Kopališče nekoč – in nikoli več …

avgust 23, 2019

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec

Advertisements

Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

avgust 23, 2019

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj


22. dan gasilcev in predaja novega vozila

avgust 2, 2019

V sklopu prireditev ob prazniku občine Kidričevo so praznovali tudi gasilci. Proslavili so 22. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Kidričevo, PGD Pleterje je namenu predalo novo gasilsko vozilo, priredili pa so tudi regijsko srečanje gasilskih veteranov z območja Podravja.

Na osrednji prireditvi ob prazniku kidričevskih gasilcev, ki so jo organizirali vodstvo in člani PGD Pleterje, so se zbrali številni gostje in uniformirani gasilci. Predsednik PGD Pleterje Franc Planinšek se je v svojem nagovoru dotaknil zgodovine in razvoja društva, ki deluje od leta 1947. Predstavil je novo gasilsko vozilo, ki so ga tamkajšnji gasilci na prireditvi slavnostno predali v uporabo. Pri njegovi nabavi so bili pozorni na to, da ga lahko postavijo v obstoječo garažo. Izbrali so vozilo Mercedes Atego s 5.500-litrskim rezervoarjem za vodo (AC 16/50) in gasilsko brizgalno Rosenbauer. V kabini vozila je prostor za tri gasilce, vključno s šoferjem. Na strehi so dvižni pnevmatski steber s halogensko razsvetljavo, prostor za gasilsko lestev in sesalne cevi ter zaboj za razno orodje. Prav tako je na zadnjem delu strehe gasilni top za gašenje požarov večjih razsežnosti. Za kabino vozila so nameščeni gasilsko orodje, gasilni aparati, izolirni dihalni aparat, potopna črpalka, motorna žaga in drugo. V zadnjem delu vozila so cevni material, orodje, ročniki in druga potrebna oprema za notranje in zunanje gašenje, vključno z medmešalcem in penilom. Na zadnji strani je nad črpalko nameščen avtomatski navijak s hitropotezno cevjo in visokim tlakom dolžine 50 metrov. Nakup vozila je veljal blizu sto tisočakov, skupaj z DDV. Nadgradnjo je izdelalo podjetje VM Vozila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/16777-kidricevo-22-dan-gasilcev-in-predaja-novega-vozila

Mojca Zemljarič


Za ceste 333.000 evrov

avgust 2, 2019

V občini Kidričevo nadaljujejo intenzivna vlaganja v cestno infrastrukturo. V drugi polovici junija so odprli štiri nova gradbišča, dela na vseh štirih odsekih bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Skupna vrednost del je okoli 333.000 evrov z DDV.

Dela na lokalni cesti Starošince, ki jo bodo razširili, uredili odvodnjavanje in jo na novo preplastili, so po pogodbi z izvajalcem ovrednotena na 225.000 evrov. Cesto bodo razširili na 6,7 metra. Razširitev bodo izvedli na delih ceste, kjer je to mogoče in smiselno. „Z modernizacijo lokalne ceste bomo povečali stopnjo prometne varnosti, omogočili lažji in varnejši prevoz krajanov in šoloobveznih otrok,“ so pojasnili na občini Kidričevo.

Obnova preostalih treh cestnih odsekov (v Lovrencu, Njivercah in Kidričevem) bo po pogodbi stala 107.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16568-kidricevo-za-ceste-333000-evrov

Mojca Zemljarič


Mar bistriška komunala res bolje gospodari od ptujske?

avgust 2, 2019

Občina Kidričevo zaradi domnevnega netransparentnega dela in dvomljivega prikazovanja stroškov Komunalnega podjetja (KP) Ptuj nasprotuje zvišanju cen oskrbe s pitno vodo.

Uporabnike na območju kidričevske občine s pitno vodo oskrbujeta dve komunalni podjetji: ptujsko in slovenjebistriško. Iz povedanega na seji občinskega sveta v minulem tednu je moč sklepati, da je župan Anton Leskovar s poslovanjem bistriške komunale zelo zadovoljen, s poslovanjem ptujske pa nekoliko manj.

Vodarina dražja, omrežnina ne

Zato so tudi občinski svetniki novo ceno vodarine za KP Slovenska Bistrica potrdili brez pripomb in s pohvalami, medtem ko so za KP Ptuj potrdili le višjo ceno vodarine, ne pa tudi omrežnine. Vodarina je prihodek, ki v celoti ostane koncesionarju (komunali) in pokriva stroške distribucije. Omrežnina v večjem delu pripada občinam, saj predstavlja tudi najemnino za infrastrukturo; lastnice vodovodnih sistemov so občine. Modeli, katere stroške koncesionarji pokrivajo iz katerih virov, so očitno različni. Bistriška Komunala stroške okvar (defektov) na sistemu pokriva iz svojega dela vodarine, ptujska iz občinskega dela – omrežnine.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16670-kidricevo-mar-bistriska-komunala-res-bolje-gospodari-od-ptujske

Mojca Zemljarič


Križišče v Kungoti zelo nevarno, cesta proti ŠRC Pleterje preozka

avgust 2, 2019

Občinska svetnica Zdenka Holc je na julijski seji sveta občine Kidričevo opozorila na neustrezno križišče v naselju Kungota pri Ptuju, kjer se srečata cesti, ki pripeljeta iz Prepolj in Brunšvika. Holčeva je poudarila, da je križišče zelo nepregledno in posledično zelo nevarno.

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da se je letos na tem križišču spremenil prometni režim. Cesta proti gramoznici oziroma ŠRC Pleterje je postala državna, s tem pa tudi prednostna. Cesta skozi drevored je občinska in neprednostna. Spremenjen prometni režim voznike iz lokalnega okolja moti, saj so vajeni starega režima. Zato je potrebna velika mera previdnosti. „Se strinjam, da je nastala ena nevarna točka. Skrbeti moramo, da bo trava ob križišču redno pokošena, da bomo zagotavljali preglednost. Postavili smo že tudi cestno ogledalo,“ je dejal župan Leskovar in napovedal, da se v Kungoti mimo cerkve v dolžini okoli 400 metrov ob državni cesti načrtuje gradnja pločnika.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16722-kidricevo-krizisce-v-kungoti-zelo-nevarno-cesta-proti-src-pleterje-preozka

Mojca Zemljarič


Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

avgust 2, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič