Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci

Advertisements

Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi …

maj 16, 2019

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.

„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala,“ navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/15594-podravje-podtalnica-in-tla-onesnazena-raka-toliko-kot-drugod-po-drzavi

Mojca Zemljarič


Zdravje v občini 2019 – kaj kažejo podatki o našem zdravju?

april 15, 2019

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si) v zavihku 2019. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov na nivoju lokalne skupnosti želi NIJZ spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že četrto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov za vsako slovensko občino oblikovane kratke publikacije ter interaktivne tematske karte, podatke pa je mogoče primerjati tudi skozi leta.

Na ravni Slovenije v primerjavi s preteklim letom opažamo izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih, med drugim:

– Zmanjšal se je delež prekomerno prehranjenih otrok in delež poškodovanih v transportnih nezgodah.
– Nekoliko se je povečala odzivnost v preventivni program ZORA.
– Zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom.
– Zmanjšala se je umrljivost, kar se odraža v povečanju deleža prebivalcev, starejših od 80 let.

Kljub temu pa podatki še vedno kažejo zaskrbljujočo rabo alkohola med prebivalci Slovenije, saj se je povečal delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji in delež bolezni, pripisljivih alkoholu.

V primerjavi z letom 2016, ko so bili objavljeni prvi podatki Zdravja v občini, se je delež prekomerno težkih otrok zmanjšal v 60 % občin. V 40 % občin se je ta delež sicer povečal, vendar na ravni celotne države opažamo zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok.

V primerjavi z letom 2016 opažamo v 72 % slovenskih občin tudi povečanje bolniške odsotnosti, ki se je v celi državi v povprečju zvišala iz 13,7 na 15,3 dni na zaposlenega prebivalca.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Zdravje ljudi je neločljivo povezano z okoljem, v katerem živimo in delamo, zato je v osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij izpostavljena tematika zdravja v povezavi z okoljem. V sodelovanju z Agencijo RS za okolje na kratko predstavljamo kakovost pitne vode, škodljivost azbesta in PM-delcev v zraku, nevarnost vročinskih valov in ogroženost za klopnim meningoencefalitisom. Podrobnejše informacije so objavljene v rubriki Izbrane vsebine, kjer so poleg informacij o škodljivih dejavnikih okolja na zdravje navedena tudi priporočila za njihovo zmanjševanje oz. odpravljanje.

V letu 2019 sta dodana dva nova kazalnika, ki prikazujeta prekomerno prehranjenost odraslih in delež prebivalcev, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno oziroma zelo hrupno.

Kazalniki o umrljivosti so izračunani drugače kot v objavah pred letom 2019, glede na stalno bivališče in niso primerljivi s prejšnjimi izdajami. S tem smo zmanjšali vpliv na umrljivost v občini zaradi umrlih, ki so zadnje obdobje življenja preživeli na začasnem naslovu v domu starejših v drugi občini. Podatki o mikrobiološki kakovosti pitne vode po občinah so po novem dostopni v rubriki Izbrane vsebine.

Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že četrtič zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino in izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.

Podatki za Občino Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Dokumenti/pdf/2019/obcine/45.pdf

Vir: http://www.nijz.si/sl/zdravje-v-obcini-2019-kaj-kazejo-podatki-o-nasem-zdravju


Incidenca raka na Dravskem Polju

april 12, 2019

Geografska analiza incidence raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih

Onkološki inštitut Ljubljana je v sklopu sektorja Epidemiologija in register raka RS izvedel raziskavo z naslovom Incidenca raka na Dravskem Polju: Geografska analiza incidence raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih.

