Nezakonitosti Občine Kidričevo in Ministrstva za okolje in prostor pri sprejemanju plana – Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo

avgust 29, 2019

V spodnjih točkah vam prijavljam nezakonitosti posamičnih aktov tako Ministrstva za okolje in prostor kot tudi Občine Kidričevo s področja urejanja prostora pri sprejemanju sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta:

1. Občina Kidričevo je dne 12.11.2018 na Ministrstvo za okolje in prostor preko pooblaščenca pripravljavca plana podala vlogo št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu SD OPN3).

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 16.01.2019 s Odločbo št. 35409-311/2018/11 odločilo, da je potrebno v postopku priprave Tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

Pooblaščenec pripravljavca plana je v imenu Občine Kidričevo, z vlogo z dne 31.07.2019 zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor, za mnenje o ustreznosti dopolnjenega Okoljskega poročila za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo. Vlogi je bilo priloženo tudi Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Izdelal: Urbis d.o.o., št. projekta: 2018-OP-043, 12.03.2019, dopolnjeno 16.07.2019).

Ministrstvo za okolje in prostor je nato na osnovi te vloge dne 8. 8. 2019 izdalo Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32. V mnenju je navedeno, da je Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo ustrezno.

V Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje je navedeno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso opredelili do Sprememb in dopolnitev št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo.

Zakon o varstvu okolja v 42. členu jasno določa, da pripravljavec posreduje plan, okoljsko poročilo in njegovo revizijo Ministrstvu za okolje in prostor, le to pa brez odlašanja pošlje dokumente iz prejšnjega odstavka ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojni za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine ali varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine, in jih pozove, da v 21 dneh dajo pisno mnenje o tem, ali okoljsko poročilo omogoča presojo vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pa je za izvedbo presoje okoljsko poročilo treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami.

Glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor prejelo vlogo pripravljavca plana v imenu Občine Kidričevo dne 31.07.2019, je jasno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso mogli opredelili do zadeve v roku, kot je to določeno v zakonu (21 dni), ker je bilo Mnenje o ustreznosti izdano že 8. 8. 3019, torej že v roku 9 dni od prejema vloge.

Zaradi tega je Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 nezakonito izdano, ker se vsa ministrstva in organizacije niso imele možnosti podati svojega mnenja v zakonitem roku.

Navedenemu Mnenju o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje sta priloženi zgolj dve prilogi, to sta Mnenje Ministrstva za kulturo, št. 3501-45/2018/23 z dne 06.08.2019 ter Mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019.

Najbolj je sporno dejstvo, da je v Mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo št. 350-135/2007/71 z dne 19.10.2018 (priloženo k vlogi št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo) navedeno, da obravnavani plan SD OPN3 v pobudah št. 6, 7, 8, 9 in 10 pomembno vpliva na kmetijska zemljišča in varstvo kmetijskih zemljišč, zato je plan za ministrstvo nesprejemljiv. Za tako odklonilno mnenje pa Ministrstvo za okolje in prostor ni počakalo zakonsko opredeljenih 21 dni za opredelitev pristojnega Ministrstva o sprejemljivosti Okoljskega poročila.

Sporno je tudi dejstvo, da je v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije (št. 350-23/2018 z dne 26.07.2018) navedeno, da ZGS ocenjuje, da bodo pobude št. 6, 7 in 10 pomembno vplivale na ohranjanje gozdnih zemljišč, zato naj se le-te v SD OPN3 umestijo v bistveno zmanjšanem obsegu. V Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 pa o tem mnenju ni več nobene sledi.

2. Občina Kidričevo je dne 5. 6. 2019 objavila JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019).

Sočasno se je razgrnilo tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3.

Občina Kidričevo je zatem dne 11. 7. 2019 objavila SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-22 (Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka se podaljša za 30 dni, in sicer do 14. 8. 2019).

Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (št. 00719-66/2005/8 z dne 21. 7. 2019) v 17. členu določa, da se javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno. Tudi v Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila (35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 je navedeno, da se na podlagi 43. člena ZVO-1 in 50. člena ZPNačrt se plan in okoljsko poročilo javno razgrneta.

Občina Kidričevo je tako nezakonito objavila JAVNO NAZNANILO (št. št. 3500-2/2018-18 z dne 5. 6. 2019), kot tudi SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE (št. 3500-2/2018-22 z dne 11. 7. 2019), ker bi to lahko storila šele pa objavi Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila dne 8. 8. 2019.

