Cirkovški starši bodo za vrtec plačevali manj kot kidričevski

april 12, 2019

S prvim aprilom bodo povišali cene vrtcev v občini Kidričevo. Svetniki so na zadnji seji nove cene potrdili, vendar so te v Kidričevem višje kot v Cirkovcah.

Razlog za povišanje cen vrtca je v zvišanju plač javnih uslužbencev. Z aprilom bo tako cena programa v vrtcu Cirkovce za prvo starostno obdobje znašala 466 evrov, za drugo starostno obdobje 338 evrov, za kombiniran oddelek pa bo cena ostala enaka, in sicer dobrih 365 evrov.

Povišanje za prvo starostno skupino je dveodstotno, v drugi skupini pa so nove cene višje za odstotek in pol.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/15017-kidricevo-cirkovski-starsi-bodo-za-vrtec-placevali-manj-kot-kidricevski

Vida Božičko


Občina Kidričevo podražitev prenesla na uporabnike

marec 27, 2019

Cena pomoči na domu se je s 17,85 evra na uro povišala na 18,45 evra na uro. Kljub predlogu nekaterih svetnikov, da bi občina povišala sofinanciranje te pomoči in s tem razbremenila uporabnike, so na koncu sprejeli predlog, da bodo še naprej sofinancirali le 50% te cene, kar je zakonski minimum.

Zaradi povišanja plač v javnem sektorju se je podražila tudi cena oskrbe na domu. Nekatere občine so breme prevzele nase, druge so to preložile na uporabnike. Ob­čina sicer mora plačati vsaj 50 stroškov pomoči. Da prevzamejo še večji del stroškov, pa je njihova prostovoljna odločitev. Center za socialno delo je ob zadnji podraži­tvi storitve občinam predlagal, naj povišajo ta delež in razbremenijo družine, ki svojcem plačujejo po­moč. Nekatere so se na pobudo odzvale, druge ne. V Spodnjem Podravju tako deset občin sofi­nancira več kot polovico storitve, največ Občina Juršinci, ki sofinan­cira kar 79,8% cene. Na zakonsko določenem polovičnem plačeva­nju pa vztraja le še pet občin. Med drugim tudi Kidričevo.

Svetnik Stanislav Lampič je na zadnji seji predlagal, naj tudi občina Kidričevo poviša ta delež subvencije na 70 %. »Naša občina  prispeva najmanj, kar je še dovo­ljeno. Če bi se odločili za povišanje, to ne bi bil velik strošek za proračun, trenutno namreč to pomoč prejema le deset oseb. Ne gre le za ostarele ljudi, to pomoč potrebujejo tudi številni mladi invalidi,« meni Lampič. Župan odgovarja, da vsak, ki tega zneska ne more plačati, lahko zaprosi za 100% sofinanciranje, za kar mora zbrati ustrezna dokazila. »Nekaj naših občanov je že v celoti op­roščenih plačevanja,« je povedal župan Anton Leskovar. Lampič pa je na drugi strani prepričan, da to ni rešitev. »Kar nekaj je takih oseb, ki ta strogi cenzus, ki bi jim dodelil 100-odstotno subvencijo, prese­gajo le za odstotek ali dva. To enostavno ni pošteno,« je še povedal.

Nova cena, ki bo veljala od apri­la naprej, za uro pomoči na nava­den delovni dan tako znaša 18,45 evra. Uporabnik plača polovico, torej 9,225 evra. Če pomoč ko­ristijo v nedeljo, bodo po novem plačali 11,52 evra, ob praznikih pa dobrih 12 evrov.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si


Občina Francu za kontejner zaračunava 80 evrov mesečno

marec 27, 2019

Franc je več let živel v razpadajoči hiši na svoji domačiji. V času zime je bilo njegovo domovanje mrzlo, takrat je zbolel in reševalci so ga komaj rešili. Na to situacijo se je odzvala občina in Francu postavila moderno opremljen bivalnik, a kaj, ko mora zanj plačevati najemnino v višini 80 evrov na mesec.

78-letni Franc, ki boleha za sladkorno boleznijo, živi sam. Nikoli ni imel svoje družine, niti partnerice. Ker je bil edinec, je ostal na domačiji in se preživljal s kmetijstvom. Danes prejema kmečko pokojnino in v moderno opremljenem bivalniku živi še s štirimi mački. »Mačke imam rad, delajo mi družbo, tudi na sprehod grem pogosto. To je pač treba, da ostaneš fit. Druge družbe pa nimam, večino časa sem sam,« je povedal in potarnal, da mu v življenju nikoli ni bilo lahko. Ko je bil še mlad, je oče prisegal na konje in ni dopustil modernizacije, traktor je zato šele čez leta kupil sam. Vmes je želel novo življenje začeti v Nemčiji, a se je hitro vrnil domov. »Tja sem šel na črno, ni­sem imel dokumentov, zato nisem mogel ostati in si poiskati dela. Ni bilo druge, kot da se vrnem,« je povedal.

Novi dom, ki mu ga je priskrbela občina, mu je všeč, a potarna nad stroški, ki jih ima z njim. »Plačujem 80 evrov najemnine, tudi položni­ce za elektriko in vodo so višje kot prej,« je povedal. Županu je zato predlagal, naj prodajo nekaj nje­govih zemljišč, da bo s tem lahko odplačal stroške bivalnika. Kot so zagotovili na občini, o tej možnosti že razmišljajo. »Občina je za kon­tejner odštela 25.000 evrov in sta­novalec pač mora plačevati neko najemnino. Sicer pa je Franc tudi v dolgovih. Občina ima plombo na njegovem premoženju,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Je najemnina za kontej­ner pomoč brezdomcu?

V celotni zgodbi je zanimivo tudi dejstvo, da je župan Kidričevega Anton Leskovar na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja zavrnil finančno podporo zaveti­šču in dnevnemu centru za brez­domce Kamra, češ da v Kidričevem take probleme rešujejo sami in da so ravno to zimo postavili kon­tejner enemu občanu. Ob tem je zamolčal, da uporabniku občina zaračunava najemnino, kar ni obi­čajna praksa, saj občine po navadi zavetišča brezdomcem zagotovijo brezplačno.

Franc sicer ostaja v novem domu, s katerim je kljub ceni za­dovoljen. Ima skromno, a lepo opremljeno kopalnico, spalnico in predprostor, ki združuje kuhinjo in dnevno s kavčem. Ravno tam naj­raje poseda in se ozira skozi okno proti stari propadajoči domačiji, kjer je odraščal in živel vse svoje življenje. »Življenje prinese marsi­kaj,« je sklenil pogovor.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/14964-kidricevo-obcina-francu-za-kontejner-zaracunava-80-evrov-mesecno

Vida Božičko


Višja enkratna denarna pomoč

marec 27, 2019

Z aprilom bo enkratna pomoč v Kidričevem namesto 200 evrov znašala 250 evrov. Ker je tistih, ki pomoč potrebujejo, vse manj, to ne bo predstavljalo dodatne obremenitve za proračun.

Svetniki so soglasno potrdili predlog o zvišanju najvišje denarne pomoči iz proračuna občine Kidričevo. Od leta 2013 do zdaj je bil najvišji znesek denarne pomoči, ki so jo lahko prejeli socialno ogroženi občani Kidričevega, 200 evrov na leto. Po novem bo ta znesek za 50 evrov višji.

V proračunu za leto 2019 je za izplačilo enkratnih denarnih socialnih pomoči predvidenih 3.000 evrov. V letu 2016 je bila denarna socialna pomoč iz proračuna do­deljena enajstim upravičencem, ki so skupaj prejeli 2.169,70 evra. Leto kasneje je pomoč prejelo osem občanov v skupni višini 1.639,11 evra, lani pa le še trije, za kar je občina odštela samo 600 evrov.

Trend torej kaže, da je upravi­čencev do te pomoči vsako leto manj, zato povišanje ne bo obre­menilo občinskega proračuna, bo pa občanom, ki so trenutno v materialni stiski, omogočilo, da to situacijo lažje prebrodijo.

Vir: https://www.tednik.si/politika/14970-kidricevo-visja-enkratna-denarna-pomoc

Vida Božičko


V dvorcu Sternthal kmalu brezplačne poroke

februar 19, 2019

Par, ki se na Ptujskem odloči za poroko, lahko za zdaj izbira le med dvema uradnima prostoroma, to sta Mestna hiša in sejna soba Upravne enote Ptuj. Po novem jim bo na voljo tudi dvorana v dvorcu Sternthal v Kidričevem. Seveda se pari lahko poročajo tudi drugje, a kjer ne gre za uradne prostore, je treba plačati 170 evrov za stroške matičarja.

