O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič 


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Novi dokazi: podtalnica v katastrofalnem stanju

6 novembra, 2019

Kemijska onesnaženost podtalnice je velika težava ptujskega vodooskrbnega sistema. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da jo je za distribucijo pitne vode nemogoče koristiti. Zato upravljavec sistema že nekaj let črpa globinsko vodo, jo dodaja k vodi iz plitkih plasti in tako zmanjšuje koncentracije strupov.

A tudi ta model mešanja vode bi se znal v kratkem z(a)lomiti. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica. V enem izmed globinskih vodnjakov v Skorbi je koncentracija nitratov 44 mg/l, kar je zelo blizu mejni vrednosti 50 mg/l. Na podlagi podatkov meritev, ki jih izvajata okoljsko ministrstvo in agencija za okolje (ARSO), je računsko sodišče letos opozorilo, da koncesionar, to je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, že v obdobju nekaj let iz črpališča Skorba ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode, niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov.

Skrb vzbujajoča pa ni samo visoka koncentracija nitratov, temveč tudi prisotnost atrazina. V podtalnici na območju Kidričevega se giblje okrog trikratnika mejne vrednosti: od 0,39 do 0,27 µg/l (mejna vrednost je 0,1 µg/l). 0,11 µg/l je bila izmerjena vrednost v enem izmed vodnjakov v Skorbi, kjer se črpa voda za distribucijo. Zelo blizu dovoljene vrednosti (0,093 µg/l) je bil zaznan tudi na merilnem mestu na Spodnji Hajdini.

Kje je nitratov v podtalnici največ

Merilno mesto Nitrati (mg/l)
Prepolje 120
Podova 66
Sobetinci 66
Spodnja Hajdina 62
Lancova vas – vodnjak 62
Dornava 58
Zagojiči 58
Bukovci 58
Šikole 58
Kidričevo 49
Skorba –vodnjak 44
Skorba – globinski vodnjak 44

Prikazani so letošnji rezultati za Podravje, ki v nacionalnem merilu poleg Pomurja velja za z nitrati najbolj obremenjeno območje. Mejna vrednost za nitrate je 50 mg/l.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/18175-dravsko-in-ptujsko-polje-novi-dokazi-podtalnica-v-katastrofalnem-stanju


Mar bistriška komunala res bolje gospodari od ptujske?

2 avgusta, 2019

Občina Kidričevo zaradi domnevnega netransparentnega dela in dvomljivega prikazovanja stroškov Komunalnega podjetja (KP) Ptuj nasprotuje zvišanju cen oskrbe s pitno vodo.

Uporabnike na območju kidričevske občine s pitno vodo oskrbujeta dve komunalni podjetji: ptujsko in slovenjebistriško. Iz povedanega na seji občinskega sveta v minulem tednu je moč sklepati, da je župan Anton Leskovar s poslovanjem bistriške komunale zelo zadovoljen, s poslovanjem ptujske pa nekoliko manj.

Vodarina dražja, omrežnina ne

Zato so tudi občinski svetniki novo ceno vodarine za KP Slovenska Bistrica potrdili brez pripomb in s pohvalami, medtem ko so za KP Ptuj potrdili le višjo ceno vodarine, ne pa tudi omrežnine. Vodarina je prihodek, ki v celoti ostane koncesionarju (komunali) in pokriva stroške distribucije. Omrežnina v večjem delu pripada občinam, saj predstavlja tudi najemnino za infrastrukturo; lastnice vodovodnih sistemov so občine. Modeli, katere stroške koncesionarji pokrivajo iz katerih virov, so očitno različni. Bistriška Komunala stroške okvar (defektov) na sistemu pokriva iz svojega dela vodarine, ptujska iz občinskega dela – omrežnine.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16670-kidricevo-mar-bistriska-komunala-res-bolje-gospodari-od-ptujske

Mojca Zemljarič


Petdeset milijonov evrov za obnovo

18 julija, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar


Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

16 julija, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci