Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126


Park spominov v Kidričevem: kaj z drevesi, kako s spomeniki

februar 8, 2018

Postavili bodo spomenik ruskim vojakom. Za spomenik Borisu Kidriču, ki so ga že dvakrat oskrunili, pa se še ne ve, ali bo našel mesto v bodočem kraju druženja.

Do občinskega praznika, ki ga v Kidričevem obeležujejo 25. junija, bo območje okrog nekdanjega spomenika Borisu Kidriču (1912-1953) urejeno kot park spominov, kraj, kamor bodo zahajali domačini – obenem pa bo namenjen obujanju spominov za vse obiskovalce, ki v vse večjem številu prihajajo v Kidričevo v želji, da bi obudili spomine na prvo svetovno vojno, ko je tod delovalo taborišče Sternthal.

Spomenik ruskim vojakom

“Pred letom so nam zamisel o postavitvi kipa ruskim vojnim ujetnikom predstavili člani našega zgodovinskega društva in predstavniki Ruske federacije. Prostor okoli spomenika Borisu Kidriču, ki je zadnja leta propadal, spomenik pa so pred sedmimi leti neznanci ukradli, med letošnji novoletnimi prazniki pa ponovno oskrunili, bomo zdaj uredili po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine,” pravi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo.

Ne želi pa napovedovati, ali bo morebitna kopija doprsnega kipa Kidriču, ki ga je leta 1973 izdelal kipar Viktor Gojkovič, kdaj spet našla svoje mesto v parku. Bo pa tam zagotovo spomenik ruskim vojakom, v prihodnje pa bodo v parku postavili še kakšno spominsko obeležje. Kot dodajajo na občini Kidričevo, se bo park raztezal na območju slabih 50 arov, za kar bodo morali odkupiti nekaj zemljišč od Nove Ljubljanske banke.

Zamisel o ureditvi parka spominov so v Kidričevem širši javnosti predstavili sredi tedna, ko je idejni načrt, ki izhaja iz treh v začetku urejenih krogov z zelenicami, urejenimi krožnimi potmi, javno razsvetljavo, klopmi in še kakšnimi elementi, tudi igrali za otroke, ki prispevajo k okolju in ljudem prijetni ureditvi, podrobneje predstavil Boštjan Vauda, ki poudarja, da “obstoječa drevesa ohranjamo, bomo pa javorjem, hrastom, akaciji … dodali še kakšno cvetoče drevo”.

Del zgodovinske poti

Predlagano ureditev parka bo mogoče širiti in v prihodnje dopolniti s še kakšnim krogom ureditve. Park spominov naj bi tako v Kidričevem postal kraj druženja, kjer bo po travi mogoče hoditi, na njej pa tudi posedeti in, kot kaže razprava, postati tudi ob kakem vodnem elementu. Da je v parku treba urediti pitnik, soglašajo vsi na predstavitvi prisotni, ki predlagajo, da naj bo ureditev takšna, da ne bo vabila nebodijihtreba obiskovalcev. Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravlja: “Gre za prostor, ki omogoča postavitev še kakšnega spominskega obeležja, obenem pa se lahko razvije v kraj ne samo zgodovinske dediščine, pač pa tudi kulturno-turistične ponudbe.”

Občina Kidričevo za ureditev parka spominov iz občinskega proračuna namenja 100 tisoč evrov. Dela bodo stekla takoj, ko bo vreme to dopuščalo, ureditev pa so zaupali delavcem občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje.

Po občini Kidričevo že poteka zgodovinska pot, ki je del krajevne turistične ponudbe. Zgodovinska pohodna turistična pot, imenovana Po poti zgodovine, obiskovalce popelje skozi preteklost Kidričevega. Leta 2014, ko je Evropa obeležila 100-letnico pričetka prve svetovne vojne, so s strokovno pomočjo Zgodovinskega društva Kidričevo postavili prvih deset informativnih tabel, ki skozi besedo in izvirne fotografije obujajo podobe nekdanjega avstro-ogrskega taborišča za vojne ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in drugih objektov, ki so bili tod postavljeni pred več kot sto leti. Pot dopolnjujejo številni smerokazi, nekateri opremljeni z različnimi ponazoritvami in skicami danes neznanih objektov. Dela na turistično-zgodovinski poti pa seveda s tem še niso končana in jih člani zgodovinskega društva še nadaljujejo.

V Pleterje na dopust?

Odprtje parka spominov pa ne bo edina odmevnejša pridobitev v občini Kidričevo, saj naj bi še kak mesec pred tem odprtjem končali prvi del urejanja športno-rekreacijskega centra gramoznica Pleterje, kjer bo že letos mogoče kampirati.

Slavica Pičerko Peklar 

Vir: https://www.vecer.com/dreves-v-parku-spominov-ne-bodo-podirali-6382126


Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Streljanje v Apačah preiskuje vojska. Sumijo vojake

avgust 21, 2017

Vojaško strelišče v Apačah, od koder naj bi bili junija letos iz avtomatske puške prileteli izstrelki v strnjeno naselje hiš, je še vedno zaprto. Preiskavo, ki jo je pričela kriminalistična policija, pa je prevzela obveščevalno-varnostna služba.

Strelišče v Apačah, kjer se v streljanju urijo pripadniki Slovenske voske (SV), je še vedno zaprto. Poročali smo, da je vojska to storila preventivno, po tem, ko se je v juniju kar dvakrat pojavil sum, da so med vojaško strelsko vajo izstrelki prileteli v strnjeno naselje. Kdaj bo strelišče ponovno na voljo za vojaško vajo, še ni jasno. “Strokovnjaki pripravljajo predlog tehničnih rešitev za posodobitev strelišča, ki bo ponovno odprto, ko bodo izvedeni manjši tehnični popravki, s katerimi bo še povečana varnost pri izvedbi streljanja,” so na obrambnem ministrstvu pojasnili konec julija, poldrugi mesec po tem, ko je načelnik Generalštaba SV Andrej Osterman izdal ukaz o začasni prekinitvi streljanja na strelišču v Apačah.

Izstrelki domnevno v avto in na teniško igrišče

Prvi strelski incident se je na območju Apač zgodil 6. junija letos. 64-letni občan je policiji prijavil, da se je okoli 9.40 z avtomobilom peljal mimo vojaškega strelišča po lokalni cesti Ptuj-Dolena-Kočice, ko naj bi bil njegov jeep zadel izstrelek, ki ga preiskovalci še niso našli. A takrat vojska strelišča ni zaprla, Osterman je ukaz o prekinitvi streljanja na vadišču izdal šele teden kasneje, 14. junija, ko sta dva izstrelka končala na teniškem igrišču v občini Majšperk, ki je od strelišča v Apačah oddaljeno okoli tri kilometre. Tiskovni predstavnik SV Simon Korez je takrat izpostavil, da je pomembno poudariti, da je vojska strelišče zaprla iz preventivnih razlogov, in opozoril, da sumi, da bi bila zrna poletela iz vojaškega orožja, niso potrjeni. Po drugi strani pa so se v vojski morali zavedati, da obstajajo razlogi za ta sum, navsezadnje so iz vojaških vrst Večeru že takrat neuradno namigovali, da bo primer preiskovala pristojno služba ministrstva za obrambo, obveščevalno-varnostna služba. In zakon o kazenskem postopku določa, da se to lahko zgodi samo, če so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje storila vojaška ali civilna oseba, zaposlena v SV, oziroma drug delavec, zaposlen na obrambnem področju.