Krajši povzetek ugotovitev raziskave najdete v dokumentu https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Raziskava_ERR_Dravsko_polje_krajse_gradivo_za_javnost_april_2019_koncna.docx

Poročilo je v celoti dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Rak_Dravsko-polje_2019.pdf (PDF)

Povzetek:

V zadnjih letih in desetletjih se število novih primerov zbolelih in umrlih za rakom, tako v Sloveniji kot v ostalih državah razvitega sveta, neprestano veča. Večina porasta je posledica staranja prebivalstva, del pa gre pripisati izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom. Med nevarnostnimi dejavniki imajo največjo vlogo dejavniki nezdravega življenjskega sloga (energetsko bogata hrana z malo vlakninami, sedeč življenjski slog, kajenje, alkohol idr.), povečano tveganja za nastanek raka pa je povezano tudi z izpostavljenostjo določenim snovem v delovnem ali bivalnem okolju.

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da prebivalci območja prekomerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Albaugh TKI d.o.o. (prej Pinus TKI d.d.), Rače. V tovarni proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, pri čemer je glavnina proizvodnje namenjena herbicidom; glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica odpadkov. Glifosat je snov, ki je po razvrstitvi Mednarodne agencije za raziskovanje raka Svetovne zdravstvene organizacije (IARC – International Agency for Research on Cancer) uvrščena v skupino 2A, to so snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih IARC uvršča na seznam rakotvornih snovi.

Z raziskavo smo želeli prikazati pogostost rakov na Dravskem polju, ugotoviti, ali se je tveganje zbolevanja za rakom v zadnjih tridesetih letih povečalo, prepoznati morebitna območja s povečanimi tveganji, ter priporočiti morebiti potrebne dodatne ukrepe ali nadaljnje raziskave. Pojav raka je izredno kompleksen proces na katerega vplivajo nevarnostni in zaščitni dejavniki preko celotnega življenja, večina rakov potrebuje za razvoj leta oziroma desetletja. Rezultati raziskave bremena raka tako odražajo celokupne nevarnostne in zaščitne vplive na prebivalstvo tega območja izpred desetletij. Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivna epidemiološka študija, kjer smo uporabili podatke Registra raka Republike Slovenije, ki v Sloveniji že od leta 1950 zbira podatke o vseh novo ugotovljenih primerih raka na območju Republike Slovenije.

Opazovali smo tako grobo incidenčno stopnjo, ki nam pove število novo zbolelih v posameznem letu na 100.000 prebivalcev, kot tudi starostno standardizirano incidenčno stopnjo, s katero smo prikazali kakšna bi bila groba incidenčna stopnja, če se starostna struktura populacije s časom oziroma geografsko lokacijo ne bi spreminjala. V študijo smo vključili podatke za 30–letno obdobje (1985–2014), ki smo jih razdelili v tri zaporedna desetletna obdobja: 1985–1994, 1995–2004 in 2005–2014, ter jih med seboj primerjali. Primerjali smo podatke na območju Podravske statistične regije v primerjavi s povprečjem Slovenije, podatke znotraj Podravske statistične regije smo razdelili po upravnih enotah in jih primerjali s povprečjem Podravske regije. Podatke na območju Dravskega polja, kjer smo izbranih 58 naselji zaradi majhnega števila prebivalcev združili v 40 območij opazovanja, smo primerjali s podatki Podravske regije. Iskali smo tudi pojav kopičenja posamezne vrste raka, ki bi govorilo v prid izpostavljenosti lokalnemu nevarnostnemu dejavniku. V analizo smo vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) ter rake, ki jih nekatere vzročno druge pa verjetno, povezujemo z onesnaževali prisotni na Dravskem polju in sicer jetrni rak, ledvični rak, neHodgkinove limfome in levkemije.

Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v Podravski regiji, kot tudi na Dravskem polju, z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet. Porast števila novih primerov raka je v večji meri posledica staranja prebivalstva.

