Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

12 marca, 2020

Uvodni nagovor

Podnebne spremembe so zaradi zavedanja o katastrofalnih posledicah, ki nas bodo doletele, če se jim ne postavimo po robu, pa tudi zaradi vse glasnejših mladinskih protestov in zahtev po vsem svetu, postale sestavni del vseh političnih področij in vseh sektorjev ter se dvignile v zavesti posameznikov. A samo zavedanje o nujnosti ukrepanja ni dovolj. Javni uslužbenci s svojim delom krojite pomembne politike in izvajate aktivnosti, povezane s področjem blaženja podnebnih sprememb. Čeprav pri določenih temah te povezave niso samoumevne, lahko z malo bolj poglobljenim vpogledom v delo javnih uslužbencev kaj hitro ugotovimo, kako so skoraj vsa področja do neke mere prepletena s podnebnimi spremembami. Blaženje podnebnih sprememb kot zelo kompleksno področje tako zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih.

Vpliv vašega dela na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in podnebne spremembe je različen, odvisen je predvsem od ravni, na kateri delujete (lokalna, regionalna, državna), delovnega mesta, ki ga zasedate (vodilno, vsebinsko, upravljavci ustanov), usmeritve in nalog vaše institucije ter vaše osebne angažiranosti. Javni uslužbenci se večkrat počutite nemočni pri uveljavljanju trajnostnih sprememb v vsebine, ki jih ustvarjate, ali v upravljanje vaše ustanove. Zato so vaša visoka ozaveščenost, informiranost o podnebnih spremembah in trajnostnih ukrepih, seznanjenost s primeri dobrih praks ter aktivno državljanstvo še kako pomembni za to, da boste pri svojem delu vedno upoštevali tudi vpliv na podnebne spremembe (in da boste opremljeni s potrebnimi znanji).

Namen pričujočih smernic je povečati vključenost blaženja podnebnih sprememb v oblikovanje politik/dokumentov/projektov, ki jih pripravljate javni uslužbenci na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi v upravljanje organizacij javne uprave in vaše vsakodnevno vedenje. Ne zanemarite dejstva, da ste zaposleni v javni upravi zgled zaposlenim v ostalih sektorjih in da vaše delovanje močno vpliva na življenje in delo vseh prebivalcev, posledično pa tudi na stanje okolja. V smernicah boste poleg nekaj osnovnih teoretičnih vsebin spoznali tudi primere dobrih praks ter našli nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika in priporočila za dodatno branje. Smernice so tudi podlaga za tematske delavnice za javne uslužbence, ki bodo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedene vsako leto do leta 2026.

Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – priročnik v celoti (PDF)

Vir: https://www.care4climate.si/sl


Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

5 marca, 2020

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Read the rest of this entry »


Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500

17 februarja, 2020

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v lasti Republike Slovenije in upravlja z državnimi gozdovi, je na območju občine Kidričevo izvedla temeljit posek dreves na površini 1,7 hektarja.

Posekali so del gozda pri križišču za Kungoto ob glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili, so odstranili 861 dreves, kar je blizu 1.100 m3 gozdnih lesnih sortimentov. »Razlog za posek je, da se v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje načrtuje premena gozda (to je gojitveno delo, s katerim se zamenja drevesne vrste v gozdu). V preteklosti se je namreč na tem območju načrtno sadil zeleni bor kot neavtohtona drevesna vrsta, kar ima za posledico tudi širitev bolezni, ki prizadenejo to drevesno vrsto (glive). V tej gozdnogospodarski enoti je gozdov, v katerih prevladuje zeleni bor, več, osredotočamo pa se na tiste dele, kjer je sestava gozda najmanj naravna. Vse aktivnosti SiDG se izvajajo skladno z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskimi načrti za to območje,« so povedali.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19389-kidricevo-pozagali-861-borov-novih-dreves-bo-3500


Domačini komaj čakajo na prijaznejše prometne čase

9 januarja, 2020

Obvoznica za Kidričevo pomeni veliko prometno razbremenitev.

Za obvoznico skozi Kidričevo bo denar prispeval tudi Evropski sklad za regionalni razvoj.

Ministrstvo za infrastrukturo je prejelo odločitev vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o podpori projektu izgradnje obvoznice Kidričevo v vrednosti skoraj 15 milijonov evrov. Gradnjo obvoznice bo v višini 6,67 milijona evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj.

