Županov SDS povozil predlog občinske komisije

maj 16, 2019

V Kidričevem junija praznujejo občinski praznik. Ob tej priložnosti zaslužnim občanom podelijo občinska odlikovanja. O prejemnikih na predlog komisije za priznanja in odlikovanja odloča občinski svet. Tokrat je občinski svet predlog komisije zaobšel in izglasoval predlog stranke SDS.

Predsednica komisije, sicer tudi občinska svetnica iz vrst SLS, Romana Bosak je predstavila predlog, ki je bil izglasovan na komisiji: da se letos občinski plaketi podelita Branku Valentanu za prispevek k razvoju in napredku občine Kidričevo ter vasi Apače in župniku Karlu Pavliču za dobro sodelovanje z društvi in občani. Predlog za plaketo Valentanu so dali stranka SD in skupina treh občanov. Župnika Pavliča je za odlikovanje predlagala stranka SDS. Njihov drugi predlagani kandidat za občinsko priznanje je bil Janko Vindiš. Ko je Bosakova navedla predlog, da se plaketi podelita Valentanu in Pavliču, se je oglasil Milan Fideršek iz stranke SDS. Dejal je, da predloga komisije ne bodo podprli. Zato je predstavil svojega: plaketi naj prejmeta Karel Pavlič in Janko Vindiš. Fideršek je poudaril, da naj bi se pred odločanjem o letošnjih prejemnikih priznanj izvajali pritiski: „Bili so telefonski klici. Eden izmed kandidatov naj bi se predlagal sam … Nehigienično je, da se kliče naokrog in se vsepovprek trudi, da bi nekdo dobil občinsko plaketo. Tega doslej ni bilo in je tudi zunaj vsake meje.“

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/15491-kidricevo-zupanov-sds-povozil-predlog-obcinske-komisije

Mojca Zemljarič

Advertisements

Medved kidričevski svetnik

december 10, 2018

Na enem od volišč, v Stražgojnci, je prišlo do napake pri vpisu glasov. Občinska volilna komisija se je odločila za ponovno štetje glasovnic in ugotovila, da je Anton Medved upravičeno vložil ugovor.

V 17-članskem občinskem svetu občine Kidričevo bo prihodnja štiri leta Anton Medved, SLS, iz Stražgonjce, je na današnji konstitutivni seji sveta odločilo šestnajst svetnikov in tako sledilo ugotovitvam občinske volilne komisije, da je imenovani svetnik tisti, ki mu z 58 prejetimi glasovi volivcev pripada svetniško mesto. Kot smo že poročali, se je izkazalo, da so na volišču v Stražgonjci, kjer je volilnemu odboru predsedovala članica SLS, 35 preferenčnih glasov narobe pripisali kandidatki Nini Jakolič, prav tako članici SLS, v občinski svet pa se je tako po prvih zbranih rezultatih lokalnih volitev uvrstil njihov strankarski kolega Jožef Smolinger z 49 glasovi volivcev. Medved je napako opazil, ko je videl oba zapisnika volilnega odbora in je na enem omenjenih 35 glasov zapisanih ob njegovem imenu, na drugem pa ob imenu kandidatke, ki je bila zapisana takoj za njim. S svojo ugotovitvijo je Medved seznanil občinsko volilno komisijo v Kidričevem, a ker je ugovor posredoval prepozno, so zdaj o njegovem mandatu odločali na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta.

Dan pred prvo sejo občinskega sveta v novi sestavi se je na izredni seji sestala tudi občinska volilna komisija, ki ji predseduje Natalija Horvat Medved, in člani so ugotovili, da je prišlo do napake v enem od zapisnikov. Odločili so se za ponovno štetje glasovnic in ugotovili, da je dovolj glasov za izvolitev v občinski svet prejel Anton Medved. “Ker iz obstoječih zapisnikov nismo mogli vedeti, kateri je pravilen, smo se odločili za ponovno štetje glasovnic, temu je prisostvoval tudi predstavnik liste SLS. In ugotovili smo, da je resnično prišlo do napake,” pravi Horvat Medvedova, ki je obenem občinsko vodstvo in svetnike pozvala, naj na prihodnjih volitvah skrbno premislijo, koga bodo imenovali v volilne odbore, saj so jih letos sestavili z veliko težavo, obenem pa predlagala, da naj izkoristijo možnost spremljanja volitev. Občino Kidričevo že tretji mandat vodi župan Anton Leskovar, SDS. Ta stranka ima v občinskem svetu tudi največ svetnikov, kar sedem, štiri svetnike ima SLS, tri NSi, dva SD in enega Desus. V občinskem svetu je osem novih svetnikov, šest je žensk.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/medved-v-kidricevski-svetnik-6624922