Najpogostejše vrste raka v Podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije. Pet najpogostejših rakov tako v Podravski statistični regiji kot v Sloveniji zajame skupaj več kot polovico vseh rakov. V zadnjih dveh desetletnih obdobjih (1995–2004 in 2005–2014) je Podravska statistična regija pod slovenskim povprečjem za vse rake skupaj, razlike so statistično značilne. Za pljučnega raka je tveganje Podravske regije statistično značilno manjše v vseh treh opazovanih desetletnih obdobjih, v prvih dveh opazovanih obdobjih tudi za raka dojk, v zadnjem pa za raka prostate. Za nemelanomski kožni rak je tveganje v prvem obdobju večje od slovenskega povprečja v zadnjih dveh pa precej manjše. Tveganje jetrnega raka je v vseh obdobjih v Podravski statistični regiji nad slovenskim povprečjem, v drugem obdobju je razlika statistično značilna, v ostalih dveh ne. Za neHodgkinove limfome je tveganje v vseh treh opazovanih obdobjih v Podravski regiji statistično značilno manjše kot slovensko povprečje, podobno je tveganje manjše za levkemije (statistično značilno v prvih dveh obdobjih). V ostalih obdobjih in za ostale vrste raka se Podravska regija ne razlikuje statistično značilno od slovenskega povprečja.

Pri primerjavi med upravnimi enotami Podravske regije je UE Maribor tista, ki v vseh obdobjih kaže statistično značilno večje tveganje za vse rake skupaj, UE Ptuj pa v vseh treh obdobjih manjše tveganje. V UE Ormož je statistično značilno manjše tveganje v zadnjih dveh obdobjih. Pri primerjavi po posameznih vrstah raka UE Maribor v vseh treh obdobjih kaže večje tveganje raka dojk, v zadnjih dveh obdobjih tudi za pljučnega raka. UE Ormož pri raku dojk v zadnjih dveh obdobjih kaže manjše tveganje v primerjavi s povprečjem Podravske regije, ki je statistično značilno. Pri ostalih rakih ni statistično značilnih razlik.

V nobenem od 40. območji na Dravskem polju nismo opazili za nobeno izmed proučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobji kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika. Izjema je naselje Kidričevo, kjer smo ugotovili statistično značilno višje tveganje pljučnega raka kot v Podravski regiji v zadnjem opazovanem obdobju (2005–2014). Za območje naselja Rače, drugih naselji v občini Rače-Fram in okoliških naselji v nobenem od obdobji in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilno večjega tveganja katere koli vrste raka. Nekoliko nad povprečjem Podravske regije so bila v naselju Rače tveganja pljučnega raka, vendar pa presežki niso statistično značilni. V prihodnje priporočamo zmanjševanje poznanih nevarnostnih dejavnikov pljučnega raka kot so kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost delcem PM10 ter drugim poklicnim in okoljskim nevarnostnim dejavnikom.

Naši zaključki poudarjajo, da kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljamo presežkov tveganja raka. Ugotovitev ne izključuje negativnega vpliva teh istih nevarnostnih dejavnikov na druge zdravstvene izide. Z javnozdravstvenega vidika je priporočeno zmanjševanje izpostavljenosti vsem trenutno poznanim nevarnostnim dejavnikom, tako na nivoju posameznika (dejavniki življenjskega sloga), kot na nivoju družbe in okolja (poklicni in okoljski dejavniki). V prihodnje bi priporočali obdobno spremljanje tega ogroženega območja glede bremena raka, saj se negativni učinki lahko še ne izražajo zaradi dolge dobe, ki je potrebna za razvoj rakavih obolenj.

Vir: https://www.onko-i.si/onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/novica/raziskava-incidenca-raka-na-dravskem-polju/


V Račah, kjer proizvajajo glifosat, ni več raka kot drugod v Podravju

april 12, 2019

Srečanja s predstavniki podjetja Albaugh in razprave o verjetnosti obolenja za rakom na območju Rač se ni udeležilo veliko ljudi.

Onkološki inštitut Ljubljana v raziskavi ugotavlja: Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju, presežkov tveganja raka tukaj ni. Z izjemo Kidričevega, kjer je višje tveganje za pljučnega raka.