Uresničuje se torej napoved direktorice DRSI Monike Pintar Mesarič, ki je preteklo jesen, na odprtju ceste in krožišča v Lovrencu na Dravskem polju, napovedala skorajšnji začetek gradnje obvoznice mimo Kidričevega in tovarne Talum. Trasa obvoznice je speljana med glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Kidričevo in poteka po vzhodni strani naselja Strnišče oziroma zahodno od podjetja Talum. Na obvoznico, v skupni dolžini 4,2 kilometra, se priključuje večje število kategoriziranih in nekategoriziranih cest, med katerimi sta tudi priključka za podjetji Talum in Boxmark. Gradnja obvoznice obsega izgradnjo nove obvozne ceste v dolžini 3,9 kilometra, ureditev šestih križišč, ureditev priključnih, servisnih in traktorskih cest, ureditev objektov, kot sta podvoz pod industrijskim tirom s kesonom in črpališčem ter podhod za živali.

Investicija vključuje še ureditev kolesarskega in peš prometa, ureditev odvodnjavanja, prestavitev oziroma zaščito obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture ter krajinsko ureditev območja obvoznice. Domačini, predvsem prebivalci naselja Kidričevo, se veselijo prometne razbremenitve v naselju, saj bo po izgradnji obvoznice ves tovorni promet speljan mimo njihovih domovanj. V občini Kidričevo se bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili tudi pogoji za širitev industrijske cone in možnost nastanka novih obrtnih con ob obvoznici.

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-domacini-komaj-cakajo-na-prijaznejse-prometne-case-10111134

Slavica Pičerko Peklar


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič 


Potrjen evropski denar za obvoznico v Kidričevem

18 decembra, 2019

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori projektu izgradnje obvoznice Kidričevo, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov.

Kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo, bo projekt v višini 6,67 milijona evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Operacija je bila kot projektni predlog predhodno potrjena v okviru Dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj regij Podravske regije v juniju 2018.

Uresničuje se torej napoved direktorice DRSI Monike Pintar Mesarič, ki je letos jeseni v Lovrencu na Drav. polju, na odprtju novozgrajene infrastrukture, dejala, da je za leto 2020 predviden pričetek gradbenih del izgradnje obvoznice mimo Kidričevega in tovarne Talum. Na DRSI so takrat med drugim poudarili, da je predvideno, da se bo projekt sofinanciral s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 6,6 milijona evrov in da bo predvidoma v pričetku decembra objavljen razpis za izvedbo del.

Nova cesta za boljšo povezavo med gospodarskimi središči

Trasa obvoznice je določena med glavno cesto G1-2/737 Šikole-Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk-Kidričevo in poteka po vzhodni strani naselja Strnišče oz. zahodno od podjetja Talum. Nova cesta bo omogočila tudi boljšo povezavo med gospodarskimi središči, kar omogoča razvoj njihovih primarnih ali sekundarnih dejavnosti in ima pomemben indirekten vpliv na razvoj regije in uspešnost gospodarskih dejavnosti.

Na obvoznico, v skupni dolžini 4,2 kilometra, se priključuje večje število kategoriziranih in nekategoriziranih cest, med katerimi sta tudi priključka za podjetji Talum in Boxmark.

Kaj v prostor prinaša kidričevska obvoznica?

Gradnja obvoznice obsega: novo obvozno cesto v dolžini 3,952 km, ureditev šestih križišč, ureditev priključnih, servisnih in traktorskih cest, ureditev objektov (podvoz pod industrijskim tirom s kesonom in črpališčem ter podhod za živali), ureditev kolesarskega in peš prometa,ureditev odvodnjavanja, prestavitev oz. zaščita tangiranih vodov gospodarske javne infrastrukture ter krajinsko ureditev ureditvenega območja obvoznice.

Obvoznica bo tudi močno razbremenila promet v naselju, prav gotovo pa si bodo najbolj oddahnili prebivalci občine Hajdina, ki se bodo razbremenili tovornega prometa. V občini Kidričevo se bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili tudi pogoji za širitev industrijske cone in možnost nastanka novih obrtnih con ob obvoznici.

1529144741_mv-obvoznica_kidric48devo

Vir: ministrstvo za infrastrukturo, občina Kidričevo

Vir: https://spodnjepodravje.si/potrjen-evropski-denar-za-obvoznico-v-kidricevem/

Napotilo: https://www.gov.si/novice/prejeta-odlocitev-o-dodelitvi-sredstev-za-projekt-obvoznica-kidricevo/


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja