OPN za obrtno cono Strnišče tik pred potrditvijo

17 februarja, 2020

Svetniki občine Kidričevo bodo ta teden potrjevali občinski prostorski načrt, ki med drugim vključuje urejanje obrtno-poslovne cone v zaledju naselja Strnišče.

Nova gospodarska cona bo zrasla na okoli 25 hektarjih zemljišč, za potrebe gradnje bodo posekali tudi gozd. Po zagotovilu lokalne skupnosti naj bi med naseljem Strnišče, kjer biva okoli sto krajanov, in bodočo obrtno cono uredili zeleno pregrado, najverjetneje nasip z zasaditvijo. S potrditvijo OPN bo sedaj izpolnjen eden od temeljnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno in infrastrukturno opremljanje območja. „Konec februarja bi OPN pravnomočno stopil v veljavo.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19570-kidricevo-opn-za-obrtno-cono-strnisce-tik-pred-potrditvijo


Občina plačala zasaditev, ki je ni bilo

9 januarja, 2020

Kidričevski občinski svetniki so na decembrski seji potrdili proračun za leto 2020. Končna različica proračuna je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Iz proračuna so umaknili projekt urejanja kolesarskih stez, saj se glavnina izvedbe projekta premika v leti 2021 in 2022, prihodnje leto tudi ne bodo gradili vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju, saj bodo najprej počakali na protipoplavno ureditev reke Polskave.

„Dokler ne bodo izvedeni protipoplavni ukrepi, gradnja ni možna,“ je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. V proračunu 2020 so predvideni prihodki v znesku sedem milijonov evrov. Milijon evrov so rezervirali za vlaganja v cestno infrastrukturo, približno enak znesek tudi za urejanje obrtne cone Strnišče. 150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah. Gre za projekt, ki ga bodo fazno izvajali v obdobju štirih let, skupno bo veljal blizu pol milijona evrov. Svetniki so proračun s 15 glasovi za in dvema proti potrdili. Slavko Krajnc, ki proračuna ni podprl, je poudaril, da pogreša prioritetno listo projektov. Zato je glasoval proti.

Gradivu za sejo je bilo priloženo poročilo nadzornega odbora občine, ki je pregledal polletno realizacijo proračuna. Svetniki o poročilu niso razpravljali, saj je po besedah župana Antona Leskovarja šlo le za seznanitev s poročilom.

Nadzorni svet je ugotovil, da je občina svojemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala 37.000 evrov za zasaditev 50 dreves pri ŠRC Pleterje (učna pot), a da delo še ni bilo izvedeno. Zato so občino pozvali, naj poskrbi, da bodo drevesa do konca leta posajena. Pregledali so tudi tri račune za urejanje drsališča v skupnem znesku 31.000 evrov, dela je prav tako izvajalo občinsko podjetje. Nadzorni odbor je občini predlagal, naj se v prihodnje pri pripravi drsališča obnaša bolj ekonomično.

Bistriška komunala pri odpadkih cenejša

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19105-kidricevo-obcina-placala-zasaditev-ki-je-ni-bilo

Mojca Zemljarič 


Na Kidričevem občina plačala neopravljeno storitev

Nadzorni svet občine Kidričevo je pri analizi ugotovil, da je občina javnemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala zasaditev 50-ih dreves v vrednosti 37.000 evrov, ki pa jih sploh niso zasadili. Nadzorni svet je občino pozval, da jih mora do konca letošnjega leta zasaditi in tako upravičiti investicijo.

Dodatno so zaskrbljeni za visok račun pri pripravi drsališča. Urejanje drsališča, za katerega je prav tako skrbelo občinsko podjetje, je stalo 31.000 evrov, kar je po mnenju nadzornega sveta občine Kidričevo preveč razsipno, zato so pozvali k večji ekonomičnosti.

Iz proračuna izbrisali kolesarske poti

Proračun za leto 2020 so že sprejeli, končna različica pa je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Projekt urejanja kolesarskih stez se zamika leti 2021 in 2022. V prihodnost se zamika tudi gradnja vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju.

V letu 2020 so predvideli sedem milijonov evrov prihodkov, od tega so milijon evrov rezervirali za vlaganja v cestno infrastrukturo in še približno milijon evrov pa za urejanje obrtne cone Strnišče,  150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah, ki ga bodo fazno izvajali v štirih letih, skupaj pa bo investicija stala pol milijona evrov.

Vir: https://www.net-tv.si/na-kidricevem-obcina-placala-neopravljeno-storitev/


Potrjen evropski denar za obvoznico v Kidričevem

18 decembra, 2019

Ministrstvo za infrastrukturo je s strani vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejelo odločitev o podpori projektu izgradnje obvoznice Kidričevo, katerega investicijska vrednost znaša 14,7 milijonov evrov.