Uraden prostor za poroke mora biti dovolj velik, svetel in dostopen za invalide. To so pogoji, ki jim zadostuje dvorec Sternthal, zato bodo bodoči zakonci ob Magistratu in sejni sobi Upravne enote (UE) Ptuj, ki je v večini namenjena manjšim porokam ob sredah, kmalu lahko izbirali tudi dvorano v Kidričevem. »Ob lepem vremenu bo na voljo tudi paviljon pred dvorcem. Tisti, ki se bodo odločili za to, bodo sicer plačali približno 40 evrov za postavitev stolov, zastav in mize. Stroškov za matičarja pa ne bo,« je povedal župan Anton Leskovar in dodal, da bo poroka v dvorani povsem brezplačna.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/14358-kidricevo-v-dvorcu-sternthal-kmalu-poroke-le-za-40-evrov

Vida Božičko


Miha Mazzini: Kakšno gospodarstvo potrebuje Slovenija?

december 3, 2018

V kolumni, ki jo piše za Siol, je znani slovenski pisatelj in publicist Miha Mazzini, v kritiki nekaterih odzivov s strani določenih interesnih skupin slovenskih gospodarstvenikov, izpostavil in analiziral primer enega glasnejših, direktorja podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega, Marjana Trobiša.     

Kronologija

Leto se je začelo z gnusno propagando Gospodarske zbornice o večini državljanov kot mrtvem in nekoristnem tovoru. Sledil je poskus blokirati povišanje pomoči socialno ogroženim, češ, da bo zmanjkalo denarja za asfalt (kolumna Med asfaltom in usmiljenjem). Tretji je bil spet udar Gospodarske zbornice pod vodstvom Sonje Šmuc, češ, da pogovor o povišanju davka na dobiček pomeni kriminalizacijo gospodarstvenikov. Sledil je Goran Novković, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki je zahteval spoštovanje podjetnikov kar vsevprek, brez izjem, ne glede na to, kaj počnejo, le da pripadajo cehu. Nakar se je znova aktivirala Sonja Šmuc in tiste, ki bi jih doletelo povišanje minimalne plače, poimenovala za “bogate reveže” in se po krutosti zapisala v nečastno zgodovino naroda.

Grožnje in pritiski

Pred nekaj dnevi smo lahko brali, da je revija Ona zaradi pritiskov oglaševalcev morala umakniti kolumno o Sonji Šmuc (vir).

Očitno gre za resno bitko, če del gospodarstva uporablja propagandno vojno, lobiranja, finančne pritiske, da o plazu zmerljivih e-pisem ne govorim.

A ta bitka, na svojem dnu, dolgoročno, ni bitka proti minimalni plači in socialni podpori, za nekaj več gre.

Poglejmo.

Nova akcija

Po diskreditirani Sonji Šmuc je na plan priplaval nov adut. Oglasil se je Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), direktor podjetja Boxmark Leather, da bi povišanje minimalnih plač povzročilo “enormne dvige stroškov dela v podjetjih”, “onemogočajo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest”.

Naslov članka pove veliko: “Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto” (vir).

Izvedeli smo, da je torej sedanja struktura še slabša, kot smo si mislili: plača je lahko tudi le 350 bruto (!!!), ostalo pa delodajalci nakrpajo z dodatki in tudi podporo države.

Če bi torej najslabše plačane zares spravili vsaj na zagotovljenega minimalca, bi revni delavci na svoj kruh dali še salamo in sir, smučali pa vsekakor ne bodo.

Zvezdni uspeh …

Poguglajmo o gospodu Trobišu in podjetju, ki ga vodi. Časopis Finance ga daje za zgled v rubriki izvozniki (članek je iz leta 2016): “Proizvajalec usnjenih sedežnih prevlek Boxmark Leather iz Kidričevega, ki je minulo leto sklenil s 150 milijoni evrov prihodkov, letos računa na rast med petimi in osmimi odstotki, pravi direktor Marjan Trobiš. Trobiš je hkrati tudi član uprave v švicarski družbi Unicut, stoodstotni lastnici Boxmark Lea­therja, ki v svojih podjetjih v Ameriki in Evropi skupaj zaposluje približno sedem tisoč ljudi. Od tega v Sloveniji nekaj več kot 2.300” (vir).