Napaka volilnega odbora je Medveda skoraj prikrajšala za svetniški stolček

december 10, 2018

Volilna komisija na volišču v Stražgonjci je na dan volitev naredila napako pri zapisniku. Namesto da bi 35 preferenčnih glasov pripisala kandidatu Antonu Medvedu, je te glasove pripisala Nini Jakolič, ki je bila naslednja na listi SLS. To je za Medveda pomenilo, da se v občinski svet ne uvrsti. Kandidat je podal pritožbo na volilno komisijo, vendar je ni oddal v predvidenih rokih, zato so usodo njegovega mandata reševali na prvi, ustanovni seji.

Precej običajna in velikokrat ponovljena praksa volilnih odborov je bila na volišču v Stražgonjci tokrat opravljena površno. Ko so se na volilno nedeljo ob 19. uri vrata volišča zaprla, je tričlanska komisija preštela glasove in pripravila zapisnik v dveh izvodih. Pri tem se je zgodila napaka, in sicer je predsednica na enem od zapisnikov 35 preferenčnih glasov pripisala Antonu Medvedu, na drugem zapisniku pa kandidatki Nini Jakolič. Oba sta kandidirala na listi SLS. Medved je bil na listi na 8. mestu, Jakoličeva pa na 9. mestu. Ker sta bila zapisana drug pod drugim, je predsednica volilnega odbora spregledala črto in glasove zapisala prenizko. Volilni odbor je volilni komisiji predal napačen zapisnik, in sicer tistega s preferenčnimi glasovi za Jakoličevo, glasovnice pa zapečatil. Na spletnem portalu Državne volilne komisije so zato objavili seznam novih svetnikov, na katerem ni bilo Antona Medveda. Namesto njega se je nanj uvrstil Jožef Smolinger.

Ker je Medved vedel, da je preferenčne glasove dobil, saj je šlo za volišče v njegovi vasi, se je pritožil na volilno komisijo, vendar prepozno, zato je komisija pritožbo zavrnila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13509-kidricevo-napaka-volilnega-odbora-je-medveda-skoraj-prikrajsala-za-svetniski-stolcek


»Smo otroški vrtec ali smo občinski svetniki?!«

september 15, 2015

Na prvi popočitniški seji sveta občine Kidričevo so osrednji del vroče razprave namenili problematiki odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki so ga po nepojasnjenem majskem odstopu predsednika Milana Strmška razrešili, a zanj vse do septembra niso mogli zbrati pet novih kandidatov.

Vse skupaj se je začelo zelo lepo in obetajoče, saj so v prvem delu četrtkove seje brez pripomb, kot po tekočem traku, potrjevali vse, kar je bilo predlagano. Med drugim so tako odpisali že zastarele dolgove posameznih krajanov, ki niso zmogli plačati svojega deleža sofinanciranja izgradnje lokalne ceste iz leta 1996, sklep o odpustu dolga v višini 250 evrov pa velja za deset socialno ogroženih občanov, ki niso zmogli plačati stroškov za svoje otroke v vrtcu in šoli.

Kdo je zavlačeval in kdo metal polena pod noge?

