Namesto na morje ali v toplice letos v Pleterje

februar 8, 2018
Občina Kidričevo namerava s slovensko-hrvaškim konzorcijem treh podjetij čez teden dni podpisati koncesijsko pogodbo za ureditev Športno rekreacijskega centra (ŠRC) Ravno polje v gramoznici Pleterje.

Razpis za izbiro koncesionarja je občina Kidričevo ponovila, ponudbo pa je, tako kot na prvi poziv, podal konzorcij treh podjetij: Cestno podjetje Ptuj, samostojni podjetnik Dušan Kuhar iz Cerkvenjaka in družba CWS Cablewake Systems. Občina Kidričevo je do sedaj za projekt zagotovila ustrezni prostorski akt in pridobila gradbeno dovoljenje. Njena naloga je tudi, da bo lokacijo opremila z javnim vodovodom in kanalizacijo. Za ta namen so svetniki z rebalansom proračuna zagotovili blizu 300.000 evrov za letos in prihodnje leto. Cevovode za obe napeljavi, vodovod in kanalizacijo, bo treba položiti v dolžini 1,8 kilometra. Sprva je bilo predvideno, da bi koncesionar vodo na lokaciji pridobival iz lastnega studenca, za odpadno vodo bi uredili greznico z malo čistilno napravo. V pogajanjih med občino in ponudnikom je bilo dogovorjeno, da bo za komunalno opremljenost območja poskrbela lokalna skupnost. Medtem ko se podpis pogodbe šele načrtuje, župan Kidričevega Anton Leskovar računa, da bi ŠRC Ravno polje odprli že pred letošnjo poletno turistično sezono, 1. junija.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/9247-kidricevo-namesto-na-morje-ali-v-toplice-letos-v-pleterje

 

Advertisements

Vnovič v podelitev koncesije za gramoznico Pleterje

oktober 18, 2017

Čeprav je občina Kidričevo že javno objavila ime izbranega zasebnega partnerja za projekt ureditve športno-rekreacijskega centra v gramoznici Pleterje, so sedaj stopili korak nazaj in odločitev razveljavili. Projektu so dali tudi novo ime: Ravno polje.

»Na razpis za koncesijo se je prijavil konzorcij treh podjetij v sestavi Cestno podjetje Ptuj (CPP), Betonarna Kuhar in CWS cable sisitems s hrvaške Reke. V fazi pogajanj smo ugotovili, da je smiselno, da se lokacija komunalno opremi z javnim vodovodom in kanalizacijo. To dejansko pomeni spremembo projektnih pogojev, saj bo območje komunalno urejala lokalna skupnost. Predhodno je bilo načrtovano, da bi na lokaciji gradili 150 m3 veliko zaprto greznico in območja v prvi fazi ne bi povezovali na javni kanalizacijski sistem. V pogajanjih z zasebnimi investitorji smo prišli do zaključka, da je primerneje, da območje že v začetku komunalno opremimo. Zgradili bomo 1,7 km vodovodnega in kanalizacijskega sistema. To pomeni tudi višji vložek nas kot javnega partnerja v projektu. Doslej se je naš vložek računal na 200.000 evrov – za pripravo dokumentacije. Z vključeno izgradnjo komunalne infrastrukture bo naš vložek za 150.000 evrov višji, torej skupno 350.000 evrov. Naloga izbranega koncesionarja, ki ga bomo izbrali na ponovljenem razpisu, bo izgradnja infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje turistično-rekreacijske dejavnosti na območju,« je pojasnil kidričevski župan Anton Leskovar in dodal, da dokumentacijo za projekt urejajo že šest let in pol. Največ se je zatikalo na Agenciji na okolje in prostor (ARSO).

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/7844-kidricevovnovic-v-podelitev-koncesije-za-gramoznico-pleterje


Zlata mrzlica

julij 19, 2017

Poletje na vasi 2017

V petek, 21.7.2017, ob 21.00, vas vabimo v Dom krajanov Mihovce (Občina Kidričevo), na projekcijo filma Charlesa Chaplina, Zlata mrzlica (The Gold Rush). Film je primeren za vse generacije.

Vljudno vabljeni!

The Gold Rush, ZDA, 1925, DVD, 95′, celovečerni igrani film, scenarij in režija: Charles Chaplin, igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray, Henry Bergman, Malcolm Waite in drugi, slovenski podnapisi

goldrushposter

Letos mineva štirideset let od smrti ikone filmskega traku, Charlesa Chaplina. Chaplin se je po uspehu filma »The Kid« iz leta 1921 podal v resne filmske vode, kar pa je bil polom v vseh ozirih razen morda v filmskem. Vrnitev na stara pota mu je uspela v klasiki iz leta 1925, »The Gold Rush«. V tej nepozabni alegoriji, se na sila zabaven način pokloni gonilu ameriške družbe, pohlepu po zlatu. V filmu najdemo nekaj nepozabnih prizorov, ki jih je moč zlahka uvrstiti med najbolj smešne kadarkoli prikazane na filmskem platnu. Chaplin ponovno na skrajno posrečen način združi na videz nezdružljivo – komedijo in tragedijo. Na smešen, socialno politično zajedljiv in ironičen način, dela komedijo iz lakote in socialne stiske, ter tako razgalja razčlovečenje, ki ga s seboj nosi pohlep. »The Gold Rush« je film, po katerem je tudi Chaplin sam želel, da bi se ga ljudje najbolj spominjali.

Projekcija filma je brezplačna. Hrano in pijačo lahko prinesete zraven. Če je mogoče, pridite peš ali s kolesom.

Vsak dan ob 19. uri, če je za to seveda primerno vreme, na igrišču v Mihovcah poteka rekreacija (nogomet, košarka, namizni tenis, frizbi itd.) in druženje. Dobrodošel je vsak! Vabljeni v čim večjem številu! Za vse nadaljnje informacije in morebitne predloge, nam lahko pišete na zvezdna.dolina@gmail.com

Vabljeni!


Športni turizem velika priložnost za Kidričevo

julij 11, 2017

Ptuj in Kidričevo v sodelovanju že leta na pripravah gostita pomembna športna imena. A zdi se, da Kidričevo zadnja leta prednjači

Naveza Ptuj-Kidričevo, ko gre za priprave športnikov, dobro deluje že vsaj desetletje, vse od zgraditve Grand Hotela Primus v Termah Ptuj. V termah organizirajo priprave najrazličnejših športnikov, največ izkušenj pa imajo s plavalci in nogometaši. Prvi uporabljajo njihovo infrastrukturo; plavalni klubi in reprezentance so začeli prihajati že takoj po majskem odprtju zunanjih bazenov, ko nogometaši še niso začeli priprav. Pri izvedbi nogometnih športnih priprav sodelujejo s Športnim parkom Aluminij v Kidričevem in tamkajšnjim nogometnim klubom.

Kidričevo prehiteva Ptuj

Kot je povedal Gorazd Gider, odgovoren za športni produkt v podjetju Sava Turizem, sta v termah trenutno nastanjena ukrajinski prvoligaš Zarya Lugansk in romunski prvak Viitorul, o imenih klubov, ki bodo pri njih še bivali to poletje, pa zaradi konkurence neradi govorijo, a bi do jeseni radi pripeljali še katerega.

Oba kluba in tudi srbski Dinamo Vranje te dni za trening uporabljajo nogometna igrišča, ki so v lasti podjetja Talum. Prav športni turizem je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ena od prioritet občine: “Ne moremo se iti kmečkega turizma, nimamo niti vinotočev, lahko pa se gremo zgodovinskega in športnega. Imamo izjemno športno infrastrukturo in močno tradicijo nogometa. V navezavi z drugimi športi je to neka osnova.”

V njihovi občini ležijo tudi strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko, z zgraditvijo wake parka v gramoznici pa gredo počasi tudi proti zgraditvi hotela, katerega idejna zasnova je stara že leta, stal pa naj bi na zemljiščih Taluma. Večji klubi si namreč želijo imeti vse pri roki. Da je športni turizem v občini v zadnjih letih dobil pomembno mesto, je v razcvetu in napreduje veliko hitreje kot Ptuj, je prepričana tudi Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo. V prihodnjih letih si želijo urediti še fitnes na prostem in gozdno pot, ki je sedaj prepuščena rekreativcem. Čez nekaj let, ko bo urejena še gramoznica, si želijo organizirati tudi triatlon. “Vesela sem, da so pri gradnji športne dvorane v Kidričevem gledali dovolj široko, tako da lahko danes gostimo množico različnih športov.”

