Domačini komaj čakajo na prijaznejše prometne čase

9 januarja, 2020

Obvoznica za Kidričevo pomeni veliko prometno razbremenitev.

Za obvoznico skozi Kidričevo bo denar prispeval tudi Evropski sklad za regionalni razvoj.

Ministrstvo za infrastrukturo je prejelo odločitev vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o podpori projektu izgradnje obvoznice Kidričevo v vrednosti skoraj 15 milijonov evrov. Gradnjo obvoznice bo v višini 6,67 milijona evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj.

Uresničuje se torej napoved direktorice DRSI Monike Pintar Mesarič, ki je preteklo jesen, na odprtju ceste in krožišča v Lovrencu na Dravskem polju, napovedala skorajšnji začetek gradnje obvoznice mimo Kidričevega in tovarne Talum. Trasa obvoznice je speljana med glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Kidričevo in poteka po vzhodni strani naselja Strnišče oziroma zahodno od podjetja Talum. Na obvoznico, v skupni dolžini 4,2 kilometra, se priključuje večje število kategoriziranih in nekategoriziranih cest, med katerimi sta tudi priključka za podjetji Talum in Boxmark. Gradnja obvoznice obsega izgradnjo nove obvozne ceste v dolžini 3,9 kilometra, ureditev šestih križišč, ureditev priključnih, servisnih in traktorskih cest, ureditev objektov, kot sta podvoz pod industrijskim tirom s kesonom in črpališčem ter podhod za živali.

Investicija vključuje še ureditev kolesarskega in peš prometa, ureditev odvodnjavanja, prestavitev oziroma zaščito obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter krajinsko ureditev območja obvoznice. Domačini, predvsem prebivalci naselja Kidričevo, se veselijo prometne razbremenitve v naselju, saj bo po izgradnji obvoznice ves tovorni promet speljan mimo njihovih domovanj. V občini Kidričevo se bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili tudi pogoji za širitev industrijske cone in možnost nastanka novih obrtnih con ob obvoznici.

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-domacini-komaj-cakajo-na-prijaznejse-prometne-case-10111134

Slavica Pičerko Peklar


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič 


Potrjen evropski denar za obvoznico v Kidričevem

18 decembra, 2019

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori projektu izgradnje obvoznice Kidričevo, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov.

Kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo, bo projekt v višini 6,67 milijona evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Operacija je bila kot projektni predlog predhodno potrjena v okviru Dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj regij Podravske regije v juniju 2018.

Uresničuje se torej napoved direktorice DRSI Monike Pintar Mesarič, ki je letos jeseni v Lovrencu na Drav. polju, na odprtju novozgrajene infrastrukture, dejala, da je za leto 2020 predviden pričetek gradbenih del izgradnje obvoznice mimo Kidričevega in tovarne Talum. Na DRSI so takrat med drugim poudarili, da je predvideno, da se bo projekt sofinanciral s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 6,6 milijona evrov in da bo predvidoma v pričetku decembra objavljen razpis za izvedbo del.

Nova cesta za boljšo povezavo med gospodarskimi središči

Trasa obvoznice je določena med glavno cesto G1-2/737 Šikole-Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk-Kidričevo in poteka po vzhodni strani naselja Strnišče oz. zahodno od podjetja Talum. Nova cesta bo omogočila tudi boljšo povezavo med gospodarskimi središči, kar omogoča razvoj njihovih primarnih ali sekundarnih dejavnosti in ima pomemben indirekten vpliv na razvoj regije in uspešnost gospodarskih dejavnosti.

Na obvoznico, v skupni dolžini 4,2 kilometra, se priključuje večje število kategoriziranih in nekategoriziranih cest, med katerimi sta tudi priključka za podjetji Talum in Boxmark.

Kaj v prostor prinaša kidričevska obvoznica?

Gradnja obvoznice obsega: novo obvozno cesto v dolžini 3,952 km, ureditev šestih križišč, ureditev priključnih, servisnih in traktorskih cest, ureditev objektov (podvoz pod industrijskim tirom s kesonom in črpališčem ter podhod za živali), ureditev kolesarskega in peš prometa,ureditev odvodnjavanja, prestavitev oz. zaščita tangiranih vodov gospodarske javne infrastrukture ter krajinsko ureditev ureditvenega območja obvoznice.