Kot so sporočili z ministrstva za infrastrukturo, bo projekt v višini 6,67 milijona evrov sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Operacija je bila kot projektni predlog predhodno potrjena v okviru Dopolnitve št. 1 k Dogovoru za razvoj regij Podravske regije v juniju 2018.

Uresničuje se torej napoved direktorice DRSI Monike Pintar Mesarič, ki je letos jeseni v Lovrencu na Drav. polju, na odprtju novozgrajene infrastrukture, dejala, da je za leto 2020 predviden pričetek gradbenih del izgradnje obvoznice mimo Kidričevega in tovarne Talum. Na DRSI so takrat med drugim poudarili, da je predvideno, da se bo projekt sofinanciral s sredstvi evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 6,6 milijona evrov in da bo predvidoma v pričetku decembra objavljen razpis za izvedbo del.

Nova cesta za boljšo povezavo med gospodarskimi središči

Trasa obvoznice je določena med glavno cesto G1-2/737 Šikole-Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk-Kidričevo in poteka po vzhodni strani naselja Strnišče oz. zahodno od podjetja Talum. Nova cesta bo omogočila tudi boljšo povezavo med gospodarskimi središči, kar omogoča razvoj njihovih primarnih ali sekundarnih dejavnosti in ima pomemben indirekten vpliv na razvoj regije in uspešnost gospodarskih dejavnosti.

Na obvoznico, v skupni dolžini 4,2 kilometra, se priključuje večje število kategoriziranih in nekategoriziranih cest, med katerimi sta tudi priključka za podjetji Talum in Boxmark.

Kaj v prostor prinaša kidričevska obvoznica?

Gradnja obvoznice obsega: novo obvozno cesto v dolžini 3,952 km, ureditev šestih križišč, ureditev priključnih, servisnih in traktorskih cest, ureditev objektov (podvoz pod industrijskim tirom s kesonom in črpališčem ter podhod za živali), ureditev kolesarskega in peš prometa,ureditev odvodnjavanja, prestavitev oz. zaščita tangiranih vodov gospodarske javne infrastrukture ter krajinsko ureditev ureditvenega območja obvoznice.

Obvoznica bo tudi močno razbremenila promet v naselju, prav gotovo pa si bodo najbolj oddahnili prebivalci občine Hajdina, ki se bodo razbremenili tovornega prometa. V občini Kidričevo se bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili tudi pogoji za širitev industrijske cone in možnost nastanka novih obrtnih con ob obvoznici.

1529144741_mv-obvoznica_kidric48devo

Vir: ministrstvo za infrastrukturo, občina Kidričevo

Vir: https://spodnjepodravje.si/potrjen-evropski-denar-za-obvoznico-v-kidricevem/

Napotilo: https://www.gov.si/novice/prejeta-odlocitev-o-dodelitvi-sredstev-za-projekt-obvoznica-kidricevo/


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Čakajo jih številne naložbe

6 novembra, 2019

Svetniki občine Kidričevo so na oktobrski seji v prvem branju dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo proračuna za prihodnje leto. Proračunski prihodki so predvideni v višini 7,9 in odhodki v znesku 9,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bodo pokrpali z zadolževanjem.

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je občina Kidričevo na pragu pomembnih investicijskih projektov (državnih in občinskih). V prihodnjih dveh letih naj bi se na območju občine realiziralo za najmanj 20 milijonov evrov investicij. Najobsežnejša bo gradnja obvoznice, ocenjuje se jo na 13 milijonov evrov. Gre za državni projekt, ki bo podprt s sredstvi EU. Dve naložbi bo s pomočjo evropskih sredstev izvedla tudi občina: štirimilijonski projekt urejanja gospodarske cone Strnišče in trimilijonski projekt gradnje kolesarskih poti. Med pomembnejšimi naložbami bo gradnja vrtca v Lovrencu. V proračunu so za ta namen rezervirali 700.000 evrov. V načrtu je prav tako obnova kanalizacije v Njivercah, ki jo bodo izvajali v naslednjih štirih letih in bo veljala blizu pol milijona evrov. Prvi del investicije za leto 2020 ocenjujejo na 150.000 evrov. Za modernizacijo več krajših cestnih odsekov bodo prihodnje leto namenili 200 tisočakov, za urejanje lokalne ceste Cirkovce–Pongrce 280.000 evrov. Cesto bodo razširili, uredili odvodnjavanje, jo na novo asfaltirali in ob robu označili mešano površino za pešce in kolesarje.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/18191-kidricevo-cakajo-jih-stevilne-nalozbe


Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

2 avgusta, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič


Podobe, ki izginjajo: 70 let DPD Svoboda Kidričevo

14 marca, 2018

Ob jubileju društva: NAŠIH 70 LET – DPD Svoboda Kidričevo in razstava fotografij Stojana Kerblerja

Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo letos praznuje 70 let. V ta namen se bodo v letošnjem letu zvrstili številni kulturni dogodki. Uvod v praznovanje se je zgodil v ponedeljek, 5. februarja 2018, v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal z odprtjem samostojne razstave fotografij častnega člana društva Stojana Kerblerja. S tem smo počastili tudi njegov osebni jubilej, uvod v 80-letnico življenja ter slovenski kulturni praznik.

Praznovanju so se s pesmijo pridružili tudi pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega, ki so tako kot v »starih« časih skupaj prelistali knjigo zgodovine, za slovensko glasbo pa je s harmoniko poskrbel devetošolec OŠ Kidričevo Simon Žnider.

Predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek je številne goste spomnila na pomen društva, ki ima bogato zgodovino in tradicijo ter močne korenine in nas seznanila o začetkih kulturnega dogajanja v Kidričevem: »Naše društvo DPD Svoboda Kidričevo je nastalo v okolju, kjer so se prepletale različne kulture, interesi in potrebe, ter se razvijalo glede na zmožnosti in želje posameznikov. Začetki kulturnega življenja so bili tako tesno povezani z izgradnjo TGA v takratnem Strnišču. Leta 1948 so ustanovili Sindikalno kulturno-umetniško društvo Strnišče, ki pa se je zaradi širjenja naselja Kidričevo 1953. leta preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo. V njem so zelo uspešno delovale različne sekcije: godba na pihala, pevska, dramska, tamburaška, šahovska, pozneje še folklorna skupina, lutkovna sekcija in kino. V tem času so razvili tudi svoj prapor, kar je bilo za takratne čase velika pridobitev. Sčasoma sta se sekciji godba na pihala in pevci osamosvojili in prešli pod okrilje TGA Kidričevo, danes Taluma, kjer še vedno delujeta. Leta 1952 je pričela s svojim poslanstvom tudi knjižnica in je bila nekaj desetletij glede na število knjig, izposojo in strokovno vodenje takoj za ptujsko knjižnico. Knjižnica je s svojo dejavnostjo kljub težavam, ki so jo pestile, delovala nepretrgoma.

Leta 1998 smo obnovili prostor in sodobno opremili knjižnico ter tako počastili petdesetletnico delovanja društva. V zadnjih dvajsetih letih je tako knjižnica s svojim knjižničnim bogastvom in sodobno opremljenim, a že premajhnim prostorom postala in ostaja »srce« društva, saj nudi zatočišče vsem dejavnostim, ki bogatijo in širijo obzorje prebivalcev Občine Kidričevo. Tako se v knjižnici odvijajo kreativne delavnice za odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke, likovna sekcija za odrasle s podmladkom, literarna sekcija, bralna značka za odrasle in knjižnična izposoja.

Meseca maja 2008 smo ob šestdesetletnici društva izdali zbornik z naslovom 60 let Delavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Med povabljenimi, ki so počastili naš jubilej, je bila tudi ga. Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, ki je zapisala: »Človek z veliko začetnico je človek kulturnega ustvarjanja in sprejemanja. Del tega je tudi DPD Svoboda Kidričevo!«

Nekoč in danes in po vsej verjetnosti še tudi jutri bodo obstajali ljudje zanesenjaki, zaljubljeni v kulturo, prepričani v vrednote in poslanstvo lepe slovenske besede ter ljudskega izročila z željo, da v današnjem svetu širimo oaze kulturnega in duhovnega življenja ter narodne identitete, prostor, ki naj združuje vse generacije.«

Ob odprtju razstave je o avtorju in njegovih delih spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, v priložnostnem katalogu pa zapisala»Stojan Kerbler je bil rojen na Ptujski Gori (1938), kjer je preživel otroštvo in mladost, delo energetika v tovarni aluminija pa ga je tesno povezalo s Kidričevim in sprožilo pomemben del njegovega opusa, ki ga navadno označujemo z izrazom »tovarniška fotografija«. Za potrebe tovarniškega glasila je dokumentiral dogodke v tovarniškem okolju, pritegnile pa so ga tudi svojevrstne likovne prvine specifičnega prostora. Tovarniške fotografije so nastajale več desetletij in na določen način zaznamujejo Kerblerjev umetniški razvoj, kar smo lahko opazovali leta 2012 na razstavi Tovarniška fotografija 1965–2007 v galeriji FO.VI v Strnišču.

V slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okolju pa je Stojan Kerbler zaslovel zlasti s podobami Haložanov, ki jih je od začetka sedemdesetih let 20. stoletja fotografiral na ptujskih ulicah, kamor so se odpravljali po opravkih in na sejme, ter v njihovem domačem okolju v Halozah. Sledil jim je pri vsakdanjih opravilih v vinogradih, na poljih, tudi v hlevih in skromnih hišah, in se z njimi družil ob praznikih.

V Kerblerjevem opusu so tudi fotografije z drugačno vsebino. Omenimo najnovejša dela, na katerih ni več ljudi, zaznavamo pa njihove sledi ali njihovo simbolno minevanje, ko upodobljeni prostor prerašča gosto rastlinje. Jedro Kerblerjevega opusa pa vendar predstavljajo podobe Haložanov, s katerimi je osvojil največ domačih in mednarodnih priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1979.«

V Dvorcu Sternthal Stojan Kerbler samostojno razstavlja prvič. S svojimi fotografijami se je večkrat pridružil razstavam likovnih kolonij, ki jih pripravlja društvo, velik prispevek pa je tudi njegova večletna dokumentarna fotografija  društvenih dejavnosti. Razstava je prva v vrsti prireditev, ki bodo v letu 2018 obeležile njegovo osemdesetletnico, v mesecu novembru pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani pregledna razstava Kerblerjevih fotografij. Za tokratno razstavo se je odločil za skupino 28 fotografij na temo Kmečka opravila, od teh je 6 fotografij, ki dotlej še niso bile na ogled. DPD Svoboda Kidričevo je za to priložnost izdalo tudi katalog Naših 70 let z reprodukcijami razstavljenih fotografij, ki prav gotovo za našo pokrajino pomenijo velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, saj moramo priznati, da način življenja in dela, ki je prikazan na Kerblerjevih fotografijah, izginja.

Razstavo je slavnostno odprl župan Občine Kidričevo, gospod Anton Leskovar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil in čestital avtorju razstave ter predsednici in članom DPD Svoboda Kidričevo. Ob tem pa poudaril pomen slovenskega jezika, knjige, glasbe in ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

Iz knjige vtisov DPD Svoboda Kidričevo, dne 5. 2. 2018:

 »Majda, celoten program je bil navdihujoč. Hvala, da se trudiš in vodiš kulturno društvo Svoboda. In hvala vsem mentorjem, Ireni, Ivanki, Aleksandri… To je neizmerno plemenito delo, popotnica mladim ustvarjalcem in kot je dejal župan – vaše delo, knjižnica – za ohranjanje slovenskega  jezika in posledično naroda!

Rekla si majhno društvo, skromno društvo – jaz  pa verjamem, da lahko majhna skupina ozaveščenih ljudi spremeni svet, pogled na svet – na kulturo. Pravzaprav so se v zgodovini vse spremembe zgodile s prizadevanjemmajhnih skupin zavzetih ljudi.

Čestitke tebi, društvu in mojstru Kerblerju  za osebni jubilej in njegovo neizmerno ustvarjalnost. Fotografije mojstra  Kerblerja je občudovala  tudi moja pokojna mama in v 70-ih so njegove  črno-bele fotografije krasile njen delovni prostor (spomini na južino z domačim kruhom,  bosi kmečki otroci, brazde na njivi, koline… kar diši po teh časih, ko so se ljudje ob delu družili). Koliko zgodb  pripovedujejo! Čudovito.«

Suzana Strelec

 Čestitke, ki nam dajejo zanos za nadaljnje delo. Iskrena hvala!

 Dogodki, ki se bodo zvrstili skozi celo leto:

5. 2. – 31. 5. 2018:RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ČASTNEGA ČLANA DRUŠTVA STOJANA KERBLERJA v Dvorcu Sternthal Kidričevo,
20. 4. 2018:KLEPET V KNJIŽNICI- spomine bodo obujali starejši kulturni zanesenjaki,
20. 6. 2018: ZAKLJUČEK LIKOVNE KOLONIJE z ODPRTJEM RAZSTAVE z naslovom POKLON RAVNEMU POLJU,
2. 9. 2018: KULTURNI POTEP PO CELJU,
20. 11. 2018: LITERARNI VEČER Z GOSTOM in PREGLEDNA RAZSTAVA fotografij naših 70 let.

Prisrčno vas vabimo tudi na naslednje dogodke. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše tradicionalne dogodke, druženje in ustvarjanje v delavnicah za vse generacije in delovanje podmladka Sosednji prijatelji.

Razstavo fotografij Stojana Kerblerja si v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal lahko ogledate v času uradnih ur Občine Kidričevo vse do konca meseca maja 2018.

Aleksandra Vidovič

Vir in fotografije: http://www.revijaprimus.si/2018/03/06/podobe-ki-izginjajo-70-let-dpd-svoboda-kidricevo/