Prav zaradi dobre infrastrukture, ki je dostopna vsem, gostijo številne mednarodne tekme, od dvoranskega nogometa do turnirja košarke na vozičkih. Tudi agencije za organizacijo priprav športnikov, ki se ustanavljajo po Sloveniji, se po njenih besedah prav zaradi infrastrukture najprej obrnejo prav na njih. Kot največjo težavo pa tudi sama vidi pomanjkanje nastanitev. Prav bližina objektov, poleg kakovosti, po njenih besedah igra ključno vlogo pri odločitvah večjih klubov.

Igrišč za zdaj ne bo

Kar je glavni adut Kidričevega, eno glavno igrišče in pet pomožnih ter bližnja dobro opremljena dvorana, na drugi strani manjka Ptuju. Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da je bil izvirni greh narejen, ko je šla občina v obnovo stadiona, namesto da bi ga preselila, saj je prostor sedaj omejen. Zato podpira gradnjo novih igrišč.

Matija Brodnjak, destinacijski menedžer pri ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti sodeloval pri idejnih zasnovah za zgraditev igrišč pri Grand Hotelu Primus in je prepričan, da bi bila njihova prednost predvsem v možnosti ogrevanja s termalno vodo iz bazenov, kar v Termah Vivat in Čatež že s pridom izkoriščajo. Igrišča bi tako lahko uporabljali še za zimske priprave od januarja do marca, ko je slabša tudi sezona za ptujske hotele.

Tako nov hotel kot igrišča pa bi bila pridobitev za celotno destinacijo Ptuj – Kidričevo – Maribor, saj ekipe vedno iščejo destinacije, na katerih lahko igrajo medsebojna srečanja. “Povpraševanje je nekajkrat večje od ponudbe.”

A kot pravi Gider, v naslednjih dveh letih za Ptuj nimajo tovrstnih načrtov. Za zdaj so zadovoljni s sodelovanjem s Kidričevim, zapolnjene so tudi njihove namestitvene kapacitete. Čeprav o natančnih številkah ne želi nihče govoriti, pa Gider priznava, da jim organizacija priprav športnikov prinaša lep dohodek in bi bili, če bi ostali brez športne infrastrukture, v težavah.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/sportni-turizem-velika-priloznost-za-kidricevo-6278075


5. Poletni dejavni dnevi

junij 30, 2017

Napotili:
http://sosednjiprijatelji.webs.com/
https://sl-si.facebook.com/sosednjiprijatelji.kidricevo


17. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

december 22, 2016

Dnevni red:

1.Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki
2. Odlok o Medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku, združena obravnava
3. Statut Občine Kidričevo, druga obravnava
4. Program opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Kidričevo, druga obravnava
5. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2017, druga obravnava
6. Rebalans proračuna Občine Kidričevo za leto 2016
7. Letni program športa v Občini Kidričevo za leto 2017
8.Letni program kulture v Občini Kidričevo za leto 2017
9. DIIP modernizacija JP 666 121 Cirkovce – Dragonja vas – Mihovce
10. DIIP Športno rekreacijski center – Gramoznica Pleterje
11. Sklep o vrednoti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2017
12. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2017
13. Predlog sklepa o najemu nepremičnine, parc. št. 208/1, k.o. Dragonja vas
14. Predlogi sklepom za oprostitve NUSZ za leto 2017
15. Predlog cenika urnih postavk delavcev
16. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Nateg v obraz in odpuščanje

julij 13, 2016

»Kultura je bila mnogokrat razlog za spore in vojskovanja in je bila povod za plenjenje in krajo. Umetnost tega nikoli ne počne.« je dejal slikar Bogdan Čobal.

Slednja izjava se me je v včerajšnjem častniku Večer ravno prav dotaknila, da sem ob treh ponoči začel razmišljati, da napišem nekaj malega o svoji izkušnji in zmleti usodi našega kulturno umetniškega društva v lokalnem, javnem prostoru.

Februarja 2015 je KUD Nika na Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo poslalo vlogo za sprejetje z namenom sodelovanja na kulturno umetniškem področju v občini. Kljub neodvisnim pozivom nekaterim članov omenjene zveze, ki so pri polni kulturni zavesti zahtevali, da nam odgovorni iz ZKD občine Kidričevo vsaj pošljejo odgovor, odgovora do danes še nismo prejeli. Odnos Zveze kulturnih društev do KUD Nika sem kot gost, pesnik, na Radia Ptuj, oktobra 2015 tudi javno izpostavil. Potem sem novembra 2015 šel na občino Kidričevo. Gospodu Županu sem nesel dokumentacijo o porabljenih upravičenih sredstvih za projekt, že tradicionalno lep dogodek – »Kidričevo teče 2015«, lani tudi »S humanitarnimi koraki«, ter se mu zahvalil za podporo in sodelovanje.

