Pomembno je, da ob konjih otroci dobijo tudi žulje

avgust 13, 2018

Marsikateri otrok pri njih prvič pometa, pomiva posodo, se ob skrbi za konje uči reda, pridobiva nova znanja za življenje, ne le o jahanju in konjih, povedo v Zavodu Nazaj na konja, kjer šestdeset otrok brezplačno pri njih preživlja teden počitnic.

V Starošincih pri Kidričevem, kjer deluje Zavod Nazaj na konja, počitnice preživlja vrsta otrok. Od vse številčnejših ponudb počitniških programov različnih konjeniških klubov pa jih loči, da sedaj že četrto leto članom Družinskega centra Kidričevo počitnice v družbi konj, ki običajno sodijo med najdražje počitnice, nudijo povsem zastonj. Pri njih bo tako letos v petih terminih teden dni brezplačno preživelo okoli 60 otrok.

Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in terapevtka v zavodu, pojasnjuje, da je družinski center eden od njihovih projektov, h kateremu so letos pristopile občine Videm, Rače–Fram in Starše. Občina Kidričevo projekt tudi sofinancira. “Uporabniki iz teh štirih občin lahko brezplačno sodelujejo pri tem in drugih programih centra. Pri počitnicah v družbi konj prostih mest praktično ni,” dodaja. Ker so bili z družinskim centrom lani na razpisu ministrstva za delo družino in socialne zadeve znova uspešni, bodo program lahko zagotovo izvajali še do leta 2021.

Vzpodbujajo samostojnost in ustvarjalnost

Ko smo jih obiskali sredi dopoldneva, so večinoma dekleta po jutranjem jahanju pravkar sedla k malici. Nato so sledila opravila v hlevu. “Tu se že tri leta učim jahati. In tudi pri počitnicah mi je najbolj všeč, ko jahamo,” nam je povedala devetletna Ana Korez iz Lovrenca na Dravskem polju. Nad jahanjem je navdušena tudi Eva Zajc, ki se je na počitnice odpravila le nekaj hiš od doma: “Včasih jahamo notri, včasih se s konji odpravimo ven. Konje tudi čistimo in jim damo vsak dan v hlev nekaj sena, da ga lahko pojejo.”

Kot pravi Demšar Goljevščkova, se otroci v tednu dni tako navežejo na konje in na skupino otrok, da vsak petek pri njih steče kar nekaj solz. “Trudimo se, da bi se v skupini razvili dobri odnosi, spodbujamo jih tudi k čim bolj samostojnim aktivnostim. Pomagajo pri pripravljanju kosila, tudi posodo pomijejo, kar so za današnji čas, ko prepogosto razmišljamo samo, kako bi otroku čim več ponudili, bolj ali manj neobičajne stvari. Rečemo jim – poglejte, zdaj bomo šli v gozd, vsak naj nekaj poišče. S tem jih vzpodbujamo, da opazujejo okolico, da se znajo sami zamotiti, in sami iz tega, kar najdejo, ustvariti svojo igro, tudi predstavo. Tako se resnično izrazi njihova ustvarjalnost,” pojasnjuje vodja dejavnosti.

Zavod je sicer začel delovati leta 2005 kot fundacija Nazaj na konja, katere namen je bil predvsem zbiranje denarja za sofinanciranje terapij s pomočjo konja za otroke s posebnimi potrebami. “Takrat so se terapije v Sloveniji šele začele. Spoznali smo, da pravzaprav še nič ne znamo in bomo težko kaj kakovostnega ponudili,” pravi o začetkih. Zato so se odločili za usposabljanja v tujini in pripravili izobraževalni program, ki so ga tudi verificirali preko socialne zbornice in ga redno izvajajo od leta 2006. Zavod so ustanovili leta 2013 in danes med njegove aktivnosti sodijo razvijanje terapevtskih programov, šola jahanja, različni programi za šole in vrtce. Ukvarjajo se celo s teambuildingi, najnovejši projekti pa jih vodijo tudi na področje turizma.

