Novi zdravstveni dom v Kidričevem

maj 20, 2014

“V novih prostorih Zdravstvenega doma Ptuj v Kidričevem bosta delovali dve splošni in dve zobozdravstveni ambulanti tako za odrasle kot otroke in mladino. Tukaj delujejo tudi referenčna ambulanta in manjši laboratorij ter patronažna služba za območje te in sosednje občine Majšperk,” je ob včerajšnjem uradnem odprtju novih prostorov v Kidričevem dejala Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, in dodala, da so novih prostorov veseli tako zaposleni kot njihovi pacienti. ” Zdravstveno varstvo je na območju Kidričevega dobro organizirano, a že leta smo se ubadali s prostorsko stisko, ki jo s pridobitvijo 700 kvadratnih metrov novih prostorov zdaj odpravljamo,” je dodala in poudarila, da so 88 tisoč evrov za opremo prostorov in nakup novega dela medicinske opreme zagotovili iz amortizacijskih sredstev ptujskega zdravstvenega doma, v okviru katerega deluje tudi enota zdravstvenega doma v Kidričevem. Izgradnja zdravstvenega doma je ena večjih investicij v občini Kidričevo, kjer so se odločili za javno-zasebno partnerstvo z družbo GP Project Ing s Ptuja. “Občina je v projekt vložila zemljišče in investirala v pritličje ter ustrezen del kleti, naš partner je zagotovil denar za izgradnjo stanovanj. V pritličju so prostori zdravstvenega doma ter fizioterapija, v prvem in drugem nadstropju so stanovanja, skupaj kar 18, polovico jih je že kupilo tukajšnje podjetje Boxmark,” je povedal Damijan Napast, direktor občinske uprave Kidričevo, župan Anton Leskovar pa je dodal, da je vrednost celotne investicije 1,8 milijona evrov, k temu znesku pa je treba prišteti še DDV: “Za izgradnjo zdravstvenega doma je občina namenila dobrih 639 tisoč evrov, vrednost zemljišča in stavbno pravico pa ocenjujemo na 79 tisoč evrov.”

Objavljeno v Večeru, v soboto, 17.5.2014

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Gibanje Za Kidričevo vidi degradirano območje

marec 31, 2014

Člani civilne iniciative za Kidričevo so županu predali poziv, naj ta skupaj z vlado ukrepa in Kidričevo prepozna kot območje z mnogimi okoljskimi problemi

“Zahtevamo, da občina Kidričevo skupaj z vlado sprejme ukrepe, ki bodo našo občino prepoznali kot okoljsko degradirano območje. V preteklosti smo že večkrat zahtevali okoljevarstvene in zdravstvene raziskave in študije, da bi izvedeli resnico o tem, kakšno hrano pridelujemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo, saj smo trdno prepričani, da bi meritve pokazale, da je onesnaženost našega okolja večja od dopustne,” poziva Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo, ki se je pred dnevi sestal z Antonom Leskovarjem, županom občine Kidričevo.

Rdeče blato, deponije gum, surovine za praške …

“Raziskave, ki so bile opravljene pred poldrugim desetletjem, so pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentracije arzena, kroma, svinca in živega srebra. To so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata, ki se razprostira sredi naših polj na skoraj 50 hektarjih, je še vedno grozeča ekološka bomba, ogroža nas deponija odpadnih gum, madžarska družba Mal pri nas proizvaja surovine za kemično, livarsko in keramično industrijo in surovine za pralne praške ter v poznih nočnih urah spušča v zrak nam neznane pline, avstrijski Saubermacher ima tod center za ravnanje z nevarnimi odpadki, o napovedani sanaciji pa ni duha ne sluha,” našteva Štrucl. Dodaja, da bo tukajšnje prebivalce prizadel tudi načrtovani visokonapetostni daljnovod, kot tempirano bombo prepoznava še kompresorsko plinsko postajo sredi polja. “Problematičen je cestno- železniški promet, s hrupom na življenje ljudi negativno vpliva strelišče slovenske vojske v Apačah, tod je še tovarna asfalta, v desetih, sicer že opuščenih gramoznicah je več kot sto tisoč kubičnih metrov nevarnih odpadkov,” opisuje Štrucl, ki dodaja, da se vse to dogaja na območju Dravskega polja, ki velja za rezervat podtalnice in pitne vode. “S to našo vodo se oskrbuje več kot 70 tisoč ljudi, kar pa pomeni, da naši okoljevarstveni problemi niso zgolj lokalnega pomena, pač pa države, ki bi morala ukrepati in prav zato zdaj pričakujemo, da nas bo uvrstila med degradirana okolja,” poudarja vodja kidričevskega nestrankarskega civilnega gibanja.