… s pomočjo države …

Podjetje seveda dobiva državne subvencije. Sam tedanji predsednik vlade Borut Pahor je obljubil: “Vlada bo pomagala še naprej in si prizadevala, da bo delo dobilo še več delavk. Prevent [ki ga je na noge postavljal Boxmark] je zgodba o uspehu.” In ga je ministrica morala celo ustavljati v navdušenju, češ, da bo “treba paziti na mejo do 40 odstotkov državne pomoči” (vir).

Pahorjeva zgodba o uspehu ni trajala dolgo (članek iz leta 2017): “Boxmark Leather zapira proizvodnjo na Koroškem: Kam lahko gredo delavke” (vir).

… in realnostjo na dnu

Nadaljnje brskanje po spletu prinese na površje tudi članke, ki na drug način pojasnijo Trobiševo trditev, da je “vodilo našega podjetja, nič ni nemogoče, vse je mogoče” (vir).

Poglejmo, kako: “švicarsko podjetje Boxmark iz Kidričevega pri Ptuju – gradi svoj uspeh tudi na nezakonitem ravnanju z zaposlenimi” (vir).

Marjan Trobiš je opravil razgovor s približno 370 zaposlenimi, večinoma ženskami. Izbral jih je glede na bolniške odsotnosti. Neka ženska se je opravičevala, da je večkrat odsotna zaradi nege sina z multiplo sklerozo. Trobiš pa: “Delavke je postavljal pred nesprejemljivo odločitev: ali otrok in družina ali služba, so izpovedovale na sodišču ženske in njihove priče.”

Trobišu se je njegovo zasliševanje zdelo normalno, saj “največja konkurenca so Kitajci in posel lahko hitro pade v vodo.”

Boxmark deluje tudi na Hrvaškem in poglejmo, kako je tam: ne pustijo jih na stranišče, ne dovolijo jim piti (seveda, saj bodo potem na stranišču!), zmerjajo jih itd., saj je “norma važnejša od človeka” (vir).

Napravite mi to deželo končno Kitajsko

Ustavite se, sprostite napeta ramena, vdihnite, izdihnite. Ponovimo delovni moto gospoda Trobiša, predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, zapisan poenostavljeno, a točno: “tekmujemo s Kitajci“.

Če tekmujemo s Kitajci, smo se uvrstili med tretji svet, torej delovna sila mora biti poceni. Če pri najnižji plači 350 evrov bruto zvišamo socialno pomoč za 34 evrov, se pa res “nikomur ne bo več ljubilo delati”, kot so medije in splet polnile propagandne akcije.

Obstajata dve rešitvi problema:

  1. s kitajsko vlado dosežemo dogovor in oboji hkrati zvišamo minimalno plačo,
  2. nehamo tekmovati s Kitajsko.

Slovensko gospodarstvo

V vsej tej propagandno-lobistično-grozilni vojni gre torej za vprašanje, s kom hoče slovensko gospodarstvo tekmovati. Če je to res Kitajska in je naš adut le slabo plačana delovna sila, potem pač mora temeljiti na trpljenju in izkoriščanju, ni druge.

Pogrešam pa javno debato o smeri našega razvoja. V vsaki kolumni na to temo sprašujem preostale dele gospodarstva, zakaj se ne oglasijo? Je to, da delo dobi podjetje, ki ponudi cenejšo delovno silo od kitajske, res naš maksimum? Delavca plačate 350 evrov bruto in se hvalite, da ste bili že rojeni s podjetniško žilico?

Ponovno opozarjam na strahotno potapljanje: začeli smo s tem, da bomo nova Švica, potem smo lovili nemško-francoski vlak, na prejšnjih volitvah bi bili nova Madžarska in zdaj smo že pri Kitajski.

Izračun

Pri vseh ekonomistih, kar jih imamo v državi, še nisem videl izračuna o sami uspešnosti vlaganja državnega denarja po metodi socialnega miru – češ, naj nekaj delajo in dobijo nekaj fičnikov, mi pa se hvalimo z zaposlenostjo, pa bo mandat minil in bo že nekako.