Za zdaj sumijo vojake

Ko smo 19. junija pri SV preverili neuradna namigovanja, da bo preiskavo dogodka prevzela obveščevalno-varnostna služba, je Simon Korez odgovoril, da se ni nič spremenilo, kar je pomenilo, da je preiskavo takrat še vodila civilna policija. Policija, ki je sprožila intenzivno kriminalistično preiskavo že po prvem incidentu (6. junija), je 19. junija tudi zasegla vseh 56 pušk, s katerimi so vojaki streljali v Apačah 14. junija. Puške je v nadaljnjo preiskavo predala Nacionalnemu forenzičnemu laboratoriju, potem pa je morala preiskovanje primera predati pristojnemu organu ministrstva za obrambo, je ob našem ponovnem poizvedovanju, kdo se ukvarja s primerom, odgovoril šef mariborskih kriminalistov Robert Munda. Da mora biti tako, je odločilo ptujsko tožilstvo, še prej pa je za mnenje zaprosilo vrhovno tožilstvo, ki je v nezavezujočem mnenju zavzelo stališče, da naj strelska incidenta v Apačah preiskuje obveščevalno-varnostna služba. “V obravnavani zadevi je bistveno vprašanje, ali so kazniva dejanja storjena v Slovenski vojski in ali so jih izvršile vojaške osebe, zaposlene v Slovenski vojski. Glede na podatke z dne 20. 6. 2017 so dejanja izvršili vojaki Slovenske vojske, ki so izvajali strelske vaje na vojaškem strelišču v Apačah. Dejanja so torej izvršile vojaške osebe na vojaškem območju v okviru opravljanja vojaške službe v Slovenski vojski, zato je za preiskovanje navedenih kaznivih dejanj pristojna obveščevalno-varnostna služba,” so pojasnili na vrhovnem tožilstvu.

Posledici nastali na civilnem območju

Ampak bistveno je tudi, kje je nastala posledica. Dejstvo je, da so izstrelki prileteli v strnjeno naselje, poškodovali civilni avto in zasebno teniško igrišče, zato se postavlja vprašanje, zakaj policija ne more preiskovati primera. “Okoliščine, da so krogle zašle izven vojaškega območja na civilno območje, pri čemer je bila ogrožena varnost civilnega prebivalstva, ne spremeni dejstva, da so kazniva dejanja izvršile vojaške osebe v Slovenski vojski, in ne more imeti za posledico pristojnosti policije. Prav tako ne zdrži argument, da se bo v primeru, da preiskavo opravlja Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor, varoval videz nepristranskega zbiranja dokazov oziroma preiskovanja obravnavanih primerov, saj zakon ne daje podlage za tovrstni prenos pristojnosti,” so razložili na vrhovnem tožilstvu.

Kdaj bo znano, kdo in ali sploh bo kazensko odgovarjal zaradi dogodkov, ki razen močne prestrašenosti med prebivalci nista pustila hudih posledic, lahko pa bi se končala tragično, se ne ve. Kajti z ministrstva za obrambo so nam na vprašanje, v kateri fazi je preiskava, kakšne so doslejšnje ugotovitve in kako je ministrstvo ukrepalo, kratko odgovorili: “V času preiskave informacije o poteku preiskave niso dostopne javnosti.” Obveščevalno varnostna služba preiskuje kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Če bodo storilca našli in če bodo ugotovitve pokazale, da je dejanje zakrivil z opustitvijo dejanja, ki bi ga bil dolžan storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, mu grozi do tri leta zapora, če se bo pokazalo, da je dejanje storil iz malomarnosti, pa ga sme sodišče kaznovati z zaporom do enega leta ali (samo) z denarno kaznijo.

“Najhujše posledice ni mogoče izključiti”
Da izstrelka, ki sta v strnjeno naselje domnevno priletela z vojaškega strelišča v Apačah, nista povzročila hujšega od manjše materialne škode in prestrašenosti prebivalcev, gre pripisati zgolj srečnemu naključju. Poznavalci namreč pripominjajo, da izstrelek, četudi ta na daljši razdalji izgublja energijo in se nevarnost manjša, lahko za človeka pomeni smrtno nevarnost. “Odvisno je, na kolikšni razdalji se strelja in tudi ali se strelja na višjem ali nižjem terenu, vendar dejstvo je, da če ‘izgubljeni’ izstrelek zadene nezaščiten občutljiv del človekovega telesa, najhujše posledice ni mogoče izključiti,” pojasnjuje balistična stroka.