Župan: Življenje je kakovostno

Župan Anton Leskovar očitke zavrača, saj vidi Kidričevo v drugačni luči. Prepričan je, da je življenje ljudi v občini Kidričevo zelo kakovostno. “Če v kakovost bivanja in prijetno, varno okolje, ne bi bil prepričan, se ne bi skupaj z našimi gospodarstveniki in celo tujimi partnerji pogovarjal o prihodnjem, razvoju športnega turizma na našem območju.” Trditvam civilne iniciative kljubuje z naštevanjem: “Po izgradnji vrtca, prenovi šole, izgradnji velike športne dvorane in doma upokojencev smo zdaj tik pred odprtjem zdravstvenega doma, lotili smo se zahtevne obnove dvorca Šterntal in menim, da se v Kidričevo, nekdaj tovarniško naselje, vrača življenje, do katerega so naši ljudje tudi upravičeni.”

Svetniki pa nič

Svetniki občine Kidričevo so na četrtkovi seji občinskega sveta zavrnili predlog župana Antona Leskovarja, da bi razpravljali o zahtevah civilne iniciative, češ da so bile v letih od 2008 do 2011 na območju občine Kidričevo opravljene meritve onesnaženosti zraka. Te naj bi dokazovale, da Kidričevo ni več med tako ekološko obremenjenimi območji. (ps)

Objavljeno v Večeru, v soboto, 29.3.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014032906015594c


Zahtevajo, da postane občina degradirano območje

marec 17, 2014

Župana občine Kidričevo Antona Leskovarja sta v sredo obiskala vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl in predstavnica občanov Magda Krajnc ter mu predala zahtevo, naj vlada skupaj z občino s predpisom določi Kidričevo kot degradirano območje.

Vodja gibanja Za Kiričevo Branko Štrucl je poudaril, da imajo občanke in občani Kidričevega po ustavi zajamčeno pravico, da soodločajo o svojem bivalnem okolju in zdravju: »Zato bomo od vlade zahtevali, da skupaj z občino, s predpisom določi Kidričevo kot degradirano okolje. Zakon o varstvu okolja v 24. členu opredeljuje degradirano okolje, zato smo zahtevali okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj je skrajni čas, da že enkrat izvemo resnico o tem, kakšno hrano pridelujemo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo. Trdno smo prepričani, da onesnaženost okolja v naši občini zaradi posledice industrije in kmetijstva presega zakonske dopustne vrednosti. Gre za onesnažen zrak, zemljo in vodo, posledično pa predvsem za obolenja dihal, rakava obolenja in visoko stopnjo umrljivosti, vse to je dokazljivo.«