Pomembni so druženje, gibanje, pa tudi delo

Danes je dokazano, da ima druženje s konji številne pozitivne učinke. “Konji so pravzaprav precej drugačni kot v naših arhetipskih predstavah. Niso divji, niso neobvladljive živali, ampak so, če imajo zagotovljene osnovne pogoje – možnost veliko gibanja, svobode, varnosti in ljubezni -, zelo umirjena bitja, ki živijo v čredi, v kateri se izoblikuje neka posebna struktura, podobno kot v družini. Od konjev se lahko veliko več naučimo kot oni od nas. Konja, ki si nista naklonjena, lahko brez težav sobivata na nekem pašniku tako, da sta vsak na svoji strani. Če je treba, ko gre za preživetje, pa se združita,” pravi sogovornica. Gibanje konja odlično vpliva tudi na ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z motoriko in na nevrološkem področju, kot so cerebralna paraliza, multipla skleroza in podobne bolezni.

Konj pa je tudi žival, ki potrebuje neko doslednost in red, kar je še kako pomembno pri vzgoji otrok. “Zavedanje, da je treba za žival in okolico tudi poskrbeti. Da je treba poprijeti za delo. Marsikdo pri nas prvič pometa. Potem mi ob petkih kažejo žulje med palcem in kazalcem, ki jim pravimo kar starošinski žulji. To so osnovne stvari, ki jih danes premalo poudarjamo. Otroci pa se tako dobro počutijo, ko naredijo res nekaj koristnega,” o tem, zakaj so v zavodu prepričani o koristnosti druženja otrok s konji, zaključi Demšar Goljevščkova.

Vabijo še konec meseca

V Zavodu Nazaj na konja so se s partnerskimi občinami dogovorili, da bodo v zadnjem tednu počitnic, po 24. avgustu, vsem otrokom, ki se do sedaj niso mogli prijaviti, ponudili dodatne termine. Zato jih vabijo, da izkoristijo možnost, da en dan brezplačno preživijo v družbi konj.

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/pomembno-je-da-ob-konjih-otroci-dobijo-tudi-zulje-6541433

Advertisements

Deskanje na vodi v gramoznici v Kidričevem še to poletje

maj 24, 2018

V Kidričevem so le začeli dolgo napovedovano urejanje gramoznice Pleterje. Poleg vlečnice za deskanje in smučanje na vodi tudi kamp, igrišča in gostinska ponudba.

Po dveh letih napovedi so končno zabrneli stroji v gramoznici Pleterje v Kidričevem. “Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za postavitev vlečnice za deskanje na vodi in ureditev brežine z okoljevarstvenim dovoljenjem Arso,” je potrdil direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast. Zato so po sedmih letih, odkar se je pojavil prvi zainteresirani investitor in so začeli pripravljati dokumentacijo, končno lahko pričeli delati.

Občina sedaj zaključuje z urejanjem vodovoda in kanalizacije, saj so morali napeljavo vleči dva kilometra daleč. Z urejanjem dovozne ceste je prav ta teden začel tudi izbrani ponudnik, ki mu je občina podelila koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Gre za konzorcij treh podjetij. CP Ptuj in Betonarni Kuhar, ki imata tudi koncesiji za izkopavanje gramoza na tem območju, se je pridružilo še hrvaško podjetje CWS Cable Wake System, ki ureja wake parke oziroma parke za deskanje in smučanje na vodi po vsem svetu. Letos tako odpirajo skupno kar pet takih parkov, poleg gramoznice Pleterje med drugim tudi v Splitu, Romuniji in Italiji.

Projekt za 1,1 milijona evrov

Na občinskem zemljišču na severnem delu gramoznice, kjer izkopavanja že kakšno desetletje ne potekajo več, naj bi tako do konca julija uredili športno-rekreacijski center, ki naj bi zasebne investitorje stal okoli 1,1 milijona evrov. Dovoz do centra bo urejen z državne ceste Kungota-Brunšvik. Ob gramoznici naj bi zraslo večje parkirišče, cesta, ki so jo že začeli graditi, pa bo nato po brežini jezera vodila do parkirišča za avtodome in kamp, ki bo postavljen na terasah.

Uredili bodo brežine, ob jezeru bodo po vzoru Bleda postavili še letni oder, igrišča za odbojko na mivki, predvidenih je tudi pet lokacij za gostinske objekte. Do odprtja bodo postavili eno krožno vlečnico na vodi v dolžini 420 metrov.