Ker Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v drugem odstavku 273. člena določa, da se občinski prostorski načrti, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po ZPNačrt, se mora upoštevati tudi 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da Občina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

Glede na to, da je bilo Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila izdano 8. 8. 2019, sedem dnevni rok začetka obravnave določa, da bi se javna razgrnitev lahko pričela najprej 14. 8. 2019, trajati mora vsaj 30 dni, torej bi se lahko najprej končala 12. 9. 2019.

Zaradi nezakonite izvedbe javne razgrnitve so nezakonita tudi STALIŠČA do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3, št. 3500-2/2018 z dne 23. 8. 2019.

Občina Kidričevo je nadalje ob javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019) sočasno razgrnila tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019).

Vlogi za M N E N J E o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje pa je bilo priloženo Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, dopolnjeno 16.07.2019.

To torej pomeni, da na javni razgrnitvi ni bila predstavljena prava verzija Okoljskega poročila.

3. Okoljsko poročilo

Predstavljeno Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019) v presoji plana na strani ugotavlja, da bo izvedba pobud pomenila trajno izgubo 5,95 % gozdnih površin na območju občine Kidričevo glede na dejansko rabo.

V Okoljskem poročilu pa ni upoštevano, da se bo izguba gozdnih površin povečala tudi zaradi izgradnje načrtovane obvoznice (24,14 ha). Ravno tako v Okoljskem poročilu ni upoštevano, da je v fazi pridobivanja odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje Predlog sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine.

Kidričevo št. 2, spremembe in dopolnitve plana bi v primeru pridobitve odločbe skupno posegale na 25,8 ha gozdnih zemljišč, največje izgube gozdnih površin bi bile na predlagani širitvi gramoznice Pleterje (19,07 ha).

Okoljsko poročilo bi moralo izhajati iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi plana oz. drugih okoliščin, ki vplivajo na strokovno presojo, iz podanega pa je razvidno, da Okoljsko poročilo ne sledi tem zavezam in je kot tako prirejeno naročniku, to je Občini Kidričevo.

Na osnovi tako prirejenega Okoljskega poročila tudi Zavod za gozdove v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 ni mogel upoštevati dejanskega stanja.

Kratkega postopka se ne sme uporabiti za spremembe ali dopolnitve občinskega prostorskega načrta, ki bi terjale sodelovanje nosilcev urejanja prostora, ali bi bilo treba zanje izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Zato vas pozivam, da pri pripravi prostorskih aktov ustrezno upoštevate zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja.

Seznanjam vas tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor, v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05-UPB4, 89/07 Odl.US: U-I-303/05-11, 126/07-ZUP-E, 48/09, 8/10-ZUP-G, 8/12-ZVRS-F, 21/12, 17/13 Odl.US: U-I42/12-15, 21/13-ZVRS-G; v nadaljevanju: ZDU-1) in skladno z 88. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, v nadaljevanju: ZLS) pristojno tudi za nadzor zakonitosti in ustavnosti splošnih in posamičnih aktov občin s področja urejanja prostora, in je dolžno v zvezi s prostorskimi akti, ki so sprejeti na podlagi neustreznih zakonskih podlag, uvesti postopek nadzora.

Argumentirano sem vam podal kršitve zakonov in predpisov tako Občine Kidričevo kot tudi Ministrstva za okolje in prostor.

V postopku javne razgrnitve kot tudi javne obravnave mi ni bilo predstavljeno ustrezno Okoljsko poročilo.

Javna razgrnitev bi morala skladno z zakonom trajati vsaj do 12. 9. 2019. Ker se je končala prej, mi je bila kršena pravica dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta.

Pričakujem, da boste ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi ter zakonito izpeljali postopek sprejemanja sprememb občinskega plana.

S spoštovanjem!

Damjan Škafar

Poslano:
‒ Ministrstvo za okolje in prostor in
‒ Občina Kidričevo.

Napotilo:
https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/obcinski-svet/stalisca–do-pripomb-javnosti–podanih-v-casu-javne-razgrnitve-dopolnjenega-osnutka-in-okoljskega-porocila-za-spremembe-in-dopolnitve-obcinskega-prostorskega-nacrta-obcine-kidricevo-spremembe-in-dopolnitve-st-3.html

Advertisements

Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci


Zdravje v občini 2019 – kaj kažejo podatki o našem zdravju?

april 15, 2019

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si) v zavihku 2019. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov na nivoju lokalne skupnosti želi NIJZ spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že četrto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov za vsako slovensko občino oblikovane kratke publikacije ter interaktivne tematske karte, podatke pa je mogoče primerjati tudi skozi leta.

Na ravni Slovenije v primerjavi s preteklim letom opažamo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih, med drugim:

– Zmanjšal se je delež prekomerno prehranjenih otrok in delež poškodovanih v transportnih nezgodah.
– Nekoliko se je povečala odzivnost v preventivni program ZORA.
– Zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom.
– Zmanjšala se je umrljivost, kar se odraža v povečanju deleža prebivalcev, starejših od 80 let.

Kljub temu pa podatki še vedno kažejo zaskrbljujočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, pripisljivih alkoholu.

V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki Zdravja v občini, se je delež prekomerno težkih otrok zmanjšal v 60 % občin. V 40 % občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažamo zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok.

V primerjavi z letom 2016 opažamo v 72 % slovenskih občin tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v celi državi v povprečju zvišala iz 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Zdravje ljudi je neločljivo povezano z okoljem, v katerem živimo in delamo, zato je v osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij izpostavljena tematika zdravja v povezavi z okoljem. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje na kratko predstavljamo kakovost pitne vode, škodljivost azbesta in PM-delcev v zraku, nevarnost vročinskih valov in ogroženost za klopnim meningoencefalitisom. Podrobnejše informacije so objavljene v rubriki Izbrane vsebine, kjer so poleg informacij o škodljivih dejavnikih okolja na zdravje navedena tudi priporočila za njihovo zmanjševanje oz. odpravljanje.

V letu 2019 sta dodana dva nova kazalnika, ki prikazujeta prekomerno prehranjenost odraslih in delež prebivalcev, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno oziroma zelo hrupno.

Kazalniki o umrljivosti so izračunani drugače kot v objavah pred letom 2019, glede na stalno bivališče in niso primerljivi s prejšnjimi izdajami. S tem smo zmanjšali vpliv na umrljivost v občini zaradi umrlih, ki so zadnje obdobje življenja preživeli na začasnem naslovu v domu starejših v drugi občini. Podatki o mikrobiološki kakovosti pitne vode po občinah so po novem dostopni v rubriki Izbrane vsebine.

Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že četrtič zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino in izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.

Podatki za Občino Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/2019/obcine/45.pdf

Vir: http://www.nijz.si/sl/zdravje-v-obcini-2019-kaj-kazejo-podatki-o-nasem-zdravju


Incidenca raka na Dravskem Polju

april 12, 2019

Geografska analiza incidence raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih

Onkološki inštitut Ljubljana je v sklopu sektorja Epidemiologija in register raka RS izvedel raziskavo z naslovom Incidenca raka na Dravskem Polju: Geografska analiza incidence raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih.

Krajši povzetek ugotovitev raziskave najdete v dokumentu https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Raziskava_ERR_Dravsko_polje_krajse_gradivo_za_javnost_april_2019_koncna.docx

Poročilo je v celoti dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Rak_Dravsko-polje_2019.pdf (PDF)

Povzetek:

V zadnjih letih in desetletjih se število novih primerov zbolelih in umrlih za rakom, tako v Sloveniji kot v ostalih državah razvitega sveta, neprestano veča. Večina porasta je posledica staranja prebivalstva, del pa gre pripisati izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom. Med nevarnostnimi dejavniki imajo največjo vlogo dejavniki nezdravega življenjskega sloga (energetsko bogata hrana z malo vlakninami, sedeč življenjski slog, kajenje, alkohol idr.), povečano tveganja za nastanek raka pa je povezano tudi z izpostavljenostjo določenim snovem v delovnem ali bivalnem okolju.

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da prebivalci območja prekomerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Albaugh TKI d.o.o. (prej Pinus TKI d.d.), Rače. V tovarni proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, pri čemer je glavnina proizvodnje namenjena herbicidom; glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica odpadkov. Glifosat je snov, ki je po razvrstitvi Mednarodne agencije za raziskovanje raka Svetovne zdravstvene organizacije (IARC – International Agency for Research on Cancer) uvrščena v skupino 2A, to so snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih IARC uvršča na seznam rakotvornih snovi.