Vzroki za degradacijo so se nabirali dolga leta

Kot je pojasnil Štrucl, so se vzroki za degradacijo Kidričevega nabirali dolga leta in jih je več: »Leta 2010 so raziskave pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentracije arzena, kroma, svinca in živega srebra; to so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata se razprostira sredi polj na 48 ha in ocenjujemo, da ga je med 3 in 6,5 milijona ton. Na dveh območjih sta odlagališči pepela, raznih lugov, žlindre in drugih strupenih snovi, tega je med 2 in 3 milijone ton, ogroža nas tudi deponija odpadnih gum. Madžarska družba Mal proizvaja surovine za kemično, livarsko in keramično industrijo ter surovino za pralni prah, ponaša pa se tudi z vidnim dimnikom, ki predvsem v poznih nočnih urah spušča strupene pline in tako onesnažuje celotno Dravsko polje. Avstrijski Saubermacher ima v sklopu Taluma v lasti Center za ravnanje z nevarnimi odpadki, v katerem najbolj nevarne odpadke zbirajo, prehodno skladiščijo, nekatere pa tudi obdelajo. Ta nevarni center že od leta 2007 krši okoljevarstvene standarde, zato se je družba obvezala, da bo center sanirala ter odpravila vse pomanjkljivosti. A to so same laži in zavajanja, saj enkrat vlagajo zahtevek za gradbeno dovoljenje, drugič ga spet umikajo. Tudi novi daljnovod 2 x 400 KV, Cirkovce–Pince, negativno vpliva na vse v neposredni bližini. Prava tempirana bomba je tudi kompresorska plinska postaja, problematičen je cestno-železniški promet, strelišče Slovenske vojske na poligonu v Apačah pa s hrupom vznemirja ljudi in živali našega območja. Eden od večjih onesnaževalcev je tudi Tovarna asfalta Kidričevo, ki je v sklopu kompleksa Talum, povrhu vsega pa naše okolje degradira tudi več kot deset saniranih opuščenih gramoznic, v katerih je več kot 100.000 kubičnih metrov nevarnih odpadkov, ostankov raznih škropiv. V centru vsega dogajanja pa je pod nami podtalnica, iz katere se z vodo oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem Kidričevega, ampak države. Letos bo 20 let od ustanovitve občine, pa ni bilo glede vsega tega narejenega ničesar. V nestrankarskem gibanju Za Kidričevo bomo z vsemi sredstvi skušali temu narediti enkrat konec.«

Župan trdi, da je v Kidričevem zagotovljena kakovost bivanja

Župan Anton Leskovar je bil nad vsemi trditvami in zahtevami presenečen, saj ima sam o Kidričevem popolnoma drugačno mnenje: »Resnično sem presenečen, saj sem prepričan, da je bivanje v naselju Kidričevo in nasploh v naši občini danes zelo kakovostno. Krajani Kidričevega imajo v krogu 300 metrov na voljo vse, kar potrebujejo za kakovostno bivanje in življenje. Če v to ne bi bil prepričan, se skupaj s predstavniki gospodarstva naše občine ne bi resno dogovarjali s tujimi partnerji o razvoju športnega turizma, ki je eden od strateških razvojnih ciljev naše občine. Poudarjam in takšne so tudi naše ugotovitve, da je danes v Kidričevem zagotovljena kakovost bivanja in življenja, saj smo za to zagotovili vse potrebne pogoje; od novega vrtca in prenovljene šole z novo šolsko kuhinjo do nove sodobne športne dvorane, novega zdravstvenega doma, ki je tik pred odprtjem, ter prenovljenega dvorca Šterntal. Skratka temu okolju in naselju Kidričevo, ki je bilo včasih za marsikaj prikrajšano, želimo vliti novo življenje in prepričan sem, da nam ne bo težko, saj so dejansko zagotovljeni ustreznejši pogoji tudi za mlade družine.«

Kidričevo, 13.3.2014

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/zahtevajo-da-postane-obcina-degradirano-obmocje


Še ena civilna iniciativa za varno cesto ob potoku

februar 28, 2014

Strasti krajanov okrog železniškega prehoda v Pongrcah in gradnje nove povezovalne ceste se očitno še niso umirile, saj se še naprej stopnjujejo. Skupina vaščanov Pongrc je namreč 11. februarja ustanovila novo »civilno iniciativo za varno cesto ob potoku.«

Na to so med drugim opozorili tudi svetnike občine Kidričevo na 25. redni seji. V prvem delu so brez zapletov potrdili odlok o načinu opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe distribucije toplote na območju občine Kidričevo, čeprav je svetnika Jožeta Medveda motilo, da gre za sprejem po hitrem postopku, saj bi po njegovem mnenju morali o njegovi vsebini opraviti še javno razpravo. Po krajšem pojasnilu so prav tako po hitrem postopku potrdili tudi odlok o podelitvi koncesije za ogrevanje na območju občine, pri čemer je župan izrazil prepričanje, da se bodo po izbiri in uvedbi koncesionarja cene ogrevanja v občini Kidričevo znižale.