Seveda nisem mogel mimo tega, da županu, kot človeku, ki naj bi slišal kaj se posameznikom in društvom v njegovi občini dogaja, povem nekaj o marginalnem položaju Kulturno umetniško društvo Nika v občini. Spregovoril sem tudi nekaj besed o rezultatih KUD Nika (Nika pomeni boginja zmage), o založništvu društva v Lovrencu na Dr. polju in nekaj dogodkih KUD Nika širom po Sloveniji; o pravljici Kiti plavajo počasi, Esad Babačić, nominacija za najlepšo slovensko knjigo – slikanico, Prihodi Odhodi, Esad Babačić – nominacija za Jenkovo nagrado, Banda, E. Babačić, knjiga o zgodovini hokeja in poklon Slovenskim hokejistom, Jagode ne gledajo na linijo, pesniški prvenec – Boštjan Zupanič, izid plošče kultnega benda V.I.A. Ofenziva z naslovom Bele rože, omenil pesniško zbirko Kitula. V slednji pesnik skozi poezijo spregovori o lepem slovenskem nategu, pa tudi o nesmrtnem Messiju. Županu dam pobudo in omenim kulturne vsebine, delavnice za otroke itn., ki bi lahko prinesle doprinos skupnosti. Potem sem župana vprašal, če lahko on, ki gotovo ve, kaj je dobro za razvoj kulturnega dialoga ter umetnosti v občini, spomni pristojne v ZKD občine, da KUD Nika končno le odgovorijo glede naše poslane vloge. Župan mi reče, da je v ZKD občine Kidričevo za to najbolj pristojna »alfa in omega«, gospa tajnica in naj grem do nje kar sam, saj se on ne rad krega s svojimi sodelavci, oziroma se rad dobro razume z njimi. Tako me občinski oče v imenu občinske kulture pribije na križ. Šok, v imenu enakih možnosti, vam rečem. Komu se lahko pritožiš? se takoj spomnim preroških besed Ivana Krambergerja. Nikomur, v prvi vrsti pa ne tistim, ki so plačani v imenu ljudstva. »Pusti poezijo sine, ni tu denarja nobenega, naj jo pišejo Slovenci, oni tako nimajo kaj izgubiti.« se mi glavi vrti Babačićeva, še vedno zgovorna in aktualna Tranzicijska pesem.

Spokojno odnesem svoj križ daleč od enakih kulturnih možnosti do gospe v občinsko pisarno in jo spomnim, da še v KUD Nika po 9. mesecih nismo dobili njihovega odgovora. »Alfa in omega« gospa iz zveze kulturnih društev občine Kidričevo mi pove, da lahko v roku enega tedna pričakujem odgovor in pomenljivo doda, da je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo ustanovljena z namenom petja in folklore. Takoj začutim, da se ji jebe za kulturni dialog, kaj šele za umetnost in morebitno kulturno sodelovanje, in da gre v tem primeru le za suvereno izključevanje, pred njo na križ pribitega pesnika & KUD Nika. Fino se me je rešila, si mislim. Vidim, da so res uigrani toti naši Občinarji, in da se jim v resnici sladko jebe za neuvrščene kulturnike, ki so utrujeni od iluzije enakih možnosti nehali trkati na zaprta vrata, ki so rezervirana le še za ustaljeno kulturno elito in preverjeno Severino. Naj omenim, da pa zgledno in odlično sodelujemo s Športno zvezo občine Kidričevo, kar je prava poezija. Ko zapustim vrata občine, parafraziram, kaj mi je »alfa in omega« občinske kulture povedala o namenu ustanovitve ZKD v naši prelepi občini. Kaj je že rekla, samo za petje in folkloro smo bili ustanovljeni. Torej; tako kot mi tukaj pojemo, tak lahko vi plešete, kaj ti tu ni jasno, mi odzvanja v glavi in še kje… Ni čudno, da smo že leta 2014, lani in tudi letos iz zanesljivih virov izvedeli, da Zveza kulturnih društev občine Kidričevo celo ne uspe porabiti sredstev namenjenih za kulturo in umetnost, ki naj bi bila poslednjo zatočišče svobode izražanja slovanske duše…Tako neporabljena sredstva v imenu širjenja poslanstva in kulture v občini, za zaprtimi vrati odgovorni prenašajo iz leta v naslednjo leto. Te ugotovitve kažejo na to, kar je v uvodu tega teksta, o kulturnem plenjenju in kraji, povedal moj trenutni prvi kandidat za »Bob leta 2016«, slikar Bogdan Čobal.