Kako je bilo poskrbljeno za varnost
“Slovenska vojska (SV) izvaja streljanja na vseh streliščih skladno z elaborati, v katerih so predvideni ustrezni varnostni standardi in ukrepi za posamezno strelišče. Na streliščih v zadnjih letih ni bilo izrednih dogodkov, s katerimi bi neposredno ogrožali okoliške prebivalce. Tudi v Apačah ne. V lanskem letu je bilo na strelišču Apače izstreljenih več kot 300.000 nabojev, v nobenem primeru nismo bili obveščeni o kakršnem koli ogrožanju okolice,” je na naše poizvedovanje, kako je poskrbljeno za varnost in zaščito na vojaškem vadišču, odgovoril tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez.

Vir: http://www.vecer.com/streljanje-v-apacah-preiskuje-vojska-6294760


Športni turizem velika priložnost za Kidričevo

julij 11, 2017

Ptuj in Kidričevo v sodelovanju že leta na pripravah gostita pomembna športna imena. A zdi se, da Kidričevo zadnja leta prednjači

Naveza Ptuj-Kidričevo, ko gre za priprave športnikov, dobro deluje že vsaj desetletje, vse od zgraditve Grand Hotela Primus v Termah Ptuj. V termah organizirajo priprave najrazličnejših športnikov, največ izkušenj pa imajo s plavalci in nogometaši. Prvi uporabljajo njihovo infrastrukturo; plavalni klubi in reprezentance so začeli prihajati že takoj po majskem odprtju zunanjih bazenov, ko nogometaši še niso začeli priprav. Pri izvedbi nogometnih športnih priprav sodelujejo s Športnim parkom Aluminij v Kidričevem in tamkajšnjim nogometnim klubom.

Kidričevo prehiteva Ptuj

Kot je povedal Gorazd Gider, odgovoren za športni produkt v podjetju Sava Turizem, sta v termah trenutno nastanjena ukrajinski prvoligaš Zarya Lugansk in romunski prvak Viitorul, o imenih klubov, ki bodo pri njih še bivali to poletje, pa zaradi konkurence neradi govorijo, a bi do jeseni radi pripeljali še katerega.

Oba kluba in tudi srbski Dinamo Vranje te dni za trening uporabljajo nogometna igrišča, ki so v lasti podjetja Talum. Prav športni turizem je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ena od prioritet občine: “Ne moremo se iti kmečkega turizma, nimamo niti vinotočev, lahko pa se gremo zgodovinskega in športnega. Imamo izjemno športno infrastrukturo in močno tradicijo nogometa. V navezavi z drugimi športi je to neka osnova.”

V njihovi občini ležijo tudi strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko, z zgraditvijo wake parka v gramoznici pa gredo počasi tudi proti zgraditvi hotela, katerega idejna zasnova je stara že leta, stal pa naj bi na zemljiščih Taluma. Večji klubi si namreč želijo imeti vse pri roki. Da je športni turizem v občini v zadnjih letih dobil pomembno mesto, je v razcvetu in napreduje veliko hitreje kot Ptuj, je prepričana tudi Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo. V prihodnjih letih si želijo urediti še fitnes na prostem in gozdno pot, ki je sedaj prepuščena rekreativcem. Čez nekaj let, ko bo urejena še gramoznica, si želijo organizirati tudi triatlon. “Vesela sem, da so pri gradnji športne dvorane v Kidričevem gledali dovolj široko, tako da lahko danes gostimo množico različnih športov.”