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI (zdaj Albaugh TKI), kjer proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica, v kateri sežigajo tudi nevarne odpadke. Skoraj petkratno povečanje proizvodnje načrtuje Albaugh v Račah, sežigalnici se ne nameravajo odpovedati. Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja je še v obravnavi pri Agenciji RS za okolje.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana izvedel študijo, v kateri je ugotavljal, ali je na Dravskem polju tudi v manjših krajih več raka v primerjavi s podravsko regijo ali ne. Strokovnjaki inštituta so v Kinodvorani gradu Rače, ta je bila sicer pol prazna, javno predstavili zaključno poročilo raziskave o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih. Zahteva za raziskavo je bila tudi ena od pričakovanj ekološke iniciative ob lastniškem vstopu Albauga v Pinus. Raziskavo je plačala Odvetniška pisarna Gorjup, pooblaščenka podjetja Albaugh v Sloveniji. Občina Rače-Fram sicer krajanov na to predstavitev ni posebej vabila. Je pa ravnatelj osnovne šole Rače Rolando Lašič poslal vabilo vsem staršem. Prav šola je v preteklosti postregla s skrb vzbujajočim podatki, da je na osnovni šole Rače v 30 letih za rakom zbolelo ali umrlo že 22 zaposlenih.

Dravsko polje pod slovenskim povprečjem

Uvodoma je Vesna Zadnik, vodja Registra raka Republike Slovenije, pojasnila, da so v raziskavo vključili zbrane podatke iz registra raka, kamor se že od leta 1950 vpisujejo podatki o bolnikih s prebivališčem v Sloveniji, ki so zboleli za rakom, in zajeli 30-letno obdobje (1985–2014). Študija je potekala pod vodstvom glavne raziskovalke Sonje Tomšič, specialistke za javno zdravje, vanjo pa so vložili 400 ur raziskovalnega dela. Rezultati analize Onkološkega inštituta Ljubljana jasno kažejo, da je v Podravju manj rakavih obolenj, kot je slovensko povprečje. “V nobenem od analiziranih območij na Dravskem polju nismo ugotovili za nobeno izmed proučevanih vrst raka kopičenja primerov rakavih obolenj. Izjema je Kidričevo, kjer je statistično višje tveganje pljučnega raka kot v podravski regiji. Za območje naselja Rače, drugih naselij v občini Rače-Fram in okoliških naselij v nobenem od obdobij in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilnega večjega tveganja za katerekoli vrsto raka,” pojasnjuje Tomšičeva rezultate raziskave. Za lokalno prebivalstvo je razveseljiv tudi podatek, da po pogostosti pojavljanja rakavih obolenj ni nobenih razlik v spodnjem in zgornjem delu občine.

Poseben del so v raziskavi namenili glifosatu, ki je razvrščen v skupino 2a-snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Znano je, da glifosat povzroča raka pri živalih, vendar so študije, ki so na ljudeh proučevale različne vrste raka, dale nekonsistentne rezultate. Pri več raziskavah se je izkazalo, da so glifosat in nekateri pesticidi povezani s povečanim tveganjem za razvoj ne-Hodkingovih limfomov, so pojasnile strokovnjakinje. “Zaznavamo precejšen porast tega limfoma, ampak je porast po celi Sloveniji in po celem svetu. Na Dravskem polju ga ni več kot drugje. Nimamo še odgovora na vprašanje, zakaj tolikšen porast,” pravi Tomšičeva.

Število rakavih obolenj se povečuje doma in po svetu

V analizo so vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) in rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfoni in levkemije. “Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v podravski regiji in tudi na Dravskem polju z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet, porast je v večji meri posledica staranja prebivalstva,” je pojasnila Sonja Tomšič. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo različni med seboj prepleteni dejavniki, od dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Več kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom, kot so debelost, kajenje, pitje alkoholnih pijač … Izpostavljenost rakotvornim snovem v bivalnem okolju naj bi bila odgovorna za manj kot pet odstotkov rakov, izhaja iz raziskave.

