Skrbno ravnanje z naravnimi viri je nuja in ne več izbira

maj 23, 2016

Ob Dnevu Zemlje v Ljubljani je potekalo v organizaciji Društva Ekologi brez meja in organizacije Zero Waste Europe ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Snaga Ljubljana, redno letno srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest.

Direktor organizacije Zero Waste Europe Joan Marc Simon je ob tem družabnem dogodku poudaril: “Zero Waste Europe predstavlja glas skoraj sedmih milijonov prebivalcev Evrope. Tudi iz Slovenije, saj se je v dobrem letu in pol, od kar so Ekologi brez meja postali nacionalna Zero Waste organizacija, mreži priključilo šest občin, ki se uvrščajo med najboljše v Evropi!”

POMEMBNA JE POT

Pred dobrimi petnajstimi leti so bili objavljeni prvi načrti za sežigalnico odpadkov v Kidričevem, čemur so se po robu postavili prebivalci. Združeno so jih podprle okoljske nevladne organizacije in predlagale Zero Waste kot alternativno rešitev. Leta 2005 je vlada opustila načrte glede te sežigalnice, a se je s tem odprl nov problem: sosežig odpadkov v cementnih pečeh. V letih 2010 in 2012 so Ekologi brez meja organizirali dve akciji Očistimo Slovenijo in odpadki so odločno pritegnili pozornost politike tako na nacionalni kot na lokalni ravni.

“Okoljske nevladne organizacije in civilna gibanja stojijo na prvi bojni črti, ko gre za uvajanje sprememb v odnosu do okolja in zdravja. Če bi se zgodilo Kidričevo, bi do leta 2020 imeli preko 50 % odvečnih kapacitet za sežig odpadkov. Oziroma, uspehov na področju ločenega zbiranja in recikliranja ne bi bilo, saj bi odpadke še vedno odvažali v predimenzionirano sežigalnico,” pravi Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja.

V SREDIŠČU ZERO WASTE JE PREPREČEVANJE

Zero Waste ni zgolj preusmerjanje odpadkov od odlagališč in energetske predelave v recikliranje. Preprečevanje nastajanja odpadkov je eden ključnih elementov strategije, saj prinaša številne pozitivne učinke: lokalna delovna mesta, inovativne rešitve, povezovanje različnih deležnikov in nenazadnje velik prispevek k manjši porabi energije in zniževanju emisij toplogrednih plinov.

V četrtek je bil program dogodka zato usmerjen v razpravo o priložnostih, ki jih ti ukrepi prinašajo lokalnim skupnostim. Na treh okroglih mizah so udeleženci lahko spoznali dobre prakse o izposoji pralnih plenic ter njihovi uporabi v vrtcih, o možnostih preprečevanja odpadkov v turizmu in o tem, kako zmanjšati količine užitne hrane, ki danes konča med odpadki.

ZERO WASTE ŽE DOLGO NI VEČ UTOPIJA

V petek so udeležence srečanja pozdravili predsednik Zero Waste Europe, Rossano Ercolini, župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, ter ministrica za okolje in prostor, Irena Majcen. Ministrica je poudarila pomen in načrte vlade pri prehodu države v zeleno gospodarstvo, kjer svojo vlogo igra tudi Zero Waste. Zato si želi, da bi se za to pot odločile tudi druge občine: “Takšne strateške odločitve se zdijo ambiciozne v času, ko smo priča globalnim potrošniškim vzorcem in z njimi povezanimi naraščajočimi količinami odpadkov. A pri ravnanju z odpadki in viri lahko le ambiciozni cilji vodijo do učinkovitih rezultatov.”

Župan Zoran Janković je ob tej priložnosti povedal, da je slovenska prestolnica eno najbolj čistih mest v Evropi in prva evropska prestolnica v mreži Zero Waste, na kar je izjemno ponosen. Izpostavil je, da je Ljubljana tudi prva v Evropi po odstotku ločeno zbranih odpadkov. »Letos je Ljubljana Zelena prestolnica Evrope, kar je najvišje priznanje, ki ga mesto lahko prejme, obenem pa to pomeni obvezo, da gremo naprej po tej isti poti in da smo odgovorni predvsem do prihodnjih generacij.”

Na okrogli mizi o Zero Waste politikah na lokalni ravni so razpravljali predstavniki občin Capannori – prva evropska občina, Vrhnika – prva slovenska občina, Ljubljana – prva evropska prestolnica in Prelog – prva hrvaška občina na poti do družbe brez odpadkov.

Poseben gost srečanja je bil dr. Paul Connett, ki je na globalni ravni eden vidnejših zagovornikov Zero Waste strategije ter kot doktor okoljske kemije in toksikologije neumorni nasprotnik sežiganja odpadkov. Pot do Zero Waste je strnil v deset korakov in poudaril: “Potrebujemo spremembo in za to so potrebni ljudje!”

V popoldanskem delu je Mitja Praznik iz podjetja Snaga Ljubljana podrobneje predstavil sistem ravnanja z odpadki, ki Mestno občino Ljubljana uvršča v vrh evropskih prestolnic na tem področju. Kar ponovno dokazuje, da lahko Ljubljana ponosno nosi naziv Zelena prestolnica Evrope 2016.

VELIK POZITIVEN VPLIV RAVNANJA Z ODPADKI NA PODNEBNE SPREMEMBE

Mariel Vilella iz Zero Waste Europe je predstavila pozitivne vplive preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja na podnebne spremembe. Prav za ponovno uporabo in podaljševanje življenjske dobe elektronske opreme so še številne priložnosti, so poudarili v organizaciji eReuse iz Španije. Španija je namreč prva evropska država, ki je sprejela specifične cilje na področju ponovne uporabe nekaterih vrst električne in elektronske opreme. Italijansko podjetje Selene je predstavilo pilotni projekt recikliranja plastičnih ostankov, ki so stranski produkt procesa recikliranja papirja in jih je papirna industrija do sedaj bodisi odlagala ali sežigala, kar pa predstavlja visoke stroške.

V duhu Zero Waste je potekala celotna prireditev: uporabljali so se kozarci za večkratno uporabo, akreditacijske kartončke so obiskovalci prinesli s sabo, hrana je bila lokalno pridelana, kava iz pravične trgovine, viške hrane pa so prevzele humanitarne organizacije.

Vir: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/696-skrbno-ravnanje-z-naravnimi-viri-je-nuja-in-ne-vec-izbira

Advertisements

Staro blato na Madžarsko

december 2, 2012

Ker od leta 2004 deponirano blato nima negativnih vplivov na okolje, naj bi ga s centralne čistilne naprave v Dogošah odstranili naenkrat

Podjetje Saubermacher, ki je konec oktobra s Snago podpisalo pogodbo za odvoz starega blata s centralne čistilne naprave (CČN) – 17 tisoč ton so ga v Dogoše deponirali vse od leta 2004 -, je ta teden le začelo odvažati blato. To zdaj konča pri njihovih poslovnih partnerjih na Madžarskem, ki ga tudi predelajo. Doslej je Saubermacher iz Dogoš odpeljal petnajst tovornjakov starega blata oziroma okrog 375 ton, odvažati pa so ga začeli v ponedeljek. Čeprav je bilo sprva načrtovano, da bodo blato z deponije pri CČN v Dogošah odvažali v dveh delih, prvega letošnjo zimo, drugega pa naslednjo, sta se zdaj mariborska občina in Snaga odločili, da lahko Saubermacher delo konča v enem kosu. “Odločitev, da staro blato odstranimo v dveh delih, smo sprejeli zato, ker smo se bali posledic, predvsem neprijetnih vonjav. Ker pa smo pred desetimi dnevi odlagališče testno odprli in do zdaj ni bilo opaziti nobenih negativnih posledic, smo se odločili blato odpeljati naenkrat. Glede na trenutno stanje verjamemo, da bo ta zgodba zaključena najkasneje do poletja 2013,” je povedal Danilo Šalamon iz občinskega urada za komunalo. Naj spomnimo, da se je z omenjenim starim blatom iz CČN letos enkrat že zapletlo. Aprila je namreč ministrstvo za okolje celjskemu podjetju Vekton, ki bi blato prevzemalo od Nigrada in ga v Kidričevem mešalo z zemljo, s tako pridobljeno umetno zemljino pa saniralo črno gramoznico v Pleterjah, odvzelo vodno soglasje, mariborska občina pa je morala postopek izbire izvajalca ponoviti, le da tokrat razpisa ni zaupala Nigradu, ampak Snagi. Mariborsko občino bosta odvoz in predelava starega blata stala okrog milijon evrov. Ob tem do novega leta Saubermacher, po njem pa Gorenje Surovina, iz Dogoš odvaža tudi blato, ki na CČN nastaja sproti. Tega se nabere za dva tovornjaka do tri dnevno oziroma za 40 do 60 ton. Surovina je s Snago podpisala štiriletno pogodbo, tono blata, letno se ga nabere od 12 do 15 tisoč ton, pa bo odstranila za 76 evrov (z DDV).