Vse to zagotavlja, da imajo pesniki v 21. stoletju še naprej svojo zatočišče v »cukrarnah«. Iz lokalne percepcije se zdi, da ustvarjalci dobijo svojo minuto slave v prav v hipu smrti, saj se po izkušnji sodeč v lokalni kulturi vedno znova časti smrt kulture, da o rojstvu novega, ki se lahko v okolju razraste kot drevo, sploh ne izgubljamo besed, kaj šele iluzij.

V marčevskem Ravnem polju (reviji, ki izhaja v občini Kidričevo) je gospod župan v intervjuju na vprašanje: »kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo?«, odgovoril. Citiram:

»Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom vedno stopimo naproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tudi jim je potrebno dati pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to.«

Kakšno leporečenje neki, lahko o prebranem samo dodam.

Prezir in sprenevedanje, vrženo v obraz, ter ponižanje, ki sem ga kot član kvazi kulturne skupnosti 21. stoletja lahko doživel tudi preko občinskega medija, od ljudi, ki imajo vpliv, zavzemajo pozicije moči in odločanja ter s svojimi potezami brez občutka neposredno hodijo po usodi ustvarjalcev, mi je dalo vedeti, da je dobro ohraniti božansko iskro v sebi in iz križa ustvarjati nove vsebine. Na vprašanje: »kaj je novega?«, lahko odgovorim; vse je isto kot pred vojno, na zahodu nič novega, šofer naprej, potniki za njim, kot mi je večkrat dejal prijatelj Damir, kar lahko zdaj neposredno povežem tudi z bivšim vojnim taboriščem v Kidričevem in aktualnim taboriščem izbrisanih kulturnikov v imenu lokalne institucije kulture.

Pred dnevi sva z velikim človekom, vsestranskim ustvarjalcem, umetnikom Esadom Babačićem, predsednikom KUD Nika, ki je septembra 2014 v Velenju na Lirikonfestu prejel tudi nagrado za 10 letni vrhunski pesniški opus, Čaša nesmrtnosti, malo komunicirala o tem kaj v teh dneh delava. Babačić mi je dejal, saj mi smo vedno bili pridni… Njemu so tisti na pozicijah moči na RTV-ju, ki naj bi delali v imenu naroda, leta 2013 ukinili izjemno radijsko oddajo »Hotel Romantika«, v katero je prinašal multikulturni dialog in bogate kulturne vsebine, zavzemal se je za ranljive, iz vrha družbe odpisane skupine ljudi in na senzibilen, subtilen način postavljal ogledalo dogajanju, času, prostoru, sistemu, kar je zmotilo tiste, ki so imeli moč ukiniti vse, ki so jim preveč dobro postavili ogledalo.
Od takrat naprej so v Sloveniji ukinili še nekaj dobrih medijev, ki so odpirali in krepili dimenzije človekove svobode in povezovanja.

»Ja, ukinili nas bodo, še preden bomo dokončno odšli,« mi pravi.

Zdi se, da so nas že ukinili, še preden so nam dali sploh besedo. Zato je prav, da si jo vzamemo sami. In jaz sem si jo vzel.

Ima dana za »megdana«, bi v tem kontekstu optimistično rekli naši južni bratje in sestre, gostje »Hotela Romantika«.

Pisanje je zame močno zdravilo, ki ima izjemno terapevtsko moč, s katerim poskušam razbijati strahove pred kulturnim dialogom in opozoriti na to, kar se dejansko dogaja tudi na področju kulture pri nas.

Danes ponoči, nekje ob štirih zjutraj, ko nisem mogel spati in me je preganjal ustvarjalni nemir, in sem o svojem in Kristusovem križu razmišljal po tihem, sem se vprašal, zakaj se na zemlji dogaja izključevanje ljudi iz božjega kraljestva.

Takrat sem zaslišal Njegov tihi glas: »odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«.

Boštjan Zupanič

Izvirno objavljeno 28. marca 2016, na osebnem Facebook profilu Boštjana Zupaniča

Napotilo:
http://www.esadbabacic.si/kontakt/