Še eno enake dolžine naj bi investitorji postavili v prihodnosti. “Zdaj naj bi bile namreč v modi manjše in hitrejše vlečnice, ki ob padcu uporabniku omogočajo tudi hitrejše vračanje na start. Vlečnico naj bi pripeljali že prihodnji teden. Gradbena dela naj bi po predvidevanjih potekala dober mesec dni. Seveda bo nato treba počakati še na vsa dovoljenja za delovanje,” pojasni Napast.

Tretjina naravovarstvena

Dobršen del sicer okoli dva hektarja velike vodne površine, ki bo sodila k parku, morajo na zahtevo Zavoda RS za varstvo narave pustiti nedotaknjen. Ta severovzhodni del bo od preostanka ločen z več kot sto dvajset metrov dolgim plavajočim pomolom, saj nasip zaradi globine več kot deset metrov ni bil mogoč. Občina bo tudi ta del uredila z učno krožno potjo, za kar upajo, da bodo kmalu pridobili evropska sredstva.

Že letos bodo začeli tudi triletni monitoring vode, s katerim bodo lahko gramoznico Pleterje uradno uvrstili med kopalne vode, čeprav že leta med poletnimi popoldnevi in konci tedna tam naštejejo okoli 500 kopalcev. “Kopališče bo pravzaprav urejeno na severozahodnem delu gramoznice, ki sodi v občino Starše, a na tem območju trenutno podjetja še izkopavajo gramoz,” pojasni Napast. Kljub temu so tudi v Staršah občinski podrobni prostorski načrt za ta del gramoznice že sprejeli.

Z ureditvijo gramoznice se po besedah Napasta tudi Kidričevo vpisuje na turistični zemljevid Slovenije. Tako bodo ob otvoritvi predstavili turistični katalog, v katerem bodo zbrani različni ponudniki v občini.

Športno-rekreacijski center je le začetek urejanja gramoznice. Po vzoru predvsem severnih sosedov si želijo v prihodnosti urediti vso okolico skupno kar 30 hektarjev velikega jezera. Na južni strani bi tako lahko po idejnih zasnovah zrasle počitniške hišice, tudi večje športne površine in objekti ter restavracije. A kdaj bo to, za zdaj ne more reči nihče, saj bo širše območje gramoznice Pleterje tudi v bližnji prihodnosti predvsem v južnem delu še naprej namenjeno izkopavanju gramoza.

Vir: https://www.vecer.com/deskanje-na-vodi-v-gramoznici-pleterje-se-to-poletje-6466951

Hojka Berlič


Občini Starše in Kidričevo si drsališče delita

december 30, 2016

Občina Starše je leta 2013 odkupila mobilno drsališče od Športnih objektov Maribor (občine), zato stroškov najema ni. Velikost drsališča je 200 m2. »Za postavitev drsališča smo se odločili, da bi popestrili ponud­bo športnih aktivnosti za naše občane, koristi pa ga tudi šola (športni dan). Drsališče je konec leta (novembra in decembra) postavljeno v občini Kidričevo, v začetku leta pa v naši občini (predvidoma od 15. 1. do 15. 3.), če vreme to dopušča. V zameno dobi Občina Starše od Občine Kidričevo šotor za pokritje dr­sališča,« so pojasnili na občini. O stroških so dejali, da skupno znašajo približno 8.500 evrov, in sicer za postavitev in odstranitev drsališča s šotorom odštejejo pri­bližno 3.000 evrov, stroški elek­trične energije znašajo okrog 4.500 evrov, preostali stroški (upravljanje, zavarovanje, na­dzor pri postavitvi šotora …) pa dosežejo približno 1.000 evrov. »Drsališče upravlja eno od naših društev, vstopnine ni, izposoja drsalk je v domeni upravljavca (če so drsalke na razpolago, si jih je mogoče izposoditi za sim­bolično ceno). Upravljavec dobi stojnice za delovanje drsališča od občine brezplačno, drugih stoj­nic pa vsaj do sedaj še ni bilo,« so še povedali na občini Starše.