Z raziskavo smo želeli prikazati pogostost rakov na Dravskem polju, ugotoviti, ali se je tveganje zbolevanja za rakom v zadnjih tridesetih letih povečalo, prepoznati morebitna območja s povečanimi tveganji, ter priporočiti morebiti potrebne dodatne ukrepe ali nadaljnje raziskave. Pojav raka je izredno kompleksen proces na katerega vplivajo nevarnostni in zaščitni dejavniki preko celotnega življenja, večina rakov potrebuje za razvoj leta oziroma desetletja. Rezultati raziskave bremena raka tako odražajo celokupne nevarnostne in zaščitne vplive na prebivalstvo tega območja izpred desetletij. Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivna epidemiološka študija, kjer smo uporabili podatke Registra raka Republike Slovenije, ki v Sloveniji že od leta 1950 zbira podatke o vseh novo ugotovljenih primerih raka na območju Republike Slovenije.

Opazovali smo tako grobo incidenčno stopnjo, ki nam pove število novo zbolelih v posameznem letu na 100.000 prebivalcev, kot tudi starostno standardizirano incidenčno stopnjo, s katero smo prikazali kakšna bi bila groba incidenčna stopnja, če se starostna struktura populacije s časom oziroma geografsko lokacijo ne bi spreminjala. V študijo smo vključili podatke za 30–letno obdobje (1985–2014), ki smo jih razdelili v tri zaporedna desetletna obdobja: 1985–1994, 1995–2004 in 2005–2014, ter jih med seboj primerjali. Primerjali smo podatke na območju Podravske statistične regije v primerjavi s povprečjem Slovenije, podatke znotraj Podravske statistične regije smo razdelili po upravnih enotah in jih primerjali s povprečjem Podravske regije. Podatke na območju Dravskega polja, kjer smo izbranih 58 naselji zaradi majhnega števila prebivalcev združili v 40 območij opazovanja, smo primerjali s podatki Podravske regije. Iskali smo tudi pojav kopičenja posamezne vrste raka, ki bi govorilo v prid izpostavljenosti lokalnemu nevarnostnemu dejavniku. V analizo smo vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) ter rake, ki jih nekatere vzročno druge pa verjetno, povezujemo z onesnaževali prisotni na Dravskem polju in sicer jetrni rak, ledvični rak, neHodgkinove limfome in levkemije.

Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v Podravski regiji, kot tudi na Dravskem polju, z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet. Porast števila novih primerov raka je v večji meri posledica staranja prebivalstva.

Najpogostejše vrste raka v Podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije. Pet najpogostejših rakov tako v Podravski statistični regiji kot v Sloveniji zajame skupaj več kot polovico vseh rakov. V zadnjih dveh desetletnih obdobjih (1995–2004 in 2005–2014) je Podravska statistična regija pod slovenskim povprečjem za vse rake skupaj, razlike so statistično značilne. Za pljučnega raka je tveganje Podravske regije statistično značilno manjše v vseh treh opazovanih desetletnih obdobjih, v prvih dveh opazovanih obdobjih tudi za raka dojk, v zadnjem pa za raka prostate. Za nemelanomski kožni rak je tveganje v prvem obdobju večje od slovenskega povprečja v zadnjih dveh pa precej manjše. Tveganje jetrnega raka je v vseh obdobjih v Podravski statistični regiji nad slovenskim povprečjem, v drugem obdobju je razlika statistično značilna, v ostalih dveh ne. Za neHodgkinove limfome je tveganje v vseh treh opazovanih obdobjih v Podravski regiji statistično značilno manjše kot slovensko povprečje, podobno je tveganje manjše za levkemije (statistično značilno v prvih dveh obdobjih). V ostalih obdobjih in za ostale vrste raka se Podravska regija ne razlikuje statistično značilno od slovenskega povprečja.

Pri primerjavi med upravnimi enotami Podravske regije je UE Maribor tista, ki v vseh obdobjih kaže statistično značilno večje tveganje za vse rake skupaj, UE Ptuj pa v vseh treh obdobjih manjše tveganje. V UE Ormož je statistično značilno manjše tveganje v zadnjih dveh obdobjih. Pri primerjavi po posameznih vrstah raka UE Maribor v vseh treh obdobjih kaže večje tveganje raka dojk, v zadnjih dveh obdobjih tudi za pljučnega raka. UE Ormož pri raku dojk v zadnjih dveh obdobjih kaže manjše tveganje v primerjavi s povprečjem Podravske regije, ki je statistično značilno. Pri ostalih rakih ni statistično značilnih razlik.