Elitno zemljišče sredi Kidričevega bi prodali pod ceno

Nekoliko se je zapletlo, ko so razpravljali o predlogu prodaje nepremičnine, ki je sicer v evidenci k. o. Lovrenc na Dr. polju, gre pa za zemljišče, na katerem že stoji nov objekt Zdravstvenega doma Kidričevo s stanovanji v prvem nadstropju. Svetniku Medvedu namreč ni bilo všeč, da bi tako rekoč elitno parcelo sredi naselja Kidričevo prodali za samo 24 evrov po m2, saj je to po njegovem premalo, zato je županu celo zabrusil: »Če bi se to zgodilo pred štirimi leti, ko si ti sedel v opoziciji, bi od jeze skakal kvišku, sedaj pa to počneš brez trohice slabe vesti.« A župan mu je pojasnil, da je ceno za prodajo te parcele določil zaprisežen sodni cenilec. Medvedovi ugotovitvi se je pridružil tudi Branko Valentan, ki je spomnil, da je bila pred štirimi leti cena za m2 te parcele ocenjena na 34 evrov, sedaj pa je le borih 25, kar je tudi po njegovem premalo. Župan je ponovno pojasnil, da je novo ceno določil cenilec, na osnovi ponovne cenitve, nižja od prvotne pa je predvsem zaradi krize, oziroma padca vrednosti na nepremičninskem trgu. Da je 25 evrov za m2 parcele sredi Kidričevega res smešno nizka cena, je menil tudi Stanislav Lampič, ki je celo postregel s podatkom, da je bila pred kratkim v Njivercah prodana parcela po 45 evrov za m2. Sicer pa je tudi občinski odbor za premoženje menil, da je predlagana cena cenilca prenizka, zato je svetnikom predlagal, da jo prodajo po 34 evrov za m2. In ker je temu predlogu prisluhnilo vsaj sedem svetnikov, je bil njihov predlog tudi sprejet.

Dve civilni iniciativi za eno cesto

Sicer pa se v občini Kidričevo še vedno ubadajo s problematiko lokalne ceste Pongrce–Šikole. Kot je pojasnil župan Leskovar, so bili zaradi tega pri njem že predstavniki civilne iniciative, ki zagovarja traso povezovalne ceste ob železnici, pojavila pa se je tudi nova civilna iniciativa, ki zagovarja drugo traso ob potoku. Strasti okrog železniškega prehoda v Pongrcah se očitno še niso umirile, ampak se še naprej stopnjujejo. Skupina vaščanov Pongrc je namreč župana obvestila, da je 11. februarja ustanovila novo civilno iniciativo za varno cesto ob potoku, katere namen je, kot so zapisali v pojasnilu, da se spoštujejo v zakonitih postopkih sprejete odločitve. Kot so poudarili, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je občina Kidričevo sprejela občinski prostorski načrt z upoštevanjem DPN in da je na januarski izredni seji na to temo sprejela sklep, da se dokončna odločitev o izbiri trase omenjene povezovalne ceste prepusti ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Poleg tega pa se v novi civilni iniciativi zavzemajo, da se vsem udeležencem v prometu zagotovi največja možna varnost, kar pa po njihovem mnenju vsekakor zagotavlja cesta izven naselja, ob tem pa se zavzemajo, da cesta poteka čim dlje od hiše oziroma parcele družine Rojko.

Kidričevo, 24.2.2014

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/se-ena-civilna-iniciativa-za-varno-cesto-ob-potoku


Kljub nasprotovanju potrdili 3. letošnji rebalans in proračun za prihodnje leto

december 11, 2013

Svetniki občine Kidričevo so kljub nasprotovanju opozicije potrdili še tretji rebalans letošnjega proračuna, ki je zaradi nerealiziranih ali nižjih cen investicij in neuspelih prijav na razpisih nižji za okoli 1,6 milijona evrov; potrdili pa so tudi proračun za prihodnje leto, vreden 8 milijonov evrov.

S tretjim rebalansom letošnjega proračuna so v občini Kidričevo znižali prihodke za dobrih 1,6 milijona evrov. Za kar 2,9 milijona pa so znižali investicijske odhodke, saj je izpadel projekt programske opreme mobilne aplikacije, znižali pa so tudi sredstva za ureditev infrastrukture po komasaciji, za ureditev cest v naselju Apače, za revitalizacijo gramoznice Strnišče, za obnovo dvorca Šterntal, za energetsko sanacijo šol, za sekundarno kanalizacijo Cirkovce–Stražgonjca ter za projekt Eko-inovacije.