Otroke in druge, ki si radi nadenejo drsalke, drsališče v Kidričevem razveseljuje že peto leto. »S tem spodbujamo druženje občanov, skrbimo za brezplačno rekreacijo otrok in mladine in hkrati pomagamo društvom, da si pridobijo oziroma zaslužijo dodatna sredstva,« so pojasnili na občini Kidričevo. Stroškov postavitve drsališča nimajo, saj to opravijo sami, prav tako za drsališče (v velikosti 20 x 10 me­trov) ne plačajo najemnine. So pa stroški obratovanja približno 5.000 evrov na mesec. Vstopni­ne na drsališče, ki je v teh dneh polno zasedeno, ni, je pa možen najem drsalk, in sicer stane dva evra.

Iz prispevka novinarjev Mojce Vtič, Mojce Zemljarič in Mihe Šoštariča »Kje je drsanje najpristnejše in kje najcenejše«, objavljenem v Štajerskem tedniku, v petek, 30.12.2016


Kopališče bo v gramoznici

julij 1, 2016

Na ptujskem območju že več kot desetletje ni javnega kopališča. Ohladitev tako ponujajo le terme. Ob visokih cenah vse več kopalcev tudi na divjih kopališčih

Številni Kidričani izgubljajo upanje, da bo njihovo kopališče, ki že več kot deset let sredi naselja propada, kdaj znova zaživelo. “To bi lahko bilo ure­jeno že davno. Vedno znova se govori, da bodo bazen dali nekomu v najem. Lepo bi bilo, če bi bilo tukaj kopališče kot nekoč. A meni se zdi, da bazena tu ne bo nikoli več,” je prepričan upoko­jenec Ivan Kmetec. Z družino se poleti kopa v Termah Ptuj in Biotermah Mala Nedelja. “Pa na morje gremo za nekaj dni,” še dodaja.

Javno kopališče je preteklost

Z njegovo bojaznijo, da kopališča, kot je bilo, v Kidričevem verjetno več ne bo, se strinja tudi direktor občin­ske uprave Damjan Napast. Študije namreč kažejo, pravi, da bi bilo tako kopališče nerentabilno. Zato so s pod­jetjem Talum, ki je lastnik kopališča, pristopili k projektu izgradnje špor­tnega hotela na tem območju.

Hotel naj bi izkoristil nogometna igrišča NK Aluminij, ki so do zdaj že gostila številne nogometne repre­zentance, in vse povezal v objekt za priprave športnikov. Kot pojasnju­je Napast, iščejo investitorja, bančno okolje pa žal trenutno pri nas ni na­klonjeno gradnji turistične infrastruk­ture.

(Pre)drage terme in morje

Ne bazenov ne morja si s 500 evri plače ne more privoščiti Anka Horvat s Ptuja. “Karte za terme so predra­ge. Sicer pa me bazeni tako ne zani­majo, saj imam občutek, da se v isti kadi kopa sto ljudi. Tudi če rečejo, da je čisto in razkuženo. Jaz sem za morje, to je čudovito, to si želim, ampak ne gre,” razlaga Horvatova.

Na morju niso bili že več let. Vse več je tistih, ki si kart za kopanje v termah ali počitnic na morju ne morejo pri­voščiti. In ker javnih bazenov na Ptujskem že dolgo ni, iščejo možnost za brezplačno kopanje na divjih ko­pališčih v gramoznicah, v jezerih in v rekah. V zadnjih letih je ena bolj obiskanih še vedno delno delujoča gramoznica Pleterje na meji med obči­nama Kidričevo in Starše. Kljub opozorilom, da je kopanje prepovedano, se tam v vročih dneh v na pogled kri­stalno čisti vodi hladi tudi petsto ko­palcev.

“Strah nas je, da se bo zgodila kakšna nesreča. Vidljivost v vodi je precej slaba. Saj smo jih poskušali pre­ganjati, a je to na 30 hektarjih vodne površine skoraj nemogoče. Zato smo se raje odločili, da gremo v drugo smer, v spremembo namembnosti v turistično dejavnost,” začetek priza­devanj za ureditev športno-rekreacij­skega centra na tem območju opisuje Napast.