Igor Selan

Objavljeno v Večeru, v sredo, 28.11.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekmar2012112805855975


Za strupeno blato iz Dogoš nov prevzemnik

oktober 24, 2012

Staro blato na sežig, sproti na predelavo v Ceršak

Občinska Snaga je izbrala nova prevzemnika odpadnega blata s čistilne naprave v Dogošah: navezo Gorenje Surovina – Kogal ter podjetje Saubermacher. Zadnje bo z Dogoš odstranilo staro blato, ki so ga najprej nameravali odložiti v gramoznico pri Kidričevem, a so analize pokazale večkrat preseženo dovoljeno mejo PCB, težkih kovin in drugih škodljivih ostankov. Snaga Maribor je za občino izvedla razpis za odvoz blata z mariborske centralne čistilne naprave (CČN) po marčevskem zapletu z odvozom starega blata; po takratnem dogovoru bi moral staro blato iz Dogoš Nigrad prepeljati v Kidričevo, kjer bi ga podjetje Vekton po predelavi vneslo v tla nekdanje divje gramoznice. A v Kidričevem so se temu odločno uprli, v postopek se je vključila okoljska inšpekcija in na koncu so na občini to namero opustili. Za blato 850.000 evrov Snaga je zdaj objavila razpis posebej za staro blato in za tisto, ki se nabira sproti. Po naših informacijah je bil cenovno najugodnejši ponudnik za odvoz starega blata Saubermacher, za sprotni odvoz pa konzorcij družbe Gorenje Surovina in Kogal, s. p. Podpis (opcijskih) pogodb bo menda v sredo. Približno 15.000 ton starega blata je na območju CČN začasno deponirano od leta 2004, pozneje so blato odstranjevali sproti. Odvoz starega blata z začasne deponije v Dogošah je občini naročil inšpektorat za okolje in prostor, a je morala ta marca prositi za podaljšanje roka. To ne poslabšuje stanja v okolju, so takrat povedali na občini, saj je blato v Dogošah v vodotesni betonski »skledi«, ki preprečuje fizični vpliv na okolje, izcedne vode pa so speljane na CČN. Tudi smradu ni več, saj je blato prekrito z debelo skorjo. Zdaj bo občina obvestila inšpektorat, da je izbrala novega izvajalca. Staro blato bo Saubermacher po naših informacijah odpeljal na več lokacij, tudi na sežig, po prvotnih ocenah pa bosta odvoz in predelava mariborsko občino stala 850.000 evrov. Saubermacher je že zdaj prevzemnik blata, ki se na CČN nabira sproti, a je na razpisu Gorenje Surovina za ta del ponudila nižjo ceno. Zadnja bo blato menda čez 90 dni začela voziti na predelavo v Ceršak, do takrat pa ga bo na sežig odvažal Saubermacher; stara pogodba z njim velja tako dolgo, dokler novi izvajalec ni vpeljan v delo. Podatka o ceni, ki jo zaračunavajo zdaj, v omenjenem podjetju nismo dobili.

Na Šentilju ne vedo nič

Če bi se pri konzorciju Gorenje Surovina – Kogal, ki je ponudil ceno dobrih 76 evrov za odvoz tone blata, zapletlo, Snagi ne bi bilo treba ponovno objaviti razpisa, temveč bi posel spet dobil na razpisu za ta sklop (sprotne količine blata) drugouvrščeni Saubermacher. Na CČN se na leto nabere od 12.000 do 15.000 ton blata, odvažati pa ga je treba vsak dan. S tem, da bodo blato v prihodnje predelovali na Ceršaku, na občini Šentilj niso uradno seznanjeni. »Naša občina s tem nima nič,« je dejal župan Šentilja Edvard Čagran. »Ima pa podjetnik Kogal v Ceršaku, tik ob meji z Avstrijo, novo kompostarno,« je še dejal župan. Kakšnih pojasnil po njegovih besedah v Šentilju ne bodo zahtevali, saj je nadzor v pristojnosti inšpekcijskih služb.

Miha Rubin

Objavljeno v Delu, v torek, 23.10.2012

Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/za-strupeno-blato-iz-dogos-nov-prevzemnik.html