo o izdaji dovoljenja za povečanje proizvodnje glifosata. Arso je že odobril status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja trem nevladnim organizacijam, Alpe Adria Green, Inštitutu za trajnostni razvoj, Regionalnemu okoljskemu združenju okoljevarstvenikov – ROVO, in občini Rače – Fram.

Predmet izdaje okoljevarstvenega soglasja sicer ni sežigalnica nevarnih odpadkov, se pa v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja presojata kumulativni (skupni) vpliv širitve proizvodnje glifosata in delovanje sežigalnice nevarnih odpadkov. Sežigalnici bi se okoljsko dovoljenje izteklo leta 2020, a je vlada v začetku lanskega leta spremenila zakon tako, da so okoljska dovoljenja postala trajna.

Na biološko napravo odvaja več podjetij

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da se na komunalno čistilno napravo odvajajo industrijske odpadne vode iz podjetij Albaugh, Klavnica Rače, Agrokombinat, Tekol in skladišča goriv Petrol. A onesnaženje Žabnika z živim srebrom v preteklosti pripisujejo predvsem podjetju Albaugh. Če so v preteklosti na iztoku iz sežigalnice podjetja Albaugh TKI še beležili čezmerno obremenjevanje okolja z živim srebrom, lani ni bilo več tako. Zaradi čezmernega obremenjevanja okolja s komunalno čistilno napravo Rače pa so naložili občini Rače – Fram, da mora do 31. 12. 2018 zgraditi in dati v uporabo novo KČN, vključno z zadrževalnikom čistilnega vala. (barb)

Vir: https://www.vecer.com/albaugh-obremenjuje-z-dovoljenjem-obcine-race-fram-6477756

Andreja Kutin Lednik in Barbara Bradač 


Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741


Štrucl pisal računskemu sodišču, ministrstvu in NO

maj 4, 2018

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je Računsko sodišče zaprosil za mnenje o uvedbi lokalne valute oz. vrednostnega bona sternthal. Prepričan je, da je tovrstna praksa občine Kidričevo in njenega podjetja Vzdrževanje in gradnje nezakonita.

Računsko sodišče se do navedb, ki jih je prejelo v obravnavo, ni natančno opredelilo. So pa podali osebno strokovno mnenje, ki jih ne zavezuje pri izvajanju revizij. „Javno finančni predpisi občinam ne dajejo pravne podlage za uvajanje lokalnih valut, prav tako uvajanja lastnih plačilnih sredstev ni mogoče uvrstiti med naloge iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občine v ta namen ne morejo prevzemati obveznosti v breme proračuna, prav tako za opravljanje takšnih dejanj ne morejo pooblaščati drugih pravnih subjektov. Zakon o uvedbi evra določa, da so v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo bankovci in kovanci, ki se imenujejo evro, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da druga plačilna sredstva v Sloveniji niso zakonita,“ je med drugim v odgovoru navedel vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo Aleksej Šinigoj.

Iz ministrstva za finance so Gibanju ZA Kidričevo odgovorili, da nimajo pristojnosti posegati v avtonomijo lokalne samouprave kot tudi ne v odpravo aktov v zvezi z izdajanjem lokalne občinske valute.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/10469-kidricevo-strucl-pisal-racunskemu-sodiscu-ministrstvu-in-no


Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126