V nobenem od 40. območji na Dravskem polju nismo opazili za nobeno izmed proučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobji kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika. Izjema je naselje Kidričevo, kjer smo ugotovili statistično značilno višje tveganje pljučnega raka kot v Podravski regiji v zadnjem opazovanem obdobju (2005–2014). Za območje naselja Rače, drugih naselji v občini Rače-Fram in okoliških naselji v nobenem od obdobji in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilno večjega tveganja katere koli vrste raka. Nekoliko nad povprečjem Podravske regije so bila v naselju Rače tveganja pljučnega raka, vendar pa presežki niso statistično značilni. V prihodnje priporočamo zmanjševanje poznanih nevarnostnih dejavnikov pljučnega raka kot so kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost delcem PM10 ter drugim poklicnim in okoljskim nevarnostnim dejavnikom.

Naši zaključki poudarjajo, da kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljamo presežkov tveganja raka. Ugotovitev ne izključuje negativnega vpliva teh istih nevarnostnih dejavnikov na druge zdravstvene izide. Z javnozdravstvenega vidika je priporočeno zmanjševanje izpostavljenosti vsem trenutno poznanim nevarnostnim dejavnikom, tako na nivoju posameznika (dejavniki življenjskega sloga), kot na nivoju družbe in okolja (poklicni in okoljski dejavniki). V prihodnje bi priporočali obdobno spremljanje tega ogroženega območja glede bremena raka, saj se negativni učinki lahko še ne izražajo zaradi dolge dobe, ki je potrebna za razvoj rakavih obolenj.

Vir: https://www.onko-i.si/onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/novica/raziskava-incidenca-raka-na-dravskem-polju/


V Račah, kjer proizvajajo glifosat, ni več raka kot drugod v Podravju

april 12, 2019

Srečanja s predstavniki podjetja Albaugh in razprave o verjetnosti obolenja za rakom na območju Rač se ni udeležilo veliko ljudi.

Onkološki inštitut Ljubljana v raziskavi ugotavlja: Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju, presežkov tveganja raka tukaj ni. Z izjemo Kidričevega, kjer je višje tveganje za pljučnega raka.

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI (zdaj Albaugh TKI), kjer proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica, v kateri sežigajo tudi nevarne odpadke. Skoraj petkratno povečanje proizvodnje načrtuje Albaugh v Račah, sežigalnici se ne nameravajo odpovedati. Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja je še v obravnavi pri Agenciji RS za okolje.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana izvedel študijo, v kateri je ugotavljal, ali je na Dravskem polju tudi v manjših krajih več raka v primerjavi s podravsko regijo ali ne. Strokovnjaki inštituta so v Kinodvorani gradu Rače, ta je bila sicer pol prazna, javno predstavili zaključno poročilo raziskave o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih. Zahteva za raziskavo je bila tudi ena od pričakovanj ekološke iniciative ob lastniškem vstopu Albauga v Pinus. Raziskavo je plačala Odvetniška pisarna Gorjup, pooblaščenka podjetja Albaugh v Sloveniji. Občina Rače-Fram sicer krajanov na to predstavitev ni posebej vabila. Je pa ravnatelj osnovne šole Rače Rolando Lašič poslal vabilo vsem staršem. Prav šola je v preteklosti postregla s skrb vzbujajočim podatki, da je na osnovni šole Rače v 30 letih za rakom zbolelo ali umrlo že 22 zaposlenih.