Vse skupaj pa se je obrnilo na glavo, ko so se lotili imenovanja odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Kot je pojasnil župan Anton Leskovar, je že maja iz osebnih razlogov nepreklicno odstopil predsednik tega odbora Milan Strmšek, zato ga je občinski svet tudi razrešil. V začetku junija so bile vse politične stranke, zastopane v občinskem svetu, pozvane, naj predlagajo kandidata za imenovanje novega predsednika tega odbora. A poslanska skupina SLS je sporočila, da svojega kandidata ne bo predlagala, druge politične stranke pa se na poziv sploh niso odzvale. Zato je občinski svet julija sprejel sklep o razrešitvi celotnega odbora. Predsednik KVIAZ je 13. avgusta ponovno pozval vse politične stranke, naj podajo predloge za imenovanje spornega odbora, a je do 21. avgusta prejel le predlog stranke SDS za predsednika in tri člane tega odbora. Ker pa statut določa, da je tudi v tem odboru pet članov, je predsednik KVIAZ ponovno pozval politične stranke, naj dajo svoje predloge za imenovanje odbora do 2. septembra. Žal pa tudi na ta poziv niso prejeli dodatnih predlogov, saj so svetniške skupine DeSUS, SD in SMS sporočile, da svojih kandidatov ne bodo podale. In zato do tedaj niso mogli pripraviti liste kandidatov za imenovanje odbora. Ob tem je župan izrazil zaskrbljenost, zato je svetnike opozoril, da bodo v primeru, če odbora za kmetijstvo ne bodo uspeli imenovati, zamudili vse roke za razpise in za sredstva, ki bi jih sicer lahko pridobili za delovanje tega odbora, v negotovosti pa je tudi financiranje društev, ki delujejo na kmetijskem področju: »Opozarjam vas, tisti, ki niste predlagali svojih kandidatov za člane odbora za kmetijstvo in jih še vedno nočete predlagati, prevzemate vso odgovornost za to, če se letos ne bodo koristila sredstva za razvoj kmetijstva v naši občini!«

Odstop zaradi košnje trave?

Več v tiskani izdaji Štajerskega tednika

Kidričevo, 14.9.2015

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/smo-otroski-vrtec-ali-smo-obcinski-svetniki


Ker je naš!

julij 7, 2014

Predvolilno geslo lokalne SLS nam neskrito sporoča kriterij, po katerem sicer očitno delujejo tudi kot stranka.

Slika0412


Poslanec Pukšič v Državnem zboru o problematiki ceste v Pongercah

februar 3, 2014

Citat je iz javnega zapisnika nadaljevanja 21. seje Državnega zbora Republike Slovenije, dne 29. januar 2014. Gre za nepredelano verzijo zapisnika.

FRANC PUKŠIČ (SLS):
Odsek številka 74: (nb) – 15.00

[…]

“Sedaj bom predstavil še en problem, na katerega se minister Omerzel ne odziva. Škoda. Pa je dobrohoten za državo. Škoda. Pa so vpleteni zopet ljudje iz ministrstva. Škoda. Pa zakaj? Ker pač imajo svoje interese. Ampak za ta problem minister ni kriv do točke 6 ali, ja, do točke šest, sedem, ko jo bom predstavil. Moram pa od začetka. Zato bi prosil, da mi daste sliko, zato da se bo vedelo o čem govorim. Na koncu pa je, kriv je za to, da se na to ne odziva. Kot vidite, eno rumeno in eno zeleno črto. V nadaljevanju od zelene, rumene in potem vijoličaste črte, tisti rumeni del, bi se naj zgradila nova cesta. Govorim seveda o železniški progi Pragersko-Hodoš v Šikolah, Pongrce. No, in leta, začelo se je, zato bom šel od začetka, začelo se je že leta 2001. Torej od takrat seveda minister Omerzel s tem ni imel nič. Danilo Vek je bil takrat menda na železnici, sedaj je na prometu ali pa je že bil takrat na prometnem ministrstvu, je eden izmed občanov, ki živi v tem naselju. Eden od tistih, ki je lobiral zato, da se zgradi zelena proga. Zelena proga je pomenila odkup zemljišč. Zelena proga pomeni, če pogledate tako na hitrico, vsaj od tistega križišča zelene, rumene, vsaj dvakrat daljšo cesto. Zelena proga pomeni torej celotni odkup vseh zemljišč. Rumena pomeni odkup cca. 30 kvadratnih metrov zemljišča, samo, ker ostali del zemljišča je last Slovenskih železnic. Cena izgradnje je približno dvakrat cenejša. Varnost je pa večja pri rumeni kot pri zeleni progi. Res pa je, da je del varnosti, torej za par posameznikov, menda za devet ali deset hiš manjša, zato ker se iz rumene po vijolični nadaljuje že sedaj po obstoječi cesti, pa tega seveda prav gospod Danilo Vek ne želi, ker je pač zraven, ker ima možnost priti do tako imenovane slepe ulice. Proti takšni progi je tukaj število odpisov oziroma cest veliko število podpisov iz te vasi. Zapisali so, zakaj so proti. No, in še tole, ta druga rešitev, rešitev po rumeni progi je možno, je potrdil tudi projektant, ki je prisostvoval na omenjenem sestanku. Proti so seveda zaradi tega dvojnega ovinka tukaj na zelenem delu, proti so zaradi tega, ker je to cenejše in bistvo vsega tega, zakaj se ni zgodila rumena, cenejša, varnejša, je koruptivno dejanje, tisti ki so imeli moč, torej sistema, ki so bili zaposleni na ministrstvu oziroma so še vedno. Torej nekaj hiš dobi slepo ulico.

