Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, na 28. redni seji občinskega sveta

september 24, 2018

Gospod Slavko Krajnc je glede na poročilo nadzornega odbora, glede izdaje vrednosti bonov Sternthal vprašal ali je problem, da se to vrši v podjetju. Poraba bonov se mu zdi  zelo mala. Zanima ga, ali je to zakonsko sporno. Nadzorni obor je sprejel sklep, da se izdaja bonov preda skupni notranji revizijski službi in računskemu sodišču. Zanima ga, ali je bilo to izvedeno in kakšen je bil odgovor.

Odgovor: Prodaja bonov konstantno raste. K dodatni rasti bodo pripomogla tudi izplačila žepnin. Dokumentacijo smo predali notranji revizijski službi SOU Ptuj. Odgovora še nismo prejeli.

Prodaja bonov

Glede na podana vprašanja na prejšnji seji občinskega sveta z odgovori ni zadovoljen. Daj je pobude, da se pot od Taluma do Mercatorja označi še kot kolesarska pot. Ni res, da se to ne moremo označiti kot kolesarska pot.

Odgovor: V prihodnjem mandatu se bo gradilo precej kolesarskih stez, ki bodo urejena v skladu z zakonodajo. Prav tako bo se bo ustrezno nadgradila omenjena steza.

Zanima ga, katere spomenike bomo postavili v Spominskem parku, glede na to, da so predstavniki Rusije odstopili od postavitve spomenika. Zanima ga, ali bomo postavili druge spomenike in ali bomo postavili podstavek prejšnjega spomenika.

Odgovor: V parku so pripravljeni namenski prostori, ki bodo namenjeni postavitvah spomenikov v prihodnosti. Postavljat podstavek brez glavnega bistva spomenika se nam ne zdi smiselno.

Vprašanje je imel glede obrambe proti toči. Odgovor je dobil, da je občina k obrambi proti toči pristopimo, moti ga, da se  vse ureja prepočasi.

Odgovor: Občina Kidričevo že vrsto let aktivno sodeluje  pri obrambi proti toči. Do letošnjega leta je bila vsako leto pravočasno podpisana pogodba med Letalskim centrom Maribor in Občino Kidričevo v spomladanskih mesecih.
V letošnjem letu oz. za obrambo proti toči v letu 2018, pa  je aktivno pristopila tudi država in nas pozvala, da pristopimo k sodelovanju, kjer bi država izbirala izvajalca za vse občine in obenem tudi sofinancirala dejavnost.
Ministrstvo je tako pričelo s postopki izbire skupnega izvajalca za obrambo pred točo, zato se je zaradi postopkov,  na katere občina ni imela vpliva, izvira izvajalca zavlekla in s tem posledično tudi ukrepi  pred točo.

Tretje, glede na to, da so počitnice in da otroci se ukvarjajo z različnimi športnimi in drugimi dejavnostmi je predlagal, da bi v občini naredili športni objekt v smislu pump track steze, hkrati pa otroci tako ne bi bili izpostavljeni prometu.

Odgovor: Na temo pump track steze je potrebno opravil širšo razpravo in poiskat ustrezno lokacijo. Prav tako iščemo ustrezne razpise, da bi pridobili sofinanciranje projekta.

Gospa Ivanka Korez je prosila, če se lahko pošlje dopis društvom, da naj za svoje odpadke od piknikov in drugih prireditev poskrbijo sami. Sedaj svoje odpadke odlagajo v posode šole ter odpadke odlagajo kar zraven. Društva se naj obvesti, da za svoje odpadke tudi poskrbijo in jih sami odpeljejo v zbirni center.

Odgovor: Z društvi je bil opravljen razgovor in so zagotovila, da se bo stanje izboljšalo.

Gospod Milan Strmšek je imel dve vprašanji. Kako je z grediranjem poljskih cest kar, nismo izvedbi to kar je bilo po izgradnji  daljnovodov.

Odbor za kmetijstvo je peljal akcijo vsaka vas dobi gramoz. Ena vas deset tovornjakov, druga dvajset, tretja nič.

Odgovor: V teku je razdelitev gramoza za vse vasi, kar koordinira Odbor za kmetijstvo. Prav tako je v teku sanacija cest pri izgradnji daljnovodov.

Gospa Anja Rajher, je dala pobudo, da se tudi vrtec v Kidričevem sanirana.

Odgovor: S Stanjem smo seznanjeni in v prihodnjih letih se bo pristopilo k sanaciji.

Gospod Stanislav Lampič je vprašal ali se je pridobila soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za izgradnjo parka spominov.

Odgovor: Prejeli smo kulturno varstvene pogoje na katere smo se pritožili na ministrstvo. Odgovora še nismo prejeli.

Gospod Srečko Lah je povedal, da se s 1.8. v Cirkovcah zapira pogodbena pošta. Ljudje so razočarani. Predlagajo, da bi občina z novim proračunom zagotovila sredstva za odkup prostora, kjer je bila prej pošta v Cirkovcah.

Odgovor: Sredstva se lahko zagotovijo za proračun 2019, ampak občina mora vsak nakup utemeljit in še predhodno ugotovit, kaj bi se v omenjenih prostorih izvajalo.

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741


V Kidričevem sprožili ogorčenje z odstranitvijo ostanka spomenika Borisu Kidriču

april 17, 2018
Zavod za varstvo kulturne dediščine je podal prijavo inšpektoratu

Občina Kidričevo je pred nekaj dnevi začela urejati območje, kjer načrtujejo spominski park, a pri tem naletela na ogorčenje javnosti, ker so ob urejanju odstranili ostanek spomenika Borisu Kidriču. Zavod za varstvo kulturne dediščine je podal prijavo inšpektoratu, župan pa pravi, da gre le za šum v komunikaciji in da se skulptura po čiščenju vrača v park.

Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika, zato smo podali prijavo na inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine,” so po poročanju časnika Večer povedali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Spomenik okrnjen že pred sedmimi leti

Nad dogajanjem je presenečen tudi kipar Viktor Gojkovič, ki je izdelal spomenik, odkrit leta 1972. Njegova hči Janja Gojkovič je v javnem pismu opozorila, da je bil spomenik okrnjen že pred sedmimi leti, ko so neznanci odstranili portretno doprsje Borisa Kidriča.

Spomenik ni bil z repliko nikdar saniran. Že ta odločitev lokalne oblasti, torej neupoštevanje spomenika kot celote in posledično večletno umanjkanje saniranja, je zelo vprašljiva in seveda problematična,” se je protestu pridružila ljubljanska Moderna galerija kot matični javni zavod za umetnost 20. in 21. stoletja.

Ostale dele spomenika – podstavek in spremljajočo abstraktno skulpturo – je občina dala odstraniti pred dnevi v sklopu urejanja načrtovanega spominskega parka.

Upajo, da bo javni spomenik saniran z repliko

“Kakšna bo usoda spomenika nam kljub nekaterim izjavam ostaja neznanka, četudi dobro vemo, da mora biti vključena v prostorski načrt. Vsi skrbimo za vse oblike dediščine oziroma za naravno in kulturno dediščino nasploh. Tako nalaga ustava Republike Slovenije,” so opozorili v Moderni galeriji, kjer upajo, da bo javni spomenik saniran z repliko in ohranjen kot celota “na ustreznem mu javnem mestu”.

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pojasnil, da so skulpturo strokovno odstranili in odpeljali na čiščenje. “Potem pride nazaj v park, ki ga bomo na novo uredili. Sicer ne bo postavljena na isto mesto kot doslej, ker to ni možno, a bo postavljena nazaj v parku,” je povedal.

“Ves postopek smo peljali skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor. Oni so nam predlagali to lokacijo, ker je naselje Kidričevo spomeniško zaščiteno. Januarja smo imeli javno predstavitev, okroglo mizo s predstavitvijo načrta krajinskega arhitekta Boštjana Vaude, sprejet je bil sklep na občinskem svetu. Vse je potekalo po načrtih, zdaj, ko se je park začel urejati, pa je nemir,” je še pojasnil.

