Odgovori na podana vprašanja in pobude iz 4. redne seje občinskega sveta

junij 7, 2019

Gospod Slavk Krajnc je povedal, da se sprašuje ali pijemo zdravo pitno vodo in glede na vsebnost atrazina v vodi iz črpališča v Skorbi. Zato je obnovitev vodovodnega  sistema nujna. Imamo globinske vodnjake vsebnost atrazina pa je kljub temu visoka. Živimo na vodovarstvenem območju. Sprašuje koliko vodovodnih cevi se je do so do sedaj zamenjalo na območju občine Kidričevo.

Odgovor: V okviru projekta »Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja – I. faza«(l. 2013) je bilo na našem območju zamenjanih 9418 m vodovoda. Vsako leto se izvede zamenjava cca. 100-500m odvisno od stanja vodovoda na območjih rekonstrukcije cest.

Na prejšnji seji je imel vprašanje, da se ureja z investitorji v smislu sprotnega urejanja prekopov na cestiščih, kjer se izvajajo investicije. Še večja težava pa je vožnja skozi naselje Lovrenc, kar je posledica izgradnje krožišča in obnove cestišča. Predlagal je, da se po  izgradnji krožišča pristopi k urejanju bankin.

Odgovor: Izvajalec je dolžan pred dokončanjem projekta uredit bankine na vseh obvoznih cestah.

Gospa Romana Bosak je  predlagala, da se v Njivercah, v Proletarski ulici pristopi k barvanju drogov javne razsvetljave, saj so vsi rjavi.

Odgovor: Planiramo zamenjamo drogov v sklopu projekta ureditve odpadnih in meteornih vod v Njivercah. V Njivercah obstaja mešani sistem, ki ga je potrebno ločit, saj povzroča probleme na prečrpališčih in na čistilni napravi. V naslednjem letu se bo pripravila dokumentacija.

Drugo: Ko je bila čistilna akcija, smo v Njivercah ob gozdu našli odprt jašek odprt ob cesti, kar bi bilo potrebno nujno sanirati.

Odgovor: Jašek je saniran oz. ustrezno zaščiten.

Tretje glede na to, da smo ob čistilni akcija  počistili parkirišče ob Šikolski cesti in kljub tabli, se smeti ponovno nalagajo. Predlaga, da bi se namestili  zabojniki za odpadke.

Odgovor: Parkirišče se nahaja na območju Občine Hajdina. Z njihove strani so bila dana opozorila na vsa parkirana vozila in postavljene table za prepoved odlaganja smeti. Zabojnikov ne bodo postavili, saj bi to povzročilo še več odlaganja smeti.

Gospod Stanislav Lampič je vprašal, kje je podstavek ukradenega doprsnega kipa Borisa Kidričevega in kdaj bo postavljen na isto mesto nazaj  in kaj je z izgradnjo parka spominov.

Odgovor: Podstavek in spremljajoča skulptura je v Talumu na čiščenju. Prejeli smo dopis avtorja, da je v dogovorih s Talumov, da se bo izvedla postavitev pri njih. Gradnja Parka generacij se zaključuje, saj bodo Lekarne Ptuj v kratkem postavile še igrala za starejše. V sklopu občinskega praznika se bodo izobesile zastave pobratenih občin in namestil zaslon na dotik kot info točka.

Glede urejenosti pokopališča Kidričevem je povedal, da so se sedaj lotili košnje kar s traktorsko kosilnico. Razume, da je to mogoče izven grobov, urejanje po grobnih poljih pa bi moralo biti z ročno kosilnico in flaksarico, kot se je to izvajalo prej in najemniki so bili zadovoljni.

Odgovor: Zaradi organizacije dela in stroškov podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. ne more zagotovit ročne košnje. Že dlje časa iščemo občana, ki bi bil pripravljen prevzet urejanje pokopališča Kidričevo.

Opozoril je, da v Njivercah nekateri vodni hidranti ne delujejo.

Odgovor: Vsako leto zagotovimo zamenjavo cca. 5 hidrantov iz seznam, ki ga pripravi GZ Kidričevo.

Gospod Boris Kmetec je podal pobudo z vidika varnost občanov, ki naj bo na prvem mestu, da se razmisli o tem, da  vsaj v bližini šol prehodi za pešce obarva z modro barvo, ker je bolj vidno.

Odgovor: Barvanje prehodov bomo zagotovili pred pričetkov šolskega leta.

Vir: https://www.kidricevo.si

Advertisements

Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

maj 2, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek


Kritični pesticidi in nitrati, vprašljive zaloge vode …

april 17, 2019

Ugotovitve in opozorila Računskega sodišča RS so skrb vzbujajoči: podtalnica na Dravskem polju, kjer se črpa večina vode za ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena s pesticidi in nitrati, vprašljiva je tudi zadostnost količin vode za oskrbo sistema.

Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.

V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.

Zakaj je pitna voda ogrožena

V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.

Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cab327de2f2c/kriticni-pesticidi-in-nitrati-vprasljive-zaloge-vode


Namesto na morje ali v toplice letos v Pleterje

februar 8, 2018
Občina Kidričevo namerava s slovensko-hrvaškim konzorcijem treh podjetij čez teden dni podpisati koncesijsko pogodbo za ureditev Športno rekreacijskega centra (ŠRC) Ravno polje v gramoznici Pleterje.

Razpis za izbiro koncesionarja je občina Kidričevo ponovila, ponudbo pa je, tako kot na prvi poziv, podal konzorcij treh podjetij: Cestno podjetje Ptuj, samostojni podjetnik Dušan Kuhar iz Cerkvenjaka in družba CWS Cablewake Systems. Občina Kidričevo je do sedaj za projekt zagotovila ustrezni prostorski akt in pridobila gradbeno dovoljenje. Njena naloga je tudi, da bo lokacijo opremila z javnim vodovodom in kanalizacijo. Za ta namen so svetniki z rebalansom proračuna zagotovili blizu 300.000 evrov za letos in prihodnje leto. Cevovode za obe napeljavi, vodovod in kanalizacijo, bo treba položiti v dolžini 1,8 kilometra. Sprva je bilo predvideno, da bi koncesionar vodo na lokaciji pridobival iz lastnega studenca, za odpadno vodo bi uredili greznico z malo čistilno napravo. V pogajanjih med občino in ponudnikom je bilo dogovorjeno, da bo za komunalno opremljenost območja poskrbela lokalna skupnost. Medtem ko se podpis pogodbe šele načrtuje, župan Kidričevega Anton Leskovar računa, da bi ŠRC Ravno polje odprli že pred letošnjo poletno turistično sezono, 1. junija.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/9247-kidricevo-namesto-na-morje-ali-v-toplice-letos-v-pleterje

 


Proračun z rebalansom za milijon evrov višji

februar 8, 2018

Kidričevski občinski svetniki so na četrtkovi seji potrdili rebalans letošnjega proračuna. Prihodki in odhodki se povečujejo za približno milijon evrov. Prihodki bodo znašali okrog 7,3 milijona evrov, odhodki bodo za dobrih 100.000 višji od prihodkov.

Spremembe v proračunu se nanašajo na projekt izgradnje 1,8 km vodovoda in kanalizacije do športno-rekreacijskega centra Ravno polje in skupni projekt energetske obnove javnih stavb v štirih občinah, pa tudi na interventna dela na poslopju OŠ Cirkovce, kjer je veter sredi decembra odtrgal streho. Občina pričakuje, da bo del stroškov popravila strehe povrnila zavarovalnica. Nekatere svetnike je zmotilo, da občina financira gradnjo vodovoda in kanalizacije do gramoznice Pleterje v predvidenem znesku skoraj 300.000 evrov. Menijo, da bi bilo treba v občini postoriti še kaj pomembnejšega in da je župan Leskovar marsikdaj v preteklosti opozoril, da morajo paziti na to, »da ne mečejo denarja s šaflo skozi okno«. Milan Strmšek (SLS) je poudaril, da je to velik finančni zalogaj za občino. Miran Golub (SMC) je povedal, da nima nič proti razvoju, a ga dajejo pomisleki, če se bo ta vložek občini Kidričevo kdaj povrnil. Župan Anton Leskovar je dejal, da je projekt širšega pomena, gre pa za dobrobit celotnega okolja…

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/9193-kidricevo-proracun-z-rebalansom-za-milijon-evrov-visji


Onesnaženje vodovoda na Ptuju

marec 25, 2016

Prispevek informativne oddaje TV Slovenija, Slovenska kronika, o težavah z vodo v ptujskem vodovodu, s katerega med drugimi vodo dobavlja tudi Občina Kidričevo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174395999


Namesto vode iz pipe koktajl pesticidov

februar 23, 2016

Da so na Dravskem polju zakopane tempirane ekološke bombe, je na svoji predstavitvi izpostavila Ekološka iniciativa Rače. Kot so povedali predstavniki iniciative, naj bi nekdanje podjetje Pinus pred več desetletji sode, napolnjene z nevarnimi snovmi, zakopalo v zemljo, kar pa predstavlja vsakodnevno nevarnost za zastrupitev pitne vode ne samo Račanov, temveč vseh prebivalcev, ki pijejo vodo iz črpališča Šikole.