Po tretjem rebalansu, ki so ga potrdili minuli teden, je tako v občinskem proračunu planiranih 6,8 milijona evrov prihodkov in 7,3 milijona evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj so znižali na 437.614 evrov. Ob tem je župan Anton Leskovar poudaril, da z rebalansom uresničuje svojo napoved, da dodatnega zadolževanja v letošnjem letu ne bo; prihodki in odhodki pa se po njegovem znižujejo na račun investicij za posamezne projekte, ki so jih prijavili na razpise za sredstva iz državnih in evropskih virov, vendar z njimi niso uspeli ali pa še niso znani rezultati. Ker nekatere investicije še niso zaključene, so sredstva za dokončanje del prenesli v naslednje leto, poleg tega pa so z rebalansom dodali še plačilo 250.000 evrov odškodnine podjetju Meltal. Čeprav je realizacija proračuna nekoliko nižja, pa se po županovih besedah po občini izvajajo številna dela, kar ljudje zagotovo opazijo.

Opozicija nezadovoljna in kritična

V opoziciji pa seveda še zdaleč niso bili zadovoljni. Kot je poudaril vodja opozicijske LDS Zoran Žunko, je tako nizka realizacija proračuna odraz zelo slabega dela občinske uprave in župana, ki mu je zabrusil: »Če bi vi sedaj sedeli na tem mestu kot jaz, kot ste sedeli pred leti, potem bi župana zagotovo raztrgali. Dejstvo pa je, da ste zaradi slabega dela brisali preveč postavk, kar je nedopustno in škodljivo, tako za občino, kot za občane.«

Pridružil se mu je tudi Jože Medved (NSi), ki je poudaril, da je žalostno predvsem dejstvo, da za skoraj 3 milijone znižujejo obseg investicij in župana vprašal: »Ne vem, zakaj sploh pripravljate tako velik proračun, če ga potem znižujete. Z boljšim delom občinske uprave in tebe župan ter z bolje pripravljenimi projekti bi moralo biti veliko bolje, tako pa samo zavajate občane in si kupujete mir med ljudmi.«

Župan Leskovar je očitke odločno zavrnil in dodal: »Ko sem jaz sedel na vašem mestu sem imel pripravljene argumente, vi pa jih nimate. Sicer pa imamo na občini pripravljenih prek 20 projektov, ki čakajo le na ugodne razpise.«

Nezadovoljen je bil tudi Branko Valentan (LDS), ki ga je najbolj motilo, da so za drugo fazo ureditve Cirkovc preveč zlahka dodatno namenili prek 500.000 evrov, v Apačah pa niso mogli urediti niti krajšega odsek ceste, ki ga obljubljajo že več let.

Županu v bran je pomirjujoče stopil podžupan Milan Strmšek (SLS), ki je ugotovil, da nikoli ni vse idealno, ter svetnike pozval k strpnosti, Zoran Žunko pa je ponovil že znan očitek, da v opoziciji niso bili nikoli o obveščeni o nobeni pomembni odločitvi, da so jih k razpravi o vsebini proračunov ali pomembnejših odločitev vabili vedno le po tem, ko so se v vladajoči koaliciji že vse dogovorili, ter jih vprašal, kako so lahko kljub temu enostavno pozabili na izgradnjo 300 m kanalizacije v smeri proti Gaju. Kljub vroči razpravi je vladajoča koalicija s preglasovanjem dosegla, da je bil tretji rebalans proračuna sprejet.

Komunala in občina spet »z roko v roki«

V drugem branju so dokončno potrdili tudi občinski proračun za leto 2014, ki na prihodkovni strani načrtuje skoraj 7,9 milijona, ali za 943.000 evrov več kot v prvem branju, ter za skoraj 9 milijonov odhodkov, pri čemer predvidevajo tudi zadolževanje za okoli 1,2 milijona evrov, vendar ga po besedah župana Leskovarja verjetno ne bo, saj naj bi dosegli znižanje cen posameznih projektov. Osrednje naložbe leta 2014 bodo predvsem nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Cirkovcah ter nadaljevanje obnove dvorca Šterntal in dokončanje novega Zdravstvenega doma.

Dodati velja, da sta Komunalno podjetje Ptