19 občin za zimsko službo odštelo skoraj tri milijone evrov

december 14, 2018

Čeprav znajo starejši ljudje povedati, da zime v današnjem času več niso to, kar so bile nekoč (danes naj bi bile krajše in milejše), pa je snega vsako leto še vedno precej. Lani in letos je prava zima prišla šele po novem letu. Januarja lani so bile temperature ves mesec krepko pod lediščem, letos februarja in v prvi polovici marca pa je skoraj neprenehoma snežilo.

Po podatkih meteorološke postaje na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru je bil ta del Slovenije ves februar pod snežno odejo, snežilo je 17 od 28 dni. Najvišja debelina snežne odeje na postaji je bila 26 centimetrov, a v višjih legah, na primer v Halozah, je snežna odeja merila tudi do pol metra ali več. Snežna odeja se je obdržala do sredine marca, prav tako je v marcu sedem dni še snežilo.

Kidričevo: 93.000 evrov

Občina Kidričevo je v sezoni 2017/18 za zimsko službo porabila 93.606 evrov. „Na lokalnih cestah izvaja zimsko službo Cestno podjetje Ptuj (CPP) s podizvajalcem, za javne poti imamo sklenjene pogodbe za posamezna naselja s sedmimi izvajalci (Matej Medved, Mirko Vuk, Franc Goričan, Darko Dolenc, Primož Medved, Vzdrže­vanje in gradnje ter Štefan Predikaka),” pravijo na občini. Koliko bo predvidoma stalo izvajanje zimske službe v sezoni 2018/19, Kidričani ne želijo napovedati. „Porabe nikoli ne napovedujemo, ker je odvisna od narave. Računamo, da bo strošek v razponu med 50.000 in 100.000 evri. S prvim rebalansom stanje uskladimo z dejanskimi potrebami.”

CPP-ju letno za vzdrževanje cest blizu devet milijonov evrov

Za vzdrževanje večine cest v regi skrbi CPP. Vzdržujejo 531 km glavnih in regionalnih cest ter dobrih tisoč km občinskih cest in javnih poti. Koncesionarji so v občinah Žetale, Videm, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Markovci, Dornava in Juršinci. Z občinami Kidričevo, Podlehnik in Gorišnica sodelujejo pogodbeno. Vzdrževanje izvajajo iz štirih cestnih baz: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor. CPP je v letu 2017 iz dejavnosti vzdrževanja cest (letno in zimsko) ustvarilo 8,9 milijona evrov prihodkov, kar je slab milijon evrov več od prvotno zastavljenih načrtov. „Povečan je bil obseg del na krpanju in sanaciji zmrzlinskih poškodb na državnih cestah. Razlog za povečano realizacijo je izvedba preostalih del, predvsem pri naročniku DRSI. Večji obseg realizacije je bil tudi na zaporah, ki smo jih postavljali zaradi izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje,” je vodstvo družbe zapisalo v poročilu o poslovanju za leto 2017. 2,6 milijona evrov so znašali prihodki za vzdrževanje državnih cest na območju Maribora in okolice ter 3,1 milijona evrov za vzdrževanje državnih prometnic na ptujsko-ormoškem območju. 1,5 milijona evrov prihodkov so ustvarili z vzdrževanjem občinskih cest (koncesije), približno enak znesek so pridelali tudi s preostalimi deli in postavljanjem cestnih zapor.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13612-spodnje-podravje-19-obcin-za-zimsko-sluzbo-odstelo-skoraj-tri-milijone-evrov

Mojca Zemljarič

Advertisements

Iz leta v leto več dimniških požarov

december 14, 2018

Kurilna sezona je v teku, še zlasti pozimi pa so dimniški požari, ki imajo lahko tudi tragične posledice, stalnica. V Sloveniji se letno zgodi več kot 500 tovrstnih požarov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.

Silen požar, ki je konec februarja letos zajel večstanovanjsko stavbo v Veliki Nedelji in vzel streho nad glavo ducat ljudem, se je zarezal v spomin tako njim kot gasilcem in številnim drugim. Požar je v mrzli noči povsem uničil vseh sedem stanovanj, nastalo je za 350.000 evrov škode. Do uničujočega požara pa je prišlo zaradi dotrajanosti enega izmed dimnikov. Tudi tako tragične so lahko posledice dimniških požarov.

Na leto sicer zaradi vžiga saj, iskrenja ali neustreznega stanja dimniških naprav povprečno zagori 500-krat. Število dimniških požarov iz leta v leto narašča, v lanskem letu se je pripetilo že skoraj 600 dimniških požarov, kar je največ v analiziranem obdobju od leta 2010.

V devetnajstih občinah Spodnjega Podravja je od leta 2010 zaradi dimniških požarov zagorelo 162-krat. Največkrat na Ptuju (37) in v Ormožu (27). Samo lani in letos je bilo čez 30 dimniških požarov, od tega devet na Ptuju in štirje v Ormožu.

Dimniški požari_ŠT

Več v Štajerskem Tedniku

Monika Horvat

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13613-iz-leta-v-leto-vec-dimniskih-pozarov


Odpadne gume: Bo nastale stroške plačal Albin Brencl ali državljani?

december 14, 2018

Saga glede odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju traja že 12 let. Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je takrat začelo zbirati odpadne gume. Ker se jih je nabralo preveč, je Evropska komisija zahtevala odvoz. Dobre 3 milijone evrov stroškov je za zdaj poravnala država, vendar pa Inšpektorat za okolje vztraja, da mora to plačati onesnaževalec.

Inšpektorat za okolje in prostor je preko izbranih izvajalcev doslej iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame.

Na razpisu izbrani izvajalec iz­vršbe, ki ga je inšpektorat izbral v začetku letošnjega leta, je dela zak­ljučil konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako doslej odstranili že 38.211 ton odpa­dnih gum.

Ker lastnik ni odstranil gum, je to storil inšpektorat

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton od­padnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobil­skih gum, je Inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum. Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Pod­jetje bi moralo odstranjene izrablje­ne gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izva­jalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolni­li, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Izra­bljene gume so bile oddane izvajal­cem obdelave odpadkov iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, v manjši meri pa tudi Slovaške ter Bosne in Herce­govine.

Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Skupaj je država doslej za ome­njena dela odštela že okoli tri mili­jone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promo­tion. Vendar doslej veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, doslej uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skla­du z razpoložljivimi sredstvi nadalje­vala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načr­tujejo v letu 2020. V zvezi s to zade­vo Slovenija sicer ni dobila nobene denarne kazni, sodba Sodišča EU je ugotovitvena in državi nalaga izpol­njevanje obveznosti iz sodbe, zato bo po mnenju inšpektorata Sloveni­ja naredila vse, da v gramozni jami dokončala sanacijo.

Brencl napovedal vojno inšpektoratu

Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl seje na pojasnila Inšpektorata za okolje že odzval. Pravi, da so te informacije enostranske, da ministrstvo zavaja in širi neresnice, zato napoveduje, da se bo za svojo pravico boril. Prepričan je, da odvoza ni treba poravnati njemu in da mu Inšpektorat za okolje dolguje odškodnino.

»Evropska komisija, ki se je vmešala zaradi pritiskov Civilne iniciative, je ugotovila, da so mi izdali napačno dovoljenje. V obrazložitev so pojasnili, daje dovoljenje izdal nepristojen organ. Ko so napako ugotovili, so dovoljenje odpravili, kar pomeni, da dovoljenja sploh nikoli nismo imeli,« ogorčeno razlaga Brencl. Zanj seje upravna vojna začela že pred 12 leti, zdaj pa, kot pravi, ima tega dovolj. Odločbo in torej »napačno« dovoljenje je podjetju izdal Inšpektorat za okolje in kot pravi Albin Brencl, tako napako inšpektorata obsoja tudi Evropska komisija. »Dovoljenje točno definira s kakšnimi materiali se mora graditi in koliko gum se mora predelati, zato gume niso moja last, ampak last tistega, kije projekt potrdil in izdal dovoljenje,« je še prepričan.

Brencl nadalje pojasnjuje, da se je odzval takoj po prejeti odločbi, a je bil ustavljen. Najprej je želel cele gume izvažati v Afriko, vendar je inšpektorat skupaj s policijo ta projekt preprečil, enako se je zgodilo, ko je želel mlete gume izvoziti na Madagaskar. »Ko so me popolnoma onemogočili, so izvedli javni razpis pod pogoji, ki jih nismo bili sposobni izpolniti. Gramoznico smo zato zapustili zaradi izgube dovoljenja,« še pojasnjuje. Albin Brencl zato ne skriva prepričanja, da želi ministrstvo svojo napako skriti. Prepričan je namreč, da so oni odgovorni za nastalo situacijo. »Ker se tega zavedajo, željo napako skriti in okriviti mene. To lahko dosežejo tako, da družbo spravijo v stečaj. Ker to vem, se borim že 12 let, da ohranim podjetje in s tem pravico do odškodnine,« še dodaja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da nimam pravice do odškodnine, se bom obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13614-opadne-gume-bo-nastale-stroske-placal-albin-brencl-ali-drzavljani


V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Napaka volilnega odbora je Medveda skoraj prikrajšala za svetniški stolček

december 10, 2018

Volilna komisija na volišču v Stražgonjci je na dan volitev naredila napako pri zapisniku. Namesto da bi 35 preferenčnih glasov pripisala kandidatu Antonu Medvedu, je te glasove pripisala Nini Jakolič, ki je bila naslednja na listi SLS. To je za Medveda pomenilo, da se v občinski svet ne uvrsti. Kandidat je podal pritožbo na volilno komisijo, vendar je ni oddal v predvidenih rokih, zato so usodo njegovega mandata reševali na prvi, ustanovni seji.