Ekološka iniciativa: Takšno okolje moramo ohraniti

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci bolj izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. “Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljajo povečanega tveganja za razvoj raka,” so jasni na inštitutu. Izpostavili so še, da se na Dravskem polju še vedno pojavljajo snovi, ki so kancerogene. Kaj bo občina naredila za saniranje jam, kjer so zakopani nevarni odpadki, najbolj znana je Kozoderčeva jama, je zanimalo krajana Marjana Laha. “Imamo karto kritičnih jam, ki jo je naredil Inštitut za ekološki inženiring že leta 2000, a pri državi za sanacijo doslej ni bilo posluha,” je odgovoril župan Branko Ledinek.

Aleksander Zidanšek je v imenu Ekološke iniciative Rače povedal: “Študijo jemljemo kot lep rezultat v okolju, ki ga moramo ohraniti tudi pri umeščanju novih obratov v okolje, kot sta Magna in širjenje proizvodnje Albaugh.” So pa bili nekateri prisotni razočarani, zakaj ni študija konkretno odgovorila na vprašanje, ali je kemična tovarna odgovorna za rakava obolenja v Račah in ali je število obolelih v šoli izstopajoče. Zadnikova je pojasnila, da tega niso mogli raziskovati, saj ne razpolagajo z vsemi potrebnimi osebnimi podatki obolelih in vseh zaposlenih in nekdanjih zaposlenih na šoli. Je pa rekla, da je takšna raziskava možna. “Letno imamo 15 tisoč primerov raka v Sloveniji. Pravzaprav se pogovarjamo o epidemiji,” je Zadnikova nizala podatke. Raziskava ni ugotavljala vzrokov, zakaj so nekateri v teh krajih zboleli za rakom, saj ne razpolagajo z vsemi podatki, ki tudi vplivajo na razvoj raka (kajenje, debelost …). Glede na financerja se je pojavil tudi dvom o kredibilnosti raziskave. “Ali ste imeli kakšne omejitve pri raziskavi?” je zanimalo občinskega svetnika Sebastjana Soršaka. “To je bila izjemno poglobljena študija in velik zalogaj za naš raziskovalni tim. Že leta 2015 smo pripravili protokol raziskave. Za raziskavo stojimo in lahko mirno zagotovim, da podjetje Albaugh ni imelo nobenega vpliva na raziskavo,” je bila jasna Zadninkova. “Če podvomimo o teh rezultatih, lahko dvomimo o vsem,” je zaključil župan Ledinek. Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana in spletni strani Slora.

Vir: https://www.vecer.com/v-racah-kjer-proizvajajo-glifosat-ni-vec-raka-kot-drugod-v-podravju-6690192

Barbara Bradač


Zdravje v regiji 2018

oktober 31, 2018

Zdravje v regiji 2018: Neenakomerna porazdelitev zdravstvenega osebja po slovenskih regijah

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2016 prvič predstavil projekt »Zdravje v občini«, ki enkrat letno prikazuje zdravstveno stanje prebivalcev za vsako izmed 212 slovenskih občin. S tem se je izboljšala dostopnost in dosegljivost zdravstvenih informacij, hkrati pa je to pomenilo podlago za krepitev zdravja prebivalcev in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo.

V letu 2018 smo naredili še korak naprej in pripravili pregled kazalnikov sistema zdravstvenega varstva za vse slovenske statistične regije, kar zagotavlja temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kadrovskih virih, na podlagi katerih se lahko gradi kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. Zbrani podatki predstavljajo pomembno osnovo tako za nacionalne kot lokalne strategije na področju krepitve zdravja.

Kratke publikacije »Zdravje v regiji« omogočajo prikaz informacij o zdravstvenem varstvu in zdravju prebivalcev v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Namen publikacij je boljša dostopnost in primerljivost informacij s področja sistema zdravstvenega varstva. Nabor kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v regijah je prikazan v dveh preglednicah – »Kazalniki zdravstvenega varstva v posamezni statistični regiji« in »Kazalniki zdravja v posamezni statistični regiji«.