Prav zaradi dobre infrastrukture, ki je dostopna vsem, gostijo številne mednarodne tekme, od dvoranskega nogometa do turnirja košarke na vozičkih. Tudi agencije za organizacijo priprav športnikov, ki se ustanavljajo po Sloveniji, se po njenih besedah prav zaradi infrastrukture najprej obrnejo prav na njih. Kot največjo težavo pa tudi sama vidi pomanjkanje nastanitev. Prav bližina objektov, poleg kakovosti, po njenih besedah igra ključno vlogo pri odločitvah večjih klubov.

Igrišč za zdaj ne bo

Kar je glavni adut Kidričevega, eno glavno igrišče in pet pomožnih ter bližnja dobro opremljena dvorana, na drugi strani manjka Ptuju. Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da je bil izvirni greh narejen, ko je šla občina v obnovo stadiona, namesto da bi ga preselila, saj je prostor sedaj omejen. Zato podpira gradnjo novih igrišč.

Matija Brodnjak, destinacijski menedžer pri ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti sodeloval pri idejnih zasnovah za zgraditev igrišč pri Grand Hotelu Primus in je prepričan, da bi bila njihova prednost predvsem v možnosti ogrevanja s termalno vodo iz bazenov, kar v Termah Vivat in Čatež že s pridom izkoriščajo. Igrišča bi tako lahko uporabljali še za zimske priprave od januarja do marca, ko je slabša tudi sezona za ptujske hotele.

Tako nov hotel kot igrišča pa bi bila pridobitev za celotno destinacijo Ptuj – Kidričevo – Maribor, saj ekipe vedno iščejo destinacije, na katerih lahko igrajo medsebojna srečanja. “Povpraševanje je nekajkrat večje od ponudbe.”

A kot pravi Gider, v naslednjih dveh letih za Ptuj nimajo tovrstnih načrtov. Za zdaj so zadovoljni s sodelovanjem s Kidričevim, zapolnjene so tudi njihove namestitvene kapacitete. Čeprav o natančnih številkah ne želi nihče govoriti, pa Gider priznava, da jim organizacija priprav športnikov prinaša lep dohodek in bi bili, če bi ostali brez športne infrastrukture, v težavah.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/sportni-turizem-velika-priloznost-za-kidricevo-6278075


Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: Bogastvo, merjeno v denarju

junij 23, 2017

S financiranjem osrednje knjižnice na Ptujskem se že leta zapleta. Zdaj je prekipelo tistim, ki so dajali (naj)več, zato pričakujejo, da bodo dolžniki poravnali obveznosti

Kot pravi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, je ta do leta 2015 izpolnjevala svoje finančne obveznosti do Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Letno smo prispevali dobrih deset evrov na prebivalca, potem pa izvedeli, da se druge občine tej obveznosti izmikajo oziroma plačujejo manj, in smo tako v zadnjem obdobju ravnali tudi mi.”

Destrnik se je zdaj znašel na seznamu dolžnikov. Osrednji regijski knjižnici ta čas dolguje 9980 evrov. Še več, blizu deset tisoč evrov, je velik dolg občine Kidričevo, dobrih osem tisočakov premalo je knjižnici namenila občina Gorišnica, nekaj več kot šest tisoč evrov občina Juršinci, največ, skoraj 15 tisoč evrov, pa naj bi znašal dolg občine Dornava.

Dobrih deset evrov na prebivalca

In koliko naj bi občine namenjale za delovanje knjižnice, ki ima 12 tisoč članov, 350 enot gradiva in ki letno svoje knjižno in drugo gradivo obogati za deset tisoč enot? To je bistveno pod normativi, saj bi sicer osiromašili svoje osnovno poslanstvo. Na kolegiju županov spodnjega Podravja je sofinanciranje predstavil mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Naš predlog, s katerim smo seznanili župane na dveh kolegijih in sestanku v Kidričevem, je, da zunanje občine knjižnici namenjajo 10,82 evra na prebivalca, v kar je vštet tudi nakup knjižnega gradiva. Mestna občina Ptuj našo dejavnost podpira s 27,91 evra, občini Hajdina in Žetale bosta s sprejetim rebalansom svoj delež poravnali, pričakujemo pa, da bo tako storilo tudi pet omenjenih občin in bomo tako poenotili sofinanciranje, ki je bilo v preteklosti resnično (pre)pogosto odvisno od dobrih namenov in posamezne občine.” Ptujsko knjižnico, kjer se dajejo tudi s pomanjkanjem kadra, saj bi glede na velikost in status lahko zaposlili še enajst sodelavcev, dnevno obišče kar 640 bralcev oziroma tistih, ki v knjižnici iščejo različno gradivo in podatke.