Precej običajna in velikokrat ponovljena praksa volilnih odborov je bila na volišču v Stražgonjci tokrat opravljena površno. Ko so se na volilno nedeljo ob 19. uri vrata volišča zaprla, je tričlanska komisija preštela glasove in pripravila zapisnik v dveh izvodih. Pri tem se je zgodila napaka, in sicer je predsednica na enem od zapisnikov 35 preferenčnih glasov pripisala Antonu Medvedu, na drugem zapisniku pa kandidatki Nini Jakolič. Oba sta kandidirala na listi SLS. Medved je bil na listi na 8. mestu, Jakoličeva pa na 9. mestu. Ker sta bila zapisana drug pod drugim, je predsednica volilnega odbora spregledala črto in glasove zapisala prenizko. Volilni odbor je volilni komisiji predal napačen zapisnik, in sicer tistega s preferenčnimi glasovi za Jakoličevo, glasovnice pa zapečatil. Na spletnem portalu Državne volilne komisije so zato objavili seznam novih svetnikov, na katerem ni bilo Antona Medveda. Namesto njega se je nanj uvrstil Jožef Smolinger.

Ker je Medved vedel, da je preferenčne glasove dobil, saj je šlo za volišče v njegovi vasi, se je pritožil na volilno komisijo, vendar prepozno, zato je komisija pritožbo zavrnila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13509-kidricevo-napaka-volilnega-odbora-je-medveda-skoraj-prikrajsala-za-svetniski-stolcek


Nekoč odpadki v grabah in gozdovih, danes v oceanih

november 27, 2018

Koliko komunalnih odpadkov nastane v občinah Spodnjega Podravja?

Kolicine odpadkov_Podravje

*Preračun na prebivalca je približen, saj komunalnih odpadkov ne ustvar­jajo samo gospodinjstva, temveč tudi gospodarstvo. Zato v okoljih, kjer je več gospodarstva, nastaja tudi več komunalnih odpadkov.

Vir in več na: https://www.tednik.si/tednik/13356-okolje-nekoc-odpadki-v-grabah-in-gozdovih-danes-v-oceanih

Mojca Zemljarič


Številne načrte bodo snovali in uresničevali v lastnih prostorih

november 16, 2018

Športna zveza občine Kidričevo (ŠZOK) je bila letos sprejeta v Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez Slovenije. S tem je bil storjen še zadnji veliki korak k popolni uveljavitvi. Zadnja tri leta je njena predsednica Simona Gaiser, pod svojim okriljem pa združuje 16 športnih društev iz občine Kidričevo.

»Seveda smo najbolj ponosni na naš prvoligaški klub NK Aluminij, vendar se lahko pohvalimo tudi z ostalimi športnimi društvi, ki na rekreativnem področju delujejo zelo kakovostno. Za nas je pomembno delo vsakega društva, saj se zavedamo, da se vrhunski športniki kalijo ravno v takšnih društvih. Zato se trudimo ustvariti pogoje, ki bodo povečali razvoj množičnega športa,« v uvodu pove Simona Gaiser.

V četrtek, 15. 11., imajo pred sabo nov mejnik, saj bodo v prostorih bivše policijske postaje (Ulica Borisa Kraigherja 25 v Kidričevem) ob 17. uri odprli lastne prostore.»V zadnjih letih se je zaradi povečanega obsega dela in števila projektov, ki jih izvajamo, pokazala potreba po lastnih prostorih, ki pa jih bomo ponudili v souporabo tudi drugim športnim društvom v občini. Ne nazadnje so športna društva osnovni temelj športne zveze kot take,« pove Gaiserjeva.

Letos so prvič samostojno izvedli prireditev Športnik leta občine Kidričevo (to sta postala Tilen Pušnik in Katja Babič), pohvalijo pa se lahko tudi z uspešno kandidaturo na razpisih, s pomočjo katerih so nato gradili oz. obnavljali športno infrastrukturo v občini. Pridružili so se tudi Športni uniji Slovenije, ki deluje na področju športne rekreacije in športne vzgoje. S tem so se vključili tudi v projekte, ki jih izvajajo: Slovenija v gibanju in Veter v laseh.

Za konec se je predsednica ŠZOK ozrla k načrtom za prihodnost.

Več v Štajerskem Tedniku

Jože Mohorič

Vir: https://www.tednik.si/sport/13222-kidricevo-stevilne-nacrte-bodo-snovali-in-uresnicevali-v-lastnih-prostorih