Odsek številka 75 – (TR) – 15.05

(nadaljevanje) Izračun brez odkupa zemljišč, kolikšen odkup zemljišč, ne vem, nimam podatka, je narejeno bilo na ministrstvu in je tako za palec bilo ocenjeno za circa 200 tisoč evrov. Minister, še kako bi rabil teh 200 tisoč evrov za vzdrževanje slovenskih cest, ki je seveda v razsulu, v razpadanju. No, in ti občani so se obrnili tudi na, sedaj pa prihaja v tok že minister Omerzel, na predsednika Odbora za infrastrukturo Državnega zbora, gospoda Sama Bevka. Gospod Samo Bevk je korektno napisal ministru pismo in minister je na to pismo odgovoril. Vemo, da ne bo šel minister tega študirati, za to so službe in je seveda naročil tistim, da bodo to le naredili. No in sedaj vam bom predstavil dva dokumenta, kako so ti fantje na njegovem ministrstvu to naredili.

Ko je minister odposlal pismo 13. 11. lanskega leta, to pomeni 13. novembra, so ministru napisali, torej jaz ministra tukaj nič ne obdolžujem, ampak javno, v javnosti o tem govorim tudi zato, ker se gospod minister v 14 dnevih ni imel časa vzeti toliko, da bi na zahtevo poslanca organiziral termin, kjer bi se usedli skupaj in problematiko prodali v dobrobit občanov, proračuna Republike Slovenije, skratka, vsega tistega, s čimer je tudi zaprisegel v Državnem zboru, razčistiti in tega ni želel narediti, to se mi zdi arogantno in nesramno. Vi vsi, v tistih klopeh na oni strani, bi morali vedeti, da nismo mi tukaj zaradi vas, ampak da ste vi tam zaradi nas, zaradi tistih, ki vas pač v koaliciji potrdijo in na mesta postavijo. Prej boste šli, kot mi, mi gremo na volitve, dobimo svojo potrditev za svoje pošteno ali nepošteno delo na volitvah, marsikateri pa pride v tiste klopi po drugih merilih, kar seveda ni prav.

No in gospod minister, ki ga sedaj ni tu, upam, da bo poslušal oziroma, da mu boste prenesli, vaše službe so zapisale: V kolikor bi danes, torej sedaj, to minister piše, še enkrat 13. novembra lansko leto, v kolikor bi sedaj spremenili iz zelene na rumeno progo, bi se moralo zgoditi naslednje. Prvič, potrebno je izdelati projektno dokumentacijo. Drugič, pridobiti soglasje na dokumentacijo, izvesti meritve zemljišč, cenitve in odkupa zemljišč. Še enkrat, za 30 kvadratnih metrov. In četrtič, da je varnost cestnega prometa po rešitvi iz državnega prostorskega načrta, to pomeni po zeleni progi, kot pa variantna po rumeni, večja, zato se strinja z odločitvijo Direktorata za infrastrukturo, zato se strinja z odločitvijo Direktorata za infrastrukturo, podpis, minister Omerzel. To so mu pripravili, on je to podpisal, niti vedel ni, kdaj je to podpisal. Ampak jutri upam, da bo vedel, o čem govorimo in da bo jutri direktor Direktorata za infrastrukturo poklical in ga bo vprašal, poslušaj, Lojzek, saj ne vem, kaj mu je ime, ker tudi ne vem, kako se že piše, ti, kaj si že meni ti 13. 11. napisal, kaj si mi napisal. Kaj si pa ti Lojzek pisal 9. 10., to pomeni mesec dni prej, mesec dni prej podpisa ni, vodja sektorja za železnice, Damir Topolnik, pripravil Bojan Vogrinec. Kaj pa je takrat Ministrstvo za infrastrukturo in prostor napisalo občini Kidričevo, kaj so ji že napisali. Torej normalno bi pričakovali, da teh 5, 6 točk, kaj bo potrebno vse narediti. Ni res. Ni res. Napisali so, tako kot je pravzaprav res, in sicer, v kolikor nam, torej občinam, ne zagotovite možnosti gradnje po

