Neznanci s svinjsko glavo oskrunili kip Borisa Kidriča

januar 2, 2018

Ponoči so neznanci oskrunili kip Borisa Kidriča v središču Kidričevega. Na podstavek spomenika so postavili svinjsko glavo.

Delavci občinskega komunalnega podjetja so jo do opoldneva že odstranili, o dogodku je bila obveščena tudi policija in ga že preiskuje, je za MMC poročal radijski dopisnik RTV Slovenija Danijel Poslek.

Spomenika na podstavku sicer ni že osem let, saj je med novoletnimi prazniki 2010 bronasti doprsni bronasti kip politika nekdo odnesel, policiji pa storilca ni uspelo izslediti.

Spomenik revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kraj tudi imenuje, je pred tremi desetletji izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič s Ptuja. To je bil eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Odkrili so ga aprila 1973.

Novi kip postavili pred Talum

Po omenjeni kraji so se maja leta 2011 v družbi Talum odločili postaviti nov kip, ker pa je “župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti”, so se v podjetju odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo, je takrat poročal STA.

“Pristati na tiho vračanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli,” so ob tem sporočili iz družbe, kjer so bili prepričani, da bo na novem mestu kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred “tatovi zgodovine”.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/neznanci-s-svinjsko-glavo-oskrunili-kip-borisa-kidrica/441962

Več na:
Primer svinjska glava v rokah policije (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2011-primer-svinjska-glava-v-rokah-policije
Na mestu Kidriča – svinjska glava (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2006-na-mestu-kidrica-svinjska-glava

Advertisements

Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Odpadki kot vir in surovina

oktober 18, 2017

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar in dekan mariborske fakultete za energetiko Bojan Štumberger sta sklenila pogodbo o projektnem sodelovanju za področje učinkovitega gospodarjenja z viri v občini Kidričevo.

»Ukvarjali se bomo s kadrovskimi, surovinskimi in energetskimi viri, snovali energetske koncepte, prepoznavali potenciale energetske učinkovitosti in možnosti vzpostavitve zelenih delovnih mest,« je ob podpisu pogodbe povedal dekan fakultete Bojan Štumberger. Župan Anton Leskovar je dodal: »Občina Kidričevo je prepoznala priložnost v strategiji zelenega gospodarstva in krožnega gospodarjenja. Povezala se je z interdisciplinarno ekipo pod okriljem fakultete za energetiko. Ta bo skupaj z občino in pravnimi subjekti na prostoru občine Kidričevo skušala tradicionalni linearni ekonomski model (vzemi / izdelaj / uporabi / zavrzi) nadomestiti s krožnim gospodarjenjem z viri, kjer z viri ravnamo in upravljamo odgovorno. Prizadevamo si ustvariti konkurenčno poslovno-gospodarsko okolje za obstoječe in nove pravne subjekte.« Kot primer sekundarne izrabe virov je župan Leskovar navedel možnost izrabe odpadne energije v Talumu, ki bi jo lahko izkoristili za sistem daljinskega ogrevanja. »Industrija na območju Kidričevega ustvari veliko odpadkov. Lahko jih sekundarno in koristno uporabimo,« dodaja župan.

Kidričevo je prva slovenska občina, ki je pristopila k tovrstnemu projektnemu sodelovanju.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/7803-kidricevo-odpadki-kot-vir-in-surovina


Odgovori na podana vprašanja in pobude na 19. redni seji občinskega sveta

oktober 18, 2017

Gospod Slavko Krajnc je imel pomislek, ko pristopamo k projektom, in ne naredimo vse potrebno infrastrukture istočasno. Ko izvajamo dela na lokacijah, prihaja do izkopov takšnih in drugačnih. Predlaga, da v naslednjič, ko pristopamo k obnovi omrežja, povabimo vse zainteresirane, da položijo kable v zemljo, in to pred obnovo cestišč. S tem se znižujejo tudi stroški dogajalo pa se tudi ne bo, da se koplje večkrat za položitev kablov.

Odgovor: Že vrsto let je praksa, da pri rekonstrukcijah cest obvestimo vse lastnike vodov, ki potekajo v in ob naših cestah. Vendar ni nujno, da se odzovejo in lahko zagotovijo sredstva za svoj del. Zadnji primer je bil Telekom, ki vrsto let zaradi nameravane prodaje ni mogel zagotovil sredstev in je šele sedaj opravljal izkope za optično omrežje.

Gospod Milan Fideršek je glede prekopov povedal, da bi se letos uredili. Ti so ponekod že skoraj nevarni, še posebej tam, kjer še preplastitve ne bo.

Odgovor: Nalog za ureditev prekopov je že bil dal koncesionarju.

Opozoril je, da je nekdo snel cestno ogledalo v križišču pri Unuku v Zg. Jablanah.

Odgovor: Ogledalo je že naročeno in bo v kratkem nameščeno.

Gospod Branko Valentan je vprašal, ali je že prišel kakšen odgovor s strani direkcije glede prometne signalizacije.

Odgovor: Odgovora še nismo prejeli.

Opozoril je, da je prometni znak za obvoz postavljen s strani kraja Lovrenc z druge strani pa ne.

Odgovor: Prometna signalizacija je urejena.

Predlagal je, da se v Starošincah v smeri Lovskega doma cestišče razširi ter podaljša za nekaj metrov mimo lovskega doma.

Odgovor: Izvajalec kanalizacije bo izvedel sanacijo cestišča samo v območju, kjer ga je poškodoval. Morebitne razširitve se bodo opravljale čez cca. 2 leti, ko se bo teren umiril

Gospod Marjan Petek je vprašal, ali je že kdo vzel v najem zemljišče v Cirkovcah, kjer bi se postavil kiosk za sladoled.

Odgovor: Postopek še ni končan in trenutno smo poslali pogodbe še zadnjemu ponudniku.

Gospod Anton Frangež je predlagal, da bi se pri Talumu, kjer parkirajo šoferji, ko čakajo na vstop v Talum, da se postavi dixi in koši za smeti.

Odgovor: Talum je zagotovil kemično stranišče in koše. Prav tako je pristopil k projektiranju drugačnega dovoza za tovornjake.

Apelira, da se pri šoli počisti pesek, ki je ostal od zimske službe,  da se to ne bi nosilo v dvorano.

Odgovor: Urejeno.

Prav tako je predlagal, da bi se stranski vhodi v dvorano Cirkovce naredili drugače, da ne bi bili direktno na parket.

Odgovor: Ob morebitni energetski sanaciji objekta se bomo potrudili poiskati rešitev tudi za ta problem.

Gospod Miran Golub je vprašal glede Šterntalerja. Ko se bo podpisala pogodba bi prosil, da se delavcev podjetja z dodatnimi deli ne bi obremenjevalo.

Urejeno: Zadevo smo z vidika birokracije in dodatnih del zreducirali na minimum.

Gospod Srečko Lah je opozoril glede ceste v Pongrcah do postaje. Prosi, da si nekdo to pogleda.

Pri samem mostu je cesta nevarna. Tam mora biti ogledalo, protihrupna ograja je predlogo speljana in zastira pogled.

Odgovor: Sam dostop do ceste je z nekategorizirane ceste za katere načeloma ne postavimo ogledal. Z vidika prometne ureditve je projekt prestal tehnični pregled in kot tak ustreza normativom.

Vir:  http://www.kidricevo.si


(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803


Si Kidričevo zasluži naziv degradiranega območja?

julij 11, 2016

S tem pridejo odškodnine ali rente

Prispevek Tele M: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174416248

V občini Kidričevo poteka analiza tal, ki bo pokazala onesnaženost območja in nujnost sanacije. Zdravje ljudi naj bi ogrožalo t. i. onesnaženo rdeče blato.

Na pobudo civilne iniciative Za Kidričevo so dopoldne začeli analizo tal. Glavno vprašanje pa je, ali je onesnaženost tal tolikšna, da bi lahko občino uvrstili med degradirana območja. Vodstvo občine zatrjuje, da ne.

Gibanje pooseblja Branko Štrucl. Ta že nekaj let vodi kampanjo, ki bi Kidričevemu prinesla status degradiranega območja, pred današnjim začetkom analize tal pa je vnovič izrazil prepričanje, da je zdravje ljudi ogroženo predvsem zaradi tako imenovanega onesnaženega rdečega blata.

Odškodnine ali pa letne rente

“Če vemo, da je Evropska unija lani s sklepom jasno povedala, da je rdeče blato nevaren odpadek in spada pod rudniške odpadke, je to zelo nevarno,” pravi Štrucl, ki ocenjuje, da je v Kidričevem in okolici približno šest milijonov ton takšnega blata.

Štrucl je zaradi omenjenega svoje zahteve naslovil tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, od njega pa zahteva, da prouči možnost odobritve vsakoletne rente Kidričanom ali pa odškodnine za degradirano območje. Prav tako ga poziva, da poskrbi za novo cestno povezavo proti Talumu in da enega izmed krajanov vključi v nadzorni svet tega kidričevskega podjetja.

Opravljenih že več analiz

Ne glede na Štruclova opozorila pa je dejstvo, da tokratne raziskave tal v Kidričevem niso prve, vse pretekle pa skrb vzbujajočih vrednosti niso nikoli pokazale. To nam je danes potrdila tudi Janja Turšič z agencije za okolje (Arso), ki bo opravila analizo. In na kaj se bo agencija osredotočila tokrat? “Načrtovano imamo vzorčenje na šestih lokacijah, tri od teh so vrtci, ker so to lokacije, kjer se zadržuje najbolj občutljiva populacija. Analizirale se bodo kovine, glede na problematiko Taluma in povezano industrijo se bo v vzorcih določil tudi fluorid,” potek dela pojasnjuje Turšičeva.

Leskovar: To je zamisel posameznika

Da analizo tal pozdravljajo, so poudarili tudi na občini, župan Anton Leskovar pa ob tem zavrača namigovanja o degradiranem območju. Ta prizadevanja so po njegovem mnenju zamisel zgolj enega posameznika. “Menim in to lahko tudi dokažem, da občina Kidričevo nikakor ne spada v degradirana območja, saj je tukaj kakovost življenja višja kot v marsikaterem drugem kraju. Če pa je s temi zemljišči res kaj narobe, pa se bomo v dogovoru z ministrstvom za okolje tudi odzvali in zadevo sanirali,” miri Leskovar.

Rezultati analize, ki jo bo v celoti plačal Arso, naj bi bili znani v enem mesecu, po njihovi objavi pa naj bi Štrucl proti Leskovarju tudi vložil kazensko ovadbo, ker da župan zavaja, ko zatrjuje, da živijo Kidričani v zdravem okolju.

Mojca Vtič, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/si-kidricevo-zasluzi-naziv-degradiranega-obmocja/397883


Saubermacher – Zbirni center Kidričevo

julij 7, 2016

Podjetje Saubermacher je letos zaključilo projekt in poskusno zagnalo obnovljeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Pet milijonov evrov vredno investicijo na območju Taluma, za katero so si prizadevali kar sedem let, so predstavili tudi županu Kidričevega Antonu Leskovarju in vsem članom tamkajšnjega občinskega sveta.

Kot je povedal direktor podjetja Saubermacher Slovenija Rudolf Horvat, so vse od leta 2007 zbirali vsa potrebna dovoljenja, z gradnjo pa so začeli lani, ko so konec leta uspeli pridobiti uporabno dovoljenje in začeli z enoletnim poskusnim obratovanjem. Ob tem je poudaril, da gre v Kidričevem , kjer zdaj dela 20 ljudi oziroma pet več kot prej, izključno za zbirni center, in ne odlagališče, saj pri njih odpadke zgolj sortirajo, obdelajo ter pripravijo za nadaljnjo predelavo drugam.

Vir: http://www.kidricevo.si