Gramoznico bodo uredili

Pri projektu so se zgledovali po lepo urejenem centru Schwarzlsee pri Gradcu v Avstriji, ki je tudi vedno bolj priljubljen počitniški cilj Štajercev s slovenske strani meje. Kot pojasnjuje Napast, je bilo zbiranje potrebne do­kumentacije dolgotrajno in naporno – tudi zato, ker gre za prvi tak projekt pri nas.

Na severnem delu gramoznice naj bi tako zgradili “wake park” s krožno vlečnico, prvo pri nas. Postaviti name­ravajo še pomole, zagotoviti gostinsko ponudbo in odpreti manjši kamp. Tre­nutno iščejo investitorje za ta 700.000 evrov vredni projekt, ki naj bi ga izpe­ljali v javno-zasebnem partnerstvu.

Občina tako namerava podeliti kon­cesijo za upravljanje gramoznice za 20 let. Do jeseni naj bi pridobili grad­beno dovoljenje. Interes investitorjev, tako na domačem kot na tujem trgu, pa po besedah Napasta nedvomno ob­staja. »99-odstotno sem prepričan, da bomo naslednje poletje v Kidričevem smučali na vodi,« je odločen direktor občinske uprave.

K projektu so pritegnili tudi občino Starše, ki namerava na seve­rozahodnem delu gramoznice urediti še kopališče. In kot pravi župan Bojan Kirbiš, računajo, da bodo lahko jeseni tudi oni začeli iskati vlagatelje, ki jih zanima ta del projekta. Ureditev gra­moznice pa v veliki meri pozdravlja­jo tudi prebivalci Kidričevega. “Če bi uredili gramoznico, bi se šli zagotovo kopat. Verjetno še raje kot v toplice, saj ga ni čez naravno kopališče,” zatrjujeta Danica in Miran Kureš iz Njiverc.

Terme od 30 do 40 evrov

Družinska vstopnica v Termah Ptuj, ki vključuje kopanje za dva odrasla in dva otroka, stane okroglih 40 evrov. Za popoldansko karto morajo od­rasli odšteti 11 evrov, otroci pa 7. Najceneje se lahko v zunanjih bazenih kopamo po 18. uri, in sicer odrasli za 8 evrov ter otroci za 5,50. Bioterme Mala Nedelja družinske vstopnice nimajo. Celodnevno kopanje družino z dvema otrokoma stane 33,50 evra. Popoldanska karta za odrasle stane 7,50 evra in za otroke 5,50. Najceneje se lahko kopamo po 19. uri, ko velja enotna cena 4,80 evra.

Hojka Berlič

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 30.6.2016

Vir: http://www.vecer.com


Namesto vode iz pipe koktajl pesticidov

februar 23, 2016

Da so na Dravskem polju zakopane tempirane ekološke bombe, je na svoji predstavitvi izpostavila Ekološka iniciativa Rače. Kot so povedali predstavniki iniciative, naj bi nekdanje podjetje Pinus pred več desetletji sode, napolnjene z nevarnimi snovmi, zakopalo v zemljo, kar pa predstavlja vsakodnevno nevarnost za zastrupitev pitne vode ne samo Račanov, temveč vseh prebivalcev, ki pijejo vodo iz črpališča Šikole.

Tako je Samo Repolusk izpostavil, da je stanje podtalnice kritično, predvsem zaradi odlagališč fitofarmacevtskih odpadkov Pinusa, nekdaj enega izmed vodilnih podjetij fitofarmacevtskih sredstev v Jugoslaviji. »Predvidoma naj bi bilo na tem območju približno 13 nesaniranih odlagališč. Sanacija je bila v državnih dokumentih v letih 2009–2013 kot prioritetna naloga, verjetno je zaradi gospodarske krize izpadla. Sodi, v katerih naj bi bili skladiščeni ti odpadki, imajo določeno življenjsko dobo, tako da ima lahko nesanacija teh odlagališč posledice za celotno prebivalstvo. Ob tem pa je po podatkih ARSA prisotnost pesticidov v podtalnici konstantna oziroma je ta koncentracija najvišja ravno na območju Rač, Brunšvika in Kidričevega.« Ob tem je Repolusk zbrane pozval, da če imajo kakršnekoli informacije o teh jamah, naj jih sporočijo, saj da vedenje o lokacijah, ki so bile izkopane pred več kot pol stoletja, tone v pozabo.

Vsebnost nitrata 2014

Da pitna voda na tem območju Dravskega polja vsebuje tudi številne snovi, ki lahko predstavljajo resno grožnjo zdravju, je izpostavil tudi Tomaž Seliškar. »Zaradi vseh informacij o obolevnosti za rakom sem naročil analizo vode, ki sem jo natočil izpod pipe. Nobena od vrednosti ni bila presežena, a so bile te vrednosti tik pod mejo. Atrazin, ki je prepovedan že od leta 2003, je bil komaj pod dopustno mejo, ob tem da nisem vzel vzorca v sušnem obdobju. Tako se resno sprašujem, kaj pijemo. Voda je pitna in je v skladu z zakonodajo, vendar pa je koktajl pesticidov. Verjetno bi problem rešile globlje vrtine.«
Seliškar je še dodal, da obstajajo indici, da je na območju Rač obolevnost za rakom večja kot drugje. »Prejeli smo podatke, kjer nam je bilo sporočeno, da je na OŠ Rače v 25 letih 22 učiteljic in učiteljev zbolelo za rakom, na ostalih šolah so v enakem obdobju oboleli do štirje ljudje. Takšno odstopanje pri šoli je nenavadno, naključje je preveliko. Z registra raka so nam posredovali podatke po občinah. Zanimivo je, da je med okoliškimi občinami po raku črevesja in pljučnem raku najvišje in da se trend obolevnosti povečuje. Na drugi strani pa na registru raka pravijo, da je število obolelih oseb premajhno, da bi lahko naredili vzročno-posledične zaključke.«

Namreč nekdanje podjetje Pinus, sedaj Albaugh, je le nekaj metrov oddaljeno od Osnovne šole Rače.

Ugotovljene presežene koncentracije

Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode, na katerih so bile v letu 2014 ugotovljene presežene koncentracije

Kemijsko stanje vode

Vir: Arso, Kemijsko stanje podzemne vode 2014

V Šikolah na Dravskem polju je plitvi vodnjak onesnažen z nitrati in atrazinom. Vsebnosti nitratov nihajo, a so visoko presežene. Vsebnosti atrazina se v vodnjaku že vrsto let znižujejo, vendar še niso padle pod standard kakovosti, čeprav je atrazin od leta 2003 prepovedan, prej pa se je uporabljal predvsem za zatiranje širokolistnih plevelov na koruznih poljih. Plitvi vodnjak v črpališču Skorba je obremenjen z nitrati, atrazinom in desetil-atrazinom. Vsebnosti nitratov v vodnjaku nihajo, vsebnosti atrazina in desetil-atrazina pa se znižujejo, vendar še niso nižje od standarda kakovosti. V črpališču Skorba, v globokem vodnjaku, oziroma globo­kem vodonosniku, beležimo naraščanje vsebnosti nitratov, katerih vsebnosti so že nad 75 % standarda kakovosti.

Ob tem na Arsu ugotavljajo, da v zadnjih 16 letih na Dravskem polju koncentracije nitratov ostajajo visoke. Na nekaterih merilnih mestih vrednosti nitrata nihajo nad standardom kako­vosti (Brunšvik-Podova, Kidričevo, Lancova vas), v Staršah in na črpališču v Šikolah se še ve­dno zvišujejo. Prav tako vrednosti nitrata naraščajo v globokem vodnjaku črpališča Skorba.

Objavljeno v Štajerskem tedniku, v torek, 16.2.2016

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/tempiarna-bomba-v-dravski-diolini-namesto-vode-iz-pipe-koktajl-pesticidov

Napotili:
Analiza pitne vode
http://www.komunala-ptuj.si/vodooskrba/analizni-izvidi-pitne-vode/
Predstavitev ekološke iniciative Rače
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/12/predstavitev-ekoloske-iniciative-race/


Z lokalnimi izdelki na trgovske police

februar 23, 2016

Župana Starš Bojan Kirbiš in Kidričevega Anton Leskovar sta februarja z avstrijskimi župani podpisala partnersko pogodbo o sodelovanju Ekoregije Ravno polje z Ekoregijo Kaindorf.