Dravsko polje pod slovenskim povprečjem

Uvodoma je Vesna Zadnik, vodja Registra raka Republike Slovenije, pojasnila, da so v raziskavo vključili zbrane podatke iz registra raka, kamor se že od leta 1950 vpisujejo podatki o bolnikih s prebivališčem v Sloveniji, ki so zboleli za rakom, in zajeli 30-letno obdobje (1985–2014). Študija je potekala pod vodstvom glavne raziskovalke Sonje Tomšič, specialistke za javno zdravje, vanjo pa so vložili 400 ur raziskovalnega dela. Rezultati analize Onkološkega inštituta Ljubljana jasno kažejo, da je v Podravju manj rakavih obolenj, kot je slovensko povprečje. “V nobenem od analiziranih območij na Dravskem polju nismo ugotovili za nobeno izmed proučevanih vrst raka kopičenja primerov rakavih obolenj. Izjema je Kidričevo, kjer je statistično višje tveganje pljučnega raka kot v podravski regiji. Za območje naselja Rače, drugih naselij v občini Rače-Fram in okoliških naselij v nobenem od obdobij in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilnega večjega tveganja za katerekoli vrsto raka,” pojasnjuje Tomšičeva rezultate raziskave. Za lokalno prebivalstvo je razveseljiv tudi podatek, da po pogostosti pojavljanja rakavih obolenj ni nobenih razlik v spodnjem in zgornjem delu občine.

Poseben del so v raziskavi namenili glifosatu, ki je razvrščen v skupino 2a-snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Znano je, da glifosat povzroča raka pri živalih, vendar so študije, ki so na ljudeh proučevale različne vrste raka, dale nekonsistentne rezultate. Pri več raziskavah se je izkazalo, da so glifosat in nekateri pesticidi povezani s povečanim tveganjem za razvoj ne-Hodkingovih limfomov, so pojasnile strokovnjakinje. “Zaznavamo precejšen porast tega limfoma, ampak je porast po celi Sloveniji in po celem svetu. Na Dravskem polju ga ni več kot drugje. Nimamo še odgovora na vprašanje, zakaj tolikšen porast,” pravi Tomšičeva.

Število rakavih obolenj se povečuje doma in po svetu

V analizo so vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) in rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfoni in levkemije. “Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v podravski regiji in tudi na Dravskem polju z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet, porast je v večji meri posledica staranja prebivalstva,” je pojasnila Sonja Tomšič. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo različni med seboj prepleteni dejavniki, od dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Več kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom, kot so debelost, kajenje, pitje alkoholnih pijač … Izpostavljenost rakotvornim snovem v bivalnem okolju naj bi bila odgovorna za manj kot pet odstotkov rakov, izhaja iz raziskave.

Ekološka iniciativa: Takšno okolje moramo ohraniti

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci bolj izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. “Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljajo povečanega tveganja za razvoj raka,” so jasni na inštitutu. Izpostavili so še, da se na Dravskem polju še vedno pojavljajo snovi, ki so kancerogene. Kaj bo občina naredila za saniranje jam, kjer so zakopani nevarni odpadki, najbolj znana je Kozoderčeva jama, je zanimalo krajana Marjana Laha. “Imamo karto kritičnih jam, ki jo je naredil Inštitut za ekološki inženiring že leta 2000, a pri državi za sanacijo doslej ni bilo posluha,” je odgovoril župan Branko Ledinek.

Aleksander Zidanšek je v imenu Ekološke iniciative Rače povedal: “Študijo jemljemo kot lep rezultat v okolju, ki ga moramo ohraniti tudi pri umeščanju novih obratov v okolje, kot sta Magna in širjenje proizvodnje Albaugh.” So pa bili nekateri prisotni razočarani, zakaj ni študija konkretno odgovorila na vprašanje, ali je kemična tovarna odgovorna za rakava obolenja v Račah in ali je število obolelih v šoli izstopajoče. Zadnikova je pojasnila, da tega niso mogli raziskovati, saj ne razpolagajo z vsemi potrebnimi osebnimi podatki obolelih in vseh zaposlenih in nekdanjih zaposlenih na šoli. Je pa rekla, da je takšna raziskava možna. “Letno imamo 15 tisoč primerov raka v Sloveniji. Pravzaprav se pogovarjamo o epidemiji,” je Zadnikova nizala podatke. Raziskava ni ugotavljala vzrokov, zakaj so nekateri v teh krajih zboleli za rakom, saj ne razpolagajo z vsemi podatki, ki tudi vplivajo na razvoj raka (kajenje, debelost …). Glede na financerja se je pojavil tudi dvom o kredibilnosti raziskave. “Ali ste imeli kakšne omejitve pri raziskavi?” je zanimalo občinskega svetnika Sebastjana Soršaka. “To je bila izjemno poglobljena študija in velik zalogaj za naš raziskovalni tim. Že leta 2015 smo pripravili protokol raziskave. Za raziskavo stojimo in lahko mirno zagotovim, da podjetje Albaugh ni imelo nobenega vpliva na raziskavo,” je bila jasna Zadninkova. “Če podvomimo o teh rezultatih, lahko dvomimo o vsem,” je zaključil župan Ledinek. Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana in spletni strani Slora.