Obvoznica bo tudi močno razbremenila promet v naselju, prav gotovo pa si bodo najbolj oddahnili prebivalci občine Hajdina, ki se bodo razbremenili tovornega prometa. V občini Kidričevo se bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili tudi pogoji za širitev industrijske cone in možnost nastanka novih obrtnih con ob obvoznici.

1529144741_mv-obvoznica_kidric48devo

Vir: ministrstvo za infrastrukturo, občina Kidričevo

Vir: https://spodnjepodravje.si/potrjen-evropski-denar-za-obvoznico-v-kidricevem/

Napotilo: https://www.gov.si/novice/prejeta-odlocitev-o-dodelitvi-sredstev-za-projekt-obvoznica-kidricevo/


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Tako poteka odstranjevanje gum iz ene največjih ekoloških bomb

27 novembra, 2019

Kako vsi ti pozabljeni odpadki v kombinaciji s težko industrijo Kidričevega vplivajo na zdravje ljudi?

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka, ki je zdaj že v stečaju, že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum.

Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. A tega nikoli ni storilo. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije sama.

Kupi odpadnih gum do koder seže oko

Te dni je nov izvajalec že začel z odvozom dela gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju.

Na tem območju se skriva še 27.500 kubičnih metrov izrabljenih gum in približno 1000 kubičnih metrov odpadne tehnične gume.

Na stroške države jih odvaža mariborska Surovina, dela mora opraviti v enem letu. Občina Kidričevo si želi čim prejšnjega zaključka kalvarije, z napredkom so zadovoljni, a Damjan Napast, direktor občinske uprave občine Kidričevo opozarja: »Ta proces praznenja gum že traja vrsto let, želimo si, da bi država uspela zagotoviti vsa sredstva v enem letu in bi to lahko že zdavnaj zaključili. Menimo, da bo zagotovljena količina odvoza še premajhna in bo potreben še en javni razpis in en nov izvajalec za odvoz gum.«

Cena odvoza? Nekaj več kot štiri milijone evrov. V štirih letih doslej so iz te gramoznice že odpeljali okoli 36.000 ton izrabljenih gum, kar je državo že stalo 3,2 milijona evrov. Druge izbire nima, saj ji žuga visoka kazen Evropske komisije.

Civilna iniciativa: Vpliv na zdravje je grozljiv.

Civilna iniciativa Gibanje za Kidričevo ob tem opozarja na vprašanje, ki ga vsi pozabljajo. Kako vsi ti pozabljeni odpadki v kombinaciji s težko industrijo Kidričevega vpliva na zdravje ljudi?

»Voda v Spodnjem Podravju je prekomerno onesnažena in lahko se zgodi, da čez leto ali dve ne bo več pitne vode. Večji problem pa je podtalnica v Kidričevem, s katero se oskrbuje 75.000 ljudi iz devetnajstih občin,« pravi Branko Štrucl iz Civilne iniciative Gibanje za Kidričevo.

Vir: https://sobotainfo.com/novica/lokalno/video-tako-poteka-odstranjevanje-gum-iz-ene-najvecjih-ekoloskih-bomb/522050


Albin Brencl o zanki, ki naj bi mu jo nataknila država

27 novembra, 2019

Tako ali drugače nesrečna zgodba z odpadnimi gumami v lovrenški gramoznici še verjetno dolgo, dolgo časa ne bo doživela končnega epiloga. Zaradi malomarnega ravnanja z odpadki, ki so tam odloženi, je evropsko sodišče Sloveniji naložilo sanacijo. Ta se izvaja na stroške države, doslej so za odvoz gum porabili dobre tri milijone evrov davkoplačevalskega denarja.