Odsek številka 76 – (SJ) – 15.10

(nadaljevanje) zeleni, zahtevate, da boste delali po rumeni, pa seveda občina v bistvu nima v tem kaj dosti, ne boste posredovali, torej v kolikor nam tega zagotovila ne boste posredovali, bomo primorani pričeti z aktivnosti izgradnje, povezovalne ceste ob železnici, ob železnici v okviru toleranc državnega prostorskega načrta. V okviru toleranc državnega prostorskega načrta. In to je res. In to je res. Kar so pa tu napisali, kar je minister tu napisal, je pa laž, pa ni res. To pa je res. In potem pravijo dalje, predmetni poseg je ob upoštevanju vseh zakonskih normativov skoraj v celoti speljan znotraj območja državnega prostorskega načrta in po zemljišču javne železniške infrastrukture. Poseg izven meje državnega prostorskega načrta v velikosti cirka 30 kvadratov, je potreben zgolj na zasebni parceli, številka 512/1, …/nerazumljivo/… gre za poseg izvedbe nasipa povezovalne ceste.

No, kolegice in kolegi, kako naj potem poslanci v državnem zboru pošteno in korektno odločamo, če dobivamo iz služb torej iz ministrstev tako zavajajoče podatke. Enkrat a, drugič ž. Gre seveda za to, komu je kaj namenjeno in komu je kaj poslano. Očitno, ko gre seveda za neki privatni interes, potem bomo vse ali pa bodo vse naredile službe, ali pa boste v Vladi naredili vse, da nečesa ne bi speljali. No, in da zaključim s to zgodbo. Veste, ko jaz kot poslanec pišem kakšen dopis, mail ali kaj podobnega, mojemu prijatelju, Jožetu Jerovšku, ali mu pošljem sms, mu napišem: »Franc«, spodaj. Če pa bom seveda pisal, torej občini, kakšnemu društvu, skratka komurkoli, ki ni moj osebni prijatelj, potem pa mu napišem: »Franc Pukšič, poslanec državnega zbora«. Pa to je normalno. In to bi jaz pričakoval tudi s strani ministrstva. Če ministrstvo piše na občino dopis in se pod njim podpiše: »Lep pozdrav, Danilo«, potem so to neki osebni prijatelji, na osebni ravni. In ko bom še to predstavil, vas bo pa glava bolela. Torej tam, seveda jaz ne vem, ali je gospod Danilo Vek osebni prijatelj župana Kidričevega, tega ne vem. Ampak, da županu Kidričevega napiše mail in spodaj »Danilo«, je seveda za moje pojme milo rečeno nesprejemljivo. Nesprejemljivo. Še enkrat, ta Vek je doma tu notri, on si želi slepo ulico. Na kater račun? Na račun tudi tiste mame, ki ima 180 ali 184 evrov penzije. Na račun tistih, ki banke dokapitalizirajo. Na račun seveda celotne slovenske korupcije, ker se pač tako živi in se tako sme.

Zadeva je seveda zrela in to sem jaz tudi povedal, zrela za Nacionalni preiskovalni urad in ker so se seveda obrnili name, bom tudi vso zadevo predal na Nacionalni preiskovalni urad. Tu bi minister tudi moral odgovarjat. Je pač nova zgodba, ki je konkretna, ki je direktna. No, in poglejte kaj ta visoki državni uslužbenec, verjetno ima vso delovno dobo, ne vem, malo sedaj seveda provociram, v državnih službah, napiše takole županu: »Prosim te, da še pogledaš v soglasje občine Kidričevo, k gradnji Rojkove hiše. Ali res nikjer ne piše, da bo skladno z razgrnitvijo državnega prostorskega načrta, potekala mimo njegove hiše, obvoznice?« Torej, dajmo mi, inštitucije, dajmo še zdaj stisniti na tega malega Slovenca, na tega malega človeka, on je sam, on nima pravnih služb, on nima aparata za sabo, dajmo ga, on je tam hišo zgradil, on je dobil gradbeno dovoljenje,

Odsek številka 77 – (SD) – 15.15.