Vir: https://www.vecer.com/v-racah-kjer-proizvajajo-glifosat-ni-vec-raka-kot-drugod-v-podravju-6690192

Barbara Bradač


Farsa, imenovana Magna: kaj vse je šlo narobe

februar 19, 2019

Kdo vse je zatajil v primeru neustrezne umestitve tovarne Magna Steyr na vodovarstveno območje v Hočah? Ne morem se spomniti nobenega primera iz preteklosti, v katerem bi generalno odpovedali kar vsi »deležniki« po vrsti: najprej država, konkretno tedaj še Cerarjeva in sedanja vlada, s svojim izigravanjem zakonov in specialnim Lex Magna, ustrežljivo serviranim investitorju v zameno za politične točke, ponujajočim najboljšo možno lokacijo ob vseh potencialnih drugih, s katerimi bi bili pri Magni tudi zadovoljni, nato okoljevarstveniki, ki se niso znali postaviti proti kršitvam zakonodaje in v bran varstvu okolja in narave, končno pa še Gorazd Marinček, tisti aktivist, ki je bil leto in več deležen številnih nedopustnih pritiskov, norčevanja in posmeha s strani najširše javnosti, navdušene nad bleščečim investitorjem in novimi delovnimi mesti, a je potem predlagal napačen korak: še dodatno poglobitev problema z izigravanjem zakona.

Na koncu je tu še mnenje široke javnosti, ki je brez resne globine presojalo nastali konflikt le po občutkih in tem, kar intonirajo mediji: koncept zaščite vode je za državljane nadvse abstrakten, novih delovnih mest pa zelo konkreten, zato s strani Magne najeti piarovci v humusu ljudskih populizmov niso imeli preveč težkega dela. Pojdimo po vrsti.

Nadaljevanje na: https://vezjak.com/2019/02/18/farsa-imenovana-magna-kaj-vse-je-slo-narobe/

Boris Vezjak


V občini Kidričevo predstavili novo turistično destinacijo Visit Ravno polje

januar 23, 2019

V sklopu razvoja turistične destinacije Visit Ravno polje so v občini Kidričevo odprli turistično pisarno, ki je začetek skupnega povezovanja turističnih inštitucij in tudi tistih, ki želijo sodelovati v skupni promociji turističnih destinacij v Podravski regiji.

Občina Kidričevo z občino Starše že sodeluje na področju turizma in v lanskem letu so izdali skupno brošuro, v kateri so predstavljeni tako ponudniki kot tudi zanimivosti skupnega turističnega območja. S projektom pa nameravajo nadaljevati in k sodelovanju so že povabili okoliške občine Hajdino, Rače – Fram in Videm.

Minuli petek so v kidričevski občini, pri novi turistični pisarni, predstavili zanimivo turistično zgodbo povezovanja nekaterih občin na Dravskem polju, premierno so predstavili še promocijski film s poudarkom na ponudbi in ponudnikih ter nove turistične produkte. Srečanja v Kidričevem so se poleg tamkajšnjega župana Antona Leskovarja in njegovih sodelavcev iz občine uprave, udeležili še župan občine Rače – Fram Branko Ledinek, predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc, predsednik TD Starše Marjan Malekter predstavniki okoliških turističnih zavodov, turističnih društev in agencij.

Vstopajo na turistični trg

Sonja Breznik, oblikovalka turistične destinacije Visit Ravno Polje, je na turistično obarvanem dogodku povedala, da je turizem panoga, ki je vsak dan bolj prisotna v našem okolju in zato je čedalje bolj pomembno, da se turistične destinacije povezujejo in s tem ustvarjajo še boljše pogoje za razpoznavnost razvoja turizma na območju Ptuja in širom regije.

“Biti moramo pripravljeni na strategijo turizma v Sloveniji. 18. januarja tudi uradno vstopamo na turistični trg. Naredili smo že pet zanimivih programov, predstavljamo že prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost.

Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konca predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green Lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi camp park, dodajamo nove prenočitve,” je dejala Breznikova.