Ne samo po knjige

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena od osrednjih kulturnih institucij v mestu in na širšem območju. V njej delujejo mladinski, študijski in domoznanski oddelek, ob tem pa sodelavci mesečno, včasih pa tudi tedensko, vabijo na številne za javnost odprte in brezplačne dogodke, vselej dobro obiskane literarne in pogovorne večere, razstave. Knjižnica je tudi organizatorica bralne značke za odrasle, svojo pravljično sobo imajo najmlajši, ki prihajajo na pravljične urice z jogo.

“Mi smo desetletje poravnavali svoje obveznosti, a ko smo videli, da nam podobnih ni prav veliko, so naši občani menili, da tudi nam tega ni treba,” je odkrit Alojz Kaučič, župan občine Juršinci. Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, pa bo svoje obveznosti poravnaval skladno s pogodbo. Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, sofinanciranje knjižnične dejavnosti povezuje s povprečnino, ki so je deležne občine: “Ko nam bo država dala, kar nam pripada, bomo tako v primeru knjižnice in drugih javnih zavodov ravnali tudi mi, dokler pa ni tako, tudi sami izračunamo, koliko manjši bo naš sofinancerski delež.”

Župani ravnali po svoje?

“Vsa leta je edino občina Podlehnik svoje finančne obveznosti poravnavala v celoti. Mi smo vsem občinam poslali pogodbe z enakim zneskom na prebivalca, a dejstvo je, da so v občinah ravnali po svoje, mi pa, ker denar za svoje delovanje potrebujemo, smo bili primorani podpisati pogodbe, pa čeprav je znesek v večini primerov nižji od zapisanega v pogodbi,” razlaga Neudauer.

Kdo da več – ali manj?

Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: “Ne vem, od kod direktorju knjižnice izračunani znesek našega dolga. Dolga leta smo plačevali precej več kot druge občine, zdaj se takega sofinanciranja več ne gremo. Ko bodo tudi druge občine poravnale svoj dolg za nazaj, bomo pričakovani znesek plačali tudi mi. Knjižnično dejavnost smo zadnji dve leti sofinancirali s skoraj desetimi evri na prebivalca, zdaj smo ta znesek znižali in naš predlog je direktor knjižnice podpisal. Na njem je, da poskrbi, da bo občinsko sofinanciranje pošteno.”

Dodaja, da po vseh pogovorih, ki jih je imel z župani, in ob dejstvu, da občani prav iz vseh občin prihajajo v ptujsko knjižnico, pričakuje, da bodo vzpostavili sistem enakopravnega sofinanciranja, ki se mu ne bo nihče izmikal.

O nakupu bibliobusa – zdajšnji, s katerim obiskujejo vse občine, je že dotrajan – pa župani tokrat niso želeli kaj dosti razpravljati. Zbodla jih je namreč že omenjena vrednost novega bibliobusa, ki naj bi bila med 300 in 350 tisoč evrov, kar je povprečna cena bibliobusov, ki so jih knjižnice kupile v zadnjih letih. Da bo treba pred podpisom kakršnekoli pogodbe o sofinanciranju nakupa pridobiti več ponudb in ceno primerno znižati, je bilo razumeti iz nekaj županskih razmišljanj.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/knjiznica-ivana-potrca-ptuj-bogastvo-merjeno-v-denarju-6273483