(nadaljevanje) on zdaj z otroci tam živi, hodi v službo in tako dalje. Dajmo ga, župan, daj poglej, mogoče pa bomo kje kaj zvrtali. To mu pošilja, lep pozdrav, Danilo. Mislim, pa če to ni vrh ledene gore, kaj se dela, saj v tem je problem, kaj se dela na teh nivojih in minister zato seveda ne ve, ne more vedeti ampak tisti, ki so mu podrejeni po sistemu navzdol, bi ga na to morali opozoriti. Če pa ne, pa svojega dela ne opravljajo. In seveda posledično, minister, boste plačali vi ceno. Se spomnite na Švedskem, mislim, da je bilo na Švedskem, ko je en zapornik pobegnil med prevozom iz točke a v točko b, mislim, da iz zapora na sodišče ali nekaj podobnega. Ne spomnim se več točno. Pobegnil je. V tistem trenutku sta odstopila dva ministra pa niso vedeli zakaj je pobegnil ampak dva ministra sta odstopila. To je objektivna odgovornost in to minister, da ste ignorantsko zavrnili možnost pogovora na to temo, vam seveda zamerim in te pravice nimate. Gospod minister, nimate te pravice, razen z pozicije ignorance.”

[…]

Vir: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=mag&uid=AF4A5A2A5AE7C366C1257C6F002E3370


Mrtvim v spomin, živim v opomin

december 8, 2012

Ob spomeniku, ki so ga leta 1992 postavili v spomin na vojne in povojne poboje v taborišču Šterntal v Kidričevem, so ob 20. obletnici postavitve pripravili spominsko slovesnost, na kateri je na najbolj temne trenutke tega obdobja slovenske zgodovine obujal spomine dr. Peter Pavel Klasinc.

Slovesnosti ob spomeniku žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ob vhodu v nekdanje pokopališče iz časa Avstro-Ogrske, v neposredni bližini farne cerkve sv. Družine v Kidričevem, so se udeležili tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, znanstveni in arhivski svetnik dr. Peter Pavel Klasinc, predstojnik mednarodnega inštituta arhivskih znanosti univerze v Mariboru, ter občani in predstavniki in simpatizerji stranke SLS iz Kidričevega in okoliških občin. Predsednik območne organizacije SLS občine Kidričevo Mihael Žitnik je v pozdravnem nagovoru spomnil, da so dali pobudo za postavitev spomenika leta 1992 prav člani stranke SLS v tedaj še skupni veliki občini Ptuj, ki so spomenik pod sloganom Mrtvim v spomin – živim v opomin tudi postavili. Ob tem pa poudaril: „Zato v stranki SLS hočemo in zahtevamo, da takšna spominska obeležja ne gredo v pozabo. Vsi želimo, da se podobne grozote ne bi nikoli več zgodile in dosegle človeštva. S temi obeležji ne želimo odpirati starih ran, vendar del spomina na te čase vendarle mora biti večno prisoten in nikoli pozabljen.“

Dr. Peter Pavel Klasinc, znanstveni in arhivski svetnik ter predstojnik Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Univerze v Mariboru, je ob obujanju spominov na najbolj temne trenutke slovenske zgodovine poudaril, da je bilo območje nekdanjega taborišča Strnišče, oziroma Šterntal, prizorišče trpljenja v najširšem pomenu besede ter nadaljeval: „Ta prostor, ki se danes uradno imenuje Strnišče pri Ptuju, je bil v zgodovini najprej poznan kot „Ster stall“, lastnikov Shoendorfov in Helinov, potem kot Sterntal, zaradi izsekanega gozda na tem prostoru pa je nato dobil naziv Strnišče. Gradbeni kompleks, ki ga spremljamo še iz časov pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej, je bil v prvi svetovni vojni rezervna vojaška bolnišnica Mlada Boleslava, delno pa tudi kot taborišče za vojne ujetnike. Po prvi svetovni vojni je deželna vlada za Slovenijo v zapuščenih barakah uredila begunsko taborišče, med drugim tudi za tako imenovane Primorce, ki so se pred fašizmom umaknili v Slovenijo. Pred drugo svetovno vojno in med njo je bilo tu prav tako taborišče, žal pa tudi po letu 1945, ko je bilo tukaj taborišče za različne usode.“

Ob tem je dr. Peter Pavel Klasinc poudaril, da moramo najtemnejši del slovenske zgodovine pripisati prav takim usodnim prostorom, kot je ta, pred katerim so se zbrali: „Ta prostor odseva muke in trpljenje posameznikov, tako zaradi državljanske vojne, revolucije, izgradnje nove oblasti, bega v domovino in kasneje nesrečnega vračanja domov, in spomin na vse krute pojave, ki so se dogajali v tem, tako imenovanem koncentracijskem taborišču. Vključno z množičnimi poboji. Nova oblast je po letu 1945 prevzela oblast tudi na področju sodstva, prej je bilo seveda ukinjeno predvojno sodstvo, uvajali so se elementi socialističnega prava, v tem obdobju pa je nastal nek pravni nered, v katerem so se lahko izvajali montirani procesi, montirane obsodbe, maltretiranja zapornikov in obstoj tako imenovanih socialističnih koncentracijskih taborišč. Sem so prihajali obsojeni na različno dolge kazni, ki so jim odvzeli svobodo, državljanske in politične pravice, obsojeni na prisilno delo in podobno. Kljub amnestiji, ki je bila razglašena 3. avgusta 1945, so bili obsojenci še vedno odpeljani v taborišča, le da so se ta preimenovala v kazenska taborišča. Še najlepše nam o usodah v tem prostoru piše profesor Mikula v svoji publikaciji Dokumenti pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji, ki je izšla leta 2007, v kateri so objavljena tudi pričevanja iz taborišča v Strnišču pri Ptuju.“

Izjave posameznih internirancev so po mnenju dr. Petra Pavla Klasinca pretresljive in več kot presenetljive: „Pri tem pa je sreča, to moram povedati tudi kot angažiran arhivist, da se je ohranilo tudi okoli 40 arhivskih dokumentov iz arhiva OZNE, ki je bila soavtorica ustanavljanja in upravljanja koncentracijskih taborišč po vojni. In prav ti arhivski dokumenti pričajo o dogodkih in prikazujejo situacijo, ki se je dogajala tukaj, na tem prostoru. Ob tem pa se moramo spomniti tudi vseh tistih 600 lokacij pokopov nasilno pobitih na slovenskih tleh po vojni. Delovna komisija Ferenc, Dežman, Jamnik je tragičnost tega slovenskega obdobja vsekakor izpričala. Vse te povojne situacije, v arhivskih dokumentih lahko preberemo tudi besedo čiščenja, so bile z neke strani tudi razumljive. Niso pa mogle ostati razumljive takrat, ko se je obračunavalo zaradi drugačne politične ali verske usmerjenosti in ko so bili ti ljudje potem deležni posebnih tretmajev. Za pripadnike nemške manjšine iz cele Slovenije in za tiste Slovence, ki so bili po letu 1945 označeni kot Nemčurji, je OZNA ustanovila osrednje koncentracijsko taborišče prav tukaj v Strnišču pri Ptuju.“

Na spominski slovesnosti ob 20-letnici spomenika v Kidričevem so primeren kulturni utrip prispevali pevci moškega pevskega zbora Talum pod vodstvom Oliverja Bučka in recitatorka iz občine Kidričevo. V spomin na vse mrtve, ki so bili v taborišču Šterntal pobiti pred vojno, med njo in po njej, je verski obred opravil kidričevski župnik Anton Pačnik. Ob spomenik, na katerem je z velikimi črkami vklesano: „In memoriam: žrtvam iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije in vsem ostalim, ki so trpeli in umrli med ali po II. svetovni vojni v taborišču Strnišče. Mrtvim v spomin – živim v opomin,“ pa so nato položili še spominski venec in prižgali svečke.

Kidričevo, 7.12.2012

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/mrtvim-v-spomin-zivim-v-opomin