Doprsni kip stoji pred upravno stavbo podjetja Talum

Poudaril je, da kipa Borisa Kidriča na tem mestu že dolgo ni več. “Doprsni kip Borisu Kidriču stoji pred upravno stavbo podjetja Talum, tukaj pa sta ostala podstavek in aluminijasta skulptura v obliki drevesa. In ta bo ostala,” je zatrdil.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine po njegovih besedah priznavajo, da je prišlo do nesporazuma. Napako priznava tudi župan. “Je pa res, da smo na občini storili napako, da jih nismo obvestili o začetku del, da bi bili oni prisotni pri strokovni odstranitvi spomenika. Vsekakor pa jih bomo povabili zraven, ko bomo postavljali nazaj spomenik, in sicer tako zavod za varstvo kulturne dediščine kot kiparja Gojkoviča,” je orisal prihodnje poteze občine.

Spomenik padlim ruskim vojakom

Spominski park, ki ga nameravajo urediti še letos, bo namenjen žrtvam vseh vojn. Med drugim naj bi tu stal spomenik padlim ruskim vojakom, za katerega se zavzema rusko veleposlaništvo v Sloveniji. “Delamo na dolgi rok. Sam se z likom Borisa Kidriča, njegovo osebnostjo ali dejanji sploh ne obremenjujem,” je še pristavil Leskovar.

N. Š.
Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-kidricevem-sprozili-ogorcenje-z-odstranitvijo-ostanka-spomenika-borisu-kidricu/452241
Več o tej temi:
https://www.delo.si/kultura/razno/obcina-kidricevo-odstranila-kidricevo-obelezje-javnost-ogorcena.html
https://www.tednik.si/tednik/30-spodaj-rotator-desno/10390-kidricevo-kidric-pokopan-65-let-a-se-vedno-dviguje-prah-in-sproza-vihar
http://www.levica.si/kidricevo-nedopustna-odstranitev-spomenika-in-zabrisovanje-zgodovine/
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/30-spodaj-rotator-desno/2265-kidrica-so-ukradli-skulpturo-pa-odzagali

Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar


Park spominov v Kidričevem: kaj z drevesi, kako s spomeniki

februar 8, 2018

Postavili bodo spomenik ruskim vojakom. Za spomenik Borisu Kidriču, ki so ga že dvakrat oskrunili, pa se še ne ve, ali bo našel mesto v bodočem kraju druženja.

Do občinskega praznika, ki ga v Kidričevem obeležujejo 25. junija, bo območje okrog nekdanjega spomenika Borisu Kidriču (1912-1953) urejeno kot park spominov, kraj, kamor bodo zahajali domačini – obenem pa bo namenjen obujanju spominov za vse obiskovalce, ki v vse večjem številu prihajajo v Kidričevo v želji, da bi obudili spomine na prvo svetovno vojno, ko je tod delovalo taborišče Sternthal.

Spomenik ruskim vojakom

“Pred letom so nam zamisel o postavitvi kipa ruskim vojnim ujetnikom predstavili člani našega zgodovinskega društva in predstavniki Ruske federacije. Prostor okoli spomenika Borisu Kidriču, ki je zadnja leta propadal, spomenik pa so pred sedmimi leti neznanci ukradli, med letošnji novoletnimi prazniki pa ponovno oskrunili, bomo zdaj uredili po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Ne želi pa napovedovati, ali bo morebitna kopija doprsnega kipa Kidriču, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Viktor Gojkovič, kdaj spet našla svoje mesto v parku. Bo pa tam zagotovo spomenik ruskim vojakom, v prihodnje pa bodo v parku postavili še kakšno spominsko obeležje. Kot dodajajo na občini Kidričevo, se bo park raztezal na območju slabih 50 arov, za kar bodo morali odkupiti nekaj zemljišč od Nove Ljubljanske banke.

Zamisel o ureditvi parka spominov so v Kidričevem širši javnosti predstavili sredi tedna, ko je idejni načrt, ki izhaja iz treh v začetku urejenih krogov z zelenicami, urejenimi krožnimi potmi, javno razsvetljavo, klopmi in še kakšnimi elementi, tudi igrali za otroke, ki prispevajo k okolju in ljudem prijetni ureditvi, podrobneje predstavil Boštjan Vauda, ki poudarja, da “obstoječa drevesa ohranjamo, bomo pa javorjem, hrastom, akaciji … dodali še kakšno cvetoče drevo”.

Del zgodovinske poti

Predlagano ureditev parka bo mogoče širiti in v prihodnje dopolniti s še kakšnim krogom ureditve. Park spominov naj bi tako v Kidričevem postal kraj druženja, kjer bo po travi mogoče hoditi, na njej pa tudi posedeti in, kot kaže razprava, postati tudi ob kakem vodnem elementu. Da je v parku treba urediti pitnik, soglašajo vsi na predstavitvi prisotni, ki predlagajo, da naj bo ureditev takšna, da ne bo vabila nebodijihtreba obiskovalcev. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravlja: “Gre za prostor, ki omogoča postavitev še kakšnega spominskega obeležja, obenem pa se lahko razvije v kraj ne samo zgodovinske dediščine, pač pa tudi kulturno-turistične ponudbe.”

Občina Kidričevo za ureditev parka spominov iz občinskega proračuna namenja 100 tisoč evrov. Dela bodo stekla takoj, ko bo vreme to dopuščalo, ureditev pa so zaupali delavcem občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje.

Po občini Kidričevo že poteka zgodovinska pot, ki je del krajevne turistične ponudbe. Zgodovinska pohodna turistična pot, imenovana Po poti zgodovine, obiskovalce popelje skozi preteklost Kidričevega. Leta 2014, ko je Evropa obeležila 100-letnico pričetka prve svetovne vojne, so s strokovno pomočjo Zgodovinskega društva Kidričevo postavili prvih deset informativnih tabel, ki skozi besedo in izvirne fotografije obujajo podobe nekdanjega avstro-ogrskega taborišča za vojne ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in drugih objektov, ki so bili tod postavljeni pred več kot sto leti. Pot dopolnjujejo številni smerokazi, nekateri opremljeni z različnimi ponazoritvami in skicami danes neznanih objektov. Dela na turistično-zgodovinski poti pa seveda s tem še niso končana in jih člani zgodovinskega društva še nadaljujejo.

V Pleterje na dopust?

Odprtje parka spominov pa ne bo edina odmevnejša pridobitev v občini Kidričevo, saj naj bi še kak mesec pred tem odprtjem končali prvi del urejanja športno-rekreacijskega centra gramoznica Pleterje, kjer bo že letos mogoče kampirati.

Slavica Pičerko Peklar 

Vir: https://www.vecer.com/dreves-v-parku-spominov-ne-bodo-podirali-6382126


Predstavitev idejnega projekta ureditve spominskega parka in vabilo na razpravo

januar 5, 2018

Kje: Dvorec Sternthal, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo
Kdaj: 10.01.2018, 18:00 – 19:00

Občina Kidričevo obvešča zainteresirano javnost, da bo dne 10.1.2018 ob 18. uri v Dvorcu Sternthal javna predstavitev idejnega projekta ureditve spominskega parka. Na javni predstavitvi bo sodeloval krajinski arhitekt g. Boštjan Vauda, ki je izdelal idejno zasnovo.

Vljudno vabljeni!

Več na: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/predstavitev-idejnega-projekta-ureditve-spominskega-parka-in-vabilo-na-razpravo.html

Vir: http://www.kidricevo.si


Uredili bodo spominski park

januar 5, 2018

Občina Kidričevo namerava urediti spominski park vzdolž ob Tovarniški cesti in ob Mercatorjevi trgovini. Raztezal se bo na 3.000 m2 površin.

»Pristopili smo k odkupu zemljišč, povezali smo se z lastnikom, to je NLB. Uskladili smo ceno za odkup, znašala bo okrog 20 evrov po kvadratnem metru. Za ime parka se še nismo odločili. Poimenovali ga bomo ali Park spominov ali pa Park sprave. Zastavili ga bomo kot spominsko obeležje za udeležence vseh narodnosti, ki so bili na tem območju soudeleženi v prvi svetovni vojni (Rusi, Poljaki …). Obstoječo živo mejo in zarast bomo odstranili, zasaditev bomo uredili, speljali sprehajalne poti in namestili klopce. Postavili bomo spominska obeležja.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/8841-kidricevo-uredili-bodo-spominski-park

Mojca Zemljarič