Tako je Samo Repolusk izpostavil, da je stanje podtalnice kritično, predvsem zaradi odlagališč fitofarmacevtskih odpadkov Pinusa, nekdaj enega izmed vodilnih podjetij fitofarmacevtskih sredstev v Jugoslaviji. »Predvidoma naj bi bilo na tem območju približno 13 nesaniranih odlagališč. Sanacija je bila v državnih dokumentih v letih 2009–2013 kot prioritetna naloga, verjetno je zaradi gospodarske krize izpadla. Sodi, v katerih naj bi bili skladiščeni ti odpadki, imajo določeno življenjsko dobo, tako da ima lahko nesanacija teh odlagališč posledice za celotno prebivalstvo. Ob tem pa je po podatkih ARSA prisotnost pesticidov v podtalnici konstantna oziroma je ta koncentracija najvišja ravno na območju Rač, Brunšvika in Kidričevega.« Ob tem je Repolusk zbrane pozval, da če imajo kakršnekoli informacije o teh jamah, naj jih sporočijo, saj da vedenje o lokacijah, ki so bile izkopane pred več kot pol stoletja, tone v pozabo.

Vsebnost nitrata 2014

Da pitna voda na tem območju Dravskega polja vsebuje tudi številne snovi, ki lahko predstavljajo resno grožnjo zdravju, je izpostavil tudi Tomaž Seliškar. »Zaradi vseh informacij o obolevnosti za rakom sem naročil analizo vode, ki sem jo natočil izpod pipe. Nobena od vrednosti ni bila presežena, a so bile te vrednosti tik pod mejo. Atrazin, ki je prepovedan že od leta 2003, je bil komaj pod dopustno mejo, ob tem da nisem vzel vzorca v sušnem obdobju. Tako se resno sprašujem, kaj pijemo. Voda je pitna in je v skladu z zakonodajo, vendar pa je koktajl pesticidov. Verjetno bi problem rešile globlje vrtine.«
Seliškar je še dodal, da obstajajo indici, da je na območju Rač obolevnost za rakom večja kot drugje. »Prejeli smo podatke, kjer nam je bilo sporočeno, da je na OŠ Rače v 25 letih 22 učiteljic in učiteljev zbolelo za rakom, na ostalih šolah so v enakem obdobju oboleli do štirje ljudje. Takšno odstopanje pri šoli je nenavadno, naključje je preveliko. Z registra raka so nam posredovali podatke po občinah. Zanimivo je, da je med okoliškimi občinami po raku črevesja in pljučnem raku najvišje in da se trend obolevnosti povečuje. Na drugi strani pa na registru raka pravijo, da je število obolelih oseb premajhno, da bi lahko naredili vzročno-posledične zaključke.«

Namreč nekdanje podjetje Pinus, sedaj Albaugh, je le nekaj metrov oddaljeno od Osnovne šole Rače.

Ugotovljene presežene koncentracije

Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode, na katerih so bile v letu 2014 ugotovljene presežene koncentracije

Kemijsko stanje vode

Vir: Arso, Kemijsko stanje podzemne vode 2014

V Šikolah na Dravskem polju je plitvi vodnjak onesnažen z nitrati in atrazinom. Vsebnosti nitratov nihajo, a so visoko presežene. Vsebnosti atrazina se v vodnjaku že vrsto let znižujejo, vendar še niso padle pod standard kakovosti, čeprav je atrazin od leta 2003 prepovedan, prej pa se je uporabljal predvsem za zatiranje širokolistnih plevelov na koruznih poljih. Plitvi vodnjak v črpališču Skorba je obremenjen z nitrati, atrazinom in desetil-atrazinom. Vsebnosti nitratov v vodnjaku nihajo, vsebnosti atrazina in desetil-atrazina pa se znižujejo, vendar še niso nižje od standarda kakovosti. V črpališču Skorba, v globokem vodnjaku, oziroma globo­kem vodonosniku, beležimo naraščanje vsebnosti nitratov, katerih vsebnosti so že nad 75 % standarda kakovosti.

Ob tem na Arsu ugotavljajo, da v zadnjih 16 letih na Dravskem polju koncentracije nitratov ostajajo visoke. Na nekaterih merilnih mestih vrednosti nitrata nihajo nad standardom kako­vosti (Brunšvik-Podova, Kidričevo, Lancova vas), v Staršah in na črpališču v Šikolah se še ve­dno zvišujejo. Prav tako vrednosti nitrata naraščajo v globokem vodnjaku črpališča Skorba.

Objavljeno v Štajerskem tedniku, v torek, 16.2.2016

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/tempiarna-bomba-v-dravski-diolini-namesto-vode-iz-pipe-koktajl-pesticidov

Napotili:
Analiza pitne vode
http://www.komunala-ptuj.si/vodooskrba/analizni-izvidi-pitne-vode/
Predstavitev ekološke iniciative Rače
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/12/predstavitev-ekoloske-iniciative-race/