Tuje podjetje tako dobi subvencijo v zemljišču in denarju, dodatno subvencijo, da koga zaposli, nazadnje pa se glavna bitka vodi o tem, da bo podjetje propadlo, če bodo najslabše plačani dobili več od 350 evrov bruto.

Mar ni bolje te nesrečnike kar takoj dati na socialno podporo?

Resno vprašam.

S kom naj torej tekmujemo?

Vprašanje, v katero smer gre slovensko gospodarstvo in katere panoge moramo podpirati, ostaja zadušeno in neodgovorjeno. Po medijski vojni sodeč, se je slovensko gospodarstvo odločilo za kitajsko, polkolonialno smer.

Mar se res vsi strinjamo s tem?

Ravno čas, ko ni krize, bi moral biti čas resnega pogovora in dolgoročnih vizij. Pa ne o tem, da lahko nekdo pride v Slovenijo, dobi subvencije, izcedi naravo in delavce, pa odnese denar v tujino. Takih je povsod in vedno dovolj.

Vprašanje našega gospodarstva je seveda vprašanje prihodnosti: samostojna ali polkolonialna država? Kitajska je dovolj velika in modra, da se poskuša izkopati iz sedanjega stanja, mi bi pa še rinili vanj.

Verjetno je vsaj delno vzrok za odsotnost debate tudi v ministru Počivalšku, katerega značilnost – poleg prostaškosti -, je žalostno dejstvo, da so razne Magne skrajen domet njegovega duhovnega in intelektualnega obzorja.

Dodajmo gospodarstvenike, ki jih je že socializem izučil, da je najbolje biti tiho in neopazen, pa nam ostane le še pot v polkolonializem.

Kar se bo krepko poznalo ob naslednji krizi, sploh pa dolgoročno. Na srečo ne pri naših vnukih, ker se bodo po šolanju izselili, kar postaja nova normala.

Veliki inkvizitor

Njega dni so izpraševalci trli človeška telesa zaradi vere, potem ideologije, zdaj pa zaradi dobička.

Zaslišujejo jih, kako pogosto so šle na stranišče in ali se niso mogoče med sedenjem za strojem kaj pretegovale.

Pa zakaj so morale izostati z dela, če so šle na umetno oploditev ali pa dati injekcijo zdravil na smrt bolnemu otroku.

Tak je duh časa, da ne občutijo sramu zaradi svojih dejanj. Še bahajo se s svojo učinkovitostjo, tako kot so se njega dni drugi veliki inkvizitorji.

Seveda za zagovarjanje svojih interesov najemajo ženske, recimo Sonjo Šmuc, da jim ne bi kdo očital pristranskosti.

Če bi jaz moral opraviti 370 tovrstnih razgovorov, bi se tako zagnusil samemu sebi, da se nikoli več ne bi mogel oprati.

Očitno res nisem rojen za uspešnega podjetnika v slovensko-kitajskem gospodarstvu.

Miha Mazzini

Vir: https://siol.net/siol-plus/kolumne/kaksno-gospodarstvo-potrebuje-slovenija-484214

Napotili:
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/blisc-in-beda-boxmarka/
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/delavke-kidricevskega-boxmarka-dobile-tozbo/


Mednarodni dan starejših v Kidričevem

september 27, 2018

Prvi oktober je mednarodni dan starejših, v enoti Kidričevo bomo v okviru tega, v tem tednu organizirali različne dejavnosti.

Ponedeljek 1. oktober: da boste začutili utrip našega Doma se bomo skupaj sprehodili po našem domu, na razpolago vam bomo med 10.00 in 16.00 uro za podrobna informacije različni strokovni delavci doma.

Medgeneracijske delavnice z osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem s pričetkom ob 10.00 uri – na temo »Spomnimo se starih iger«.

Torek 2. oktober: športne igre stanovalcev enot Doma Ptuj, ki bodo potekala v enoti Muretinci

Sreda 3. oktober: sodelovanje naše pevske skupine na Reviji pevskih zborov socialno varstvenih zavodov v Hočah.

Četrtek 4. oktober: kuhanje slivove marmelade po babičinem receptu od 10.00 ure naprej.

Petek 5. oktober: kostanjev piknik s pričetkom ob 10.30 uri.

Lepo povabljeni v našo družbo!

Dom upokojencev Ptuj, enota Kidričevo