Podjetje Albin Promotion, ki je gramoznico upravljalo in jo imelo namen zasipati z granulatom odpadnih gum, je od letošnjega poletja v stečaju. Lastnik Albin Brencl je poudaril, da je ves čas ravnal prav in da mu je zanko okrog vratu nataknila in zategnila država. Najprej mu je dala dovoljenja za sanacijo gramoznice, po obeh požarih mu jih je pobrala. Glas o spodleteli sanaciji in tisočih tonah odpadnih gum v gramoznici je segel do Bruslja, kjer so Sloveniji po sodni poti zapovedali, da je treba gramoznico izprazniti. Brencl pravi, da bi to storili sami, če jih država s spremenjenimi pravnimi pogoji pri tem ne bi ovirala. „Naš namen je bil gume prodati v Afriko, pogodbe so bile podpisane, njihovi ljudje so že delali tukaj na lokaciji. Po posredovanju inšpektorjev in policije je posel propadel. Potem smo sklenili dogovor s Pakistanci. Gume bi prodali za gorivo v cementarni. Za posel so nam že poslali akreditiv (bančno garancijo) v višini 130.000 ameriških dolarjev. A prodaje nismo izvedli, ker se je v vmesnem času spremenila uredba, zaradi česar smo izgubili dovoljenje za izvoz. Tudi ko je država začela postopke za odvoz z lokacije, smo se prijavili in bili najugodnejši ponudnik. Morali bi biti izbrani, vendar so potem razpis razveljavili. No, vsi naslednji razpisi so bili oblikovani tako, da mi pogojev več nismo izpolnjevali,“ je poudaril sogovornik, ki je prepričan, da je v celotni zgodbi žrtev države in inšpektorjev.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič 

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18342-albin-brencl-o-zanki-ki-naj-bi-mu-jo-nataknila-drzava


Občina Kidričevo je po razvitosti prehitela Mestno občino Ptuj

12 oktobra, 2019

V sklopu projekta Zlati Kamen so izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji. Nadpovprečno razviti sta le dve občini pod okriljem Upravne enote Ptuj, kar sedem občin pa ima nizko stopnjo razvitosti.

Analizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe in tako dalje. Skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij.

Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa Ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

stopnje_razvitosti
Vir: zlatikamen.si

Izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, velike razlike med vzhodom in zahodom

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Z visoko stopnjo razvitosti je ocenjenih 36 krajev, treba pa je poudariti, da so na vrhu občine iz osrednjeslovenske in gorenjske regije. V severnoprimorski regiji je sedem visoko razvitih občin, po dve sta v jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

Analiza razvitosti občin nam daje jasno sliko razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom države.

Najbolj razvite občine so na zahodni polovici, najmanj razvite pa na vzhodni polovici.

https://infogram.com/obcine-glede-na-razvitost-1h7k23krvj5v6xr
Vir: zlatikamen.si

Na Ptujskem je najbolj razvita občina Kidričevo, najmanj pa Zavrč

Od občin pod okriljem Upravne enote Ptuj sta nadpovprečno razviti le dve; Kidričevo in Ptuj. Občina Kidričevo je med 212 slovenskimi občinami zasedla 61. mesto, Mestna občina Ptuj pa 70.

Tako kidričevska kot ptujska občina sta po razvitosti prehiteli štajersko prestolnico Maribor, ki je z indeksom 51,11 oziroma s povprečno razvitostjo pristala na 74. mestu seznama.

Povprečno razvite so občine Markovci, Majšperk, Gorišnica, Hajdina, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale.

Podpovprečno razvita je občina Dornava.

Nizko stopnjo razvitosti imajo občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Videm, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč.

Najbolj razvite občine v Sloveniji so Ljubljana, Trzin in Komenda, najmanj pa Osilnica, Hodoš in Ribnica na Pohorju.

V nizko stopnjo razvitosti sodi 35 krajev, kjer prevladujejo občine iz podravske in pomurske regije. V projektu ugotavljajo, da najslabše razviti kraji iz zahodnih regij dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.

https://infogram.com/obcine-zlati-kamen-1h7k23krx3gg6xr

Občine so razvrstili glede na stopnjo razvitosti v naslednje kategorije: zelo nizka razvitost, nizka razvitost, podpovprečna razvitost, povprečna razvitost, nadpovprečna razvitost, visoka razvitost in zelo visoka razvitost. Celoten seznam občin si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/slovenija/obcina-kidricevo-je-po-razvitosti-prehitela-mestno-obcino-ptuj/93429