Občini sta v aktivnostih av­strijske ekoregije zaznali priložnost za prenos dobre prakse v domače okolje, tako se je usta­novilo društvo Ekoregija Ravno polje. Ekoregija je s podpisom partnerskega sporazuma dobila strokovno podporo in dovolje­nje, da se projekte avstrijske eko­regije izvede tudi pri nas. Obe občini sta v svojem proračunu za delovanje ekoregije predvideli dva evra na občana, kar skupaj znese približno 20.000 evrov.

Že lani je ekoregija pripravila dve aktivnosti, in sicer predava­nje o izboljšanju humusne se­stave tal in njegovih pozitivnih učinkih ter študijski izlet v Eko­regijo Kaindorf z ogledi dobrih praks.

Letos tudi nakup e-skuterjev

»Letos so predvidene aktivno­sti na področju e-mobilnosti, to­rej postavitev e-polnilnic, nakup e-skuterjev, morda tudi kakšnega e-vozila, in povečanje dostopno­sti do proizvodov lokalnih proizvajalcev za potrošnike v večjih trgovinah, to pomeni, da bi bile police z domačimi proizvodi, povratno embalažo, spodbujali borno opuščanje plastičnih vreč in nadomeščanje teh z vrečami iz obnovljivih materialov,« je aktivnosti predstavil Alexander S. Goljevšček iz društva Ekore­gija Ravno polje. Dodal je, da je osnovni cilj ekoregije dvig zavesti o osebni odgovornosti sleherne občanke in občana za trajnostno naravnano življenje in ustvarjanje dohodka v lokal­nem okolju.

Eden izmed pomembnejših projektov, glede na intenzivnost kmetijstva na tem območju, bo spodbuditi kmete k obnovi humusne sestave tal. Torej da se kmetovalce izobrazi o ustre­znem gnojenju, zmanjšanju števila invazivnih posegov v kmetijsko zemljišče, ozelenitvi kmetijskih površin s postopnim odpravljanjem monokultur. V av­strijski ekoregiji so že vidni prvi rezultati ukrepa, od leta 2007 do 2012 se je število strojnih ur zmanjšalo za 50 %, še večje je bilo zmanjšanje porabe goriva. Pri pridelavi žit so popolnoma opustili uporabo pesticidov in dosegli večji pridelek. Humus v zemlji pa so uspeli povečati s 3 % na 5-6 %. Vse navedene spremembe pa Ekoregija preko svojih programov tudi finančno podpira in tako dodatno spod­buja kmetovalce k pozitivnim spremembam, je povedal Golje­všček.

Seveda pa se dejavnost eko­regije pri kmetijstvu ne ustavi. Tako se v okviru mobilnosti spodbuja razvoj kolesarskih mrež in prehod na vozila na elek­trični pogon. Na področju ogre­vanja za prebivalce pripravljajo izračune in projekte sanacije ob­stoječih stanovanjskih objektov, prav tako pa si prizadevajo ener­getsko učinkovite sisteme javne razsvetljave, ob tem jih ponoči tudi izklapljajo in s tem dosegajo prihranke v višini 60 %.

In kje naj bi Ekoregija dobila sredstva za izvedbo projektov? Kot je povedal kidričevski žu­pan, morajo del denarja za de­lovanje ekoregije prispevati ob­čine, sicer pa se bodo osredoto­čili na pridobivanje evropskega denarja, tudi s povezovanjem z madžarsko, hrvaško in avstrijsko ekoregijo.

Objavljeno v Štajerskem tedniku, v torek, 16.2.2016

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/


Ekoregija Ravno polje

september 2, 2014

Ustanovna skupščina 28.8.2014

Na pobudo občin Kidričevo in Starše se je ustanovilo društvo Ekoregija Ravno polje. Ustanovni skupščini so se pridružili tudi predstavniki Ekoregije Kaindorf iz Avstrije. Za prvega predsednika je bil izvoljen g. Sašo Goljevšek.

Vir: http://www.kidricevo.si