Kazalniki zdravstvenega varstva

V osrednjem delu publikacij je z grafičnimi prikazi in opisom izpostavljenih nekaj značilnosti sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in razporeditve zdravstvenih delavcev po upravnih enotah. Kazalniki sistema zdravstvenega varstva so oblikovani na podlagi podatkov iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga vodi NIJZ. Seznam vsebuje 28 kazalnikov, ki so razvrščeni v tri kategorije: kazalniki zdravstvenih delavcev, kazalniki zdravstvenega varstva v bolnišnicah in kazalniki zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Razporeditev zdravstvenega varstva po regijah je neenakomerna, kar je posledica umeščenosti obeh kliničnih centrov v dve veliki regiji, hkrati pa imajo določene regije navidezno višjo dostopnost do primarne ravni zdravstvenega varstva (do zdravnikov družinske medicine in pediatrov na primarni ravni) zaradi redke poseljenosti in slabe dostopnosti posameznih področij. Dobra preskrbljenost z zdravstvenim varstvom na primarni ravni vodi v nižjo prezgodnjo umrljivost in manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in astma.

Kazalniki zdravja

Poleg kazalnikov zdravstvenega varstva je na ravni statistične regije prikazan tudi nabor kazalnikov zdravja – prikaz je enak kot v publikacijah Zdravje v občini. Kazalniki, ki se navezujejo na podatke Zdravja v občini, so razvrščeni v pet kategorij: prebivalci in skupnost; dejavniki tveganja; preventiva; zdravstveno stanje in umrljivost. Definicije vseh kazalnikov in podrobnosti izračunov so opisane v Metodoloških pojasnilih kazalnikov za občine in za regije, ki so prav tako objavljena na spletni strani NIJZ.

Z omogočanjem enotnosti in boljše dostopnosti podatkov zdravstvenega varstva na regijski ravni želi NIJZ poudariti pomen racionalne in učinkovite organizacije sistema zdravstvenega varstva, kakovostne zdravstvene oskrbe in razporeditve zdravstvenega kadra. Predstavljene informacije so izhodišče pri načrtovanju in spremljanju mreže javne zdravstvene službe ter oceni potreb po zdravstvenih storitvah tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Vse letošnje publikacije so dostopne prek spletne aplikacije obcine.nijz.si v zavihku 2018. Na spletni strani bodo vsako leto posodobljene in dopolnjene z novimi javno-zdravstvenimi vsebinami.

Infografika

Občina Kidričevo

Občina obsega del podravske statistične regije med smrekovimi gozdovi na jugovzhodnem delu Dravskega polja,  Ptujem ter Slovensko Bistrico. Svojstven pečat daje občini naselje Kidričevo s tovarno za predelavo aluminija.

Zdravstveno stanje in umrljivost

– Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
– Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
– Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
– Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
– Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

– Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
– Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
– Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Publikacija v formatu PDF

Občina Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2018&id=62

Vir: http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2018


25. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

februar 8, 2018

25. januar 2018

Dnevni red:

  1. Pogodbena pošta v Cirkovcah
  2. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  3. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, prva obravnava
  4. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018
  5. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj, prva obravnava
  6. Soglasje k imenovanju direktorice Lekarn Ptuj
  7. Soglasje k ceni pomoči družini na domu
  8. DIIP – rekonstrukcija LC 165011 Stražgonjca Gaj
  9. DIIP – modernizacija JP 828011 in JP 665691 v Njivercah
  10. DIIP – modernizacija občinskih cest v Občini Kidričevo
  11. DIIP –  ureditev vodovoda in kanalizacije ob državni cesti R.III – odsek št. 9013 – Gramoznica Pleterje – Kungota
  12. Soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
  13. Soglasje h rebalansu kadrovskega načrta Zdravstveni dom Ptuj
  14. Oprostitve nadomestila NUSZ za leto 2018
  15. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si