“Svetovna turistična destinacijo je Slovenijo razdelila v štiri makro destinacije in mi spadamo v termalno-panonsko destinacijo. Smo podaljšek vodilnim destinacijam in dodana vrednost k tistemu, kar že sami v turizmu ponujajo,” je med predstavitvijo izzivov in priložnosti skupnega sodelovanja v novi destinaciji še pojasnila Sonja Breznik.

Ob je predstavila tudi sodelovanje s turistično vodičko Maruško Dekleva Lenart iz Turistične agencije Turizem Zeleni Val s Ptuja, ki je tokrat pripravila tudi krajše vodenje po občini, po Poti zgodovine do dvorca Sternthal, kjer je sedež kidričevske občine.

Pomemben korak na področju turizma za občino Kidričevo in okoliške občine

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se je ob tej priložnosti dotaknil turistične takse, ki je v občini med najdražjimi in povedal, da so to naredili namenoma, saj imajo zaenkrat le enega ponudnika prenočišč – Pan prenočišča, sobe pa v 90 odstotkih koristijo le poslovni partnerji Taluma in Boxmarka. Z novim letom so namreč v občini k znesku turistične dodali še promocijsko takso, kar pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč. Ob tem je Leskovar pojasnil, da pa za namestitev v kampu in avtodomu turistične takse ni potrebno plačati, saj želijo privabiti čim več takih obiskovalcev in na to tudi ciljajo.

“Vesel sem, da se je zgodil tudi ta korak na področju turizma v občini Kidričevo, da dejansko začenjamo turistično zgodbo, o kateri smo se doslej le pogovarjali. Verjamem, da bomo v turizmu uspeli in smo na dobri poti, pogovarjamo se tudi o nadaljnjem sodelovanju, poleg občine Starše smo v destinacijo povabili še občine Rače – Fram, Hajdina in Videm,” je še dodal Leskovar.

Vir: http://spodnjepodravje.si/v-obcini-kidricevo-predstavili-novo-turisticno-destinacijo-visit-ravno-polje/

Tam dol na ravnem polju

Turistični projekt Visit Ravno polje za zdaj vključuje Občino Kidričevo in Občino Star­še. Dogovori tudi že potekajo z občinama Hajdina in Rače-Fram, k sodelovanju pa že­lijo priključiti tudi Občino Videm. Glavni namen je skupna promocija te destinacije, ki na turističnem zemljevidu še ni poznana. Prve korake so ravno v teh dneh naredili s promocijskim filmom.

Znamka Visit Ravno polje, ki se promovira pod sloganom Tam dol na ravnem polju, je svojo zgodbo začela pred pol leta. Takrat sta moči združili Občina Kidričevo in Občina Starše ter skupaj ustvarili brošuro z lokalno ponudbo, v teh dneh pa so svojo destinacijo postavili tudi na trg.

Za začetek so pripravili ponudbo petih različnih enodnevnih izletov z različno tematiko: »Ker imajo raz­lični gostje radi različne stvari, smo pripravili izlete po tematskih sklo­pih. Nekateri so bolj zgodovinski, drugi bolj kulinarični. Ravno hrani pa posvečamo še posebno po­zornost, saj bo Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija,« je ponudbo opisala vodja projekta So­nja Breznik. Ob prvi javni predsta­vitvi nove turistične destinacije so obiskovalce popeljali po Kidriče­vem in prikazali utrinek vodenja, ki ga pripravljajo za bodoče obiskoval­ce, v občinskih prostorih pa so tudi premierno predstavili promocijski filmček. V triminutnem posnetku predstavljajo predvsem pokrajino in lokalno ponudbo. Osredotočajo pa se predvsem na kulinarično po­nudbo. Kot je povedala Breznikova, so za zdaj vključili le Kidričevo in Starše, bo pa kmalu sledil tudi film, ki bo osredotočen na občini Rače–Fram in Hajdina.

»Zelo smo veseli, da se je zgodil ta korak na poti k turizmu. Kidri­čevo ni le industrija, ampak lahko ponudi tudi kaj za turiste. Upamo, da bomo nekaj obiskovalcev, ki obiskujejo Bled in Ljubljano, dobili tudi k nam,« je povedal župan Kidri­čevega Anton Leskovar. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja, zato si želi, da bi se priključilo čim več občin. Ne nazadnje pa bi se želeli povezati tudi s turistično destina­cijo Haloze, ki je svojo zgodbo že začela.

Vida Božičko

Vir: Štajerski Tednik

Več na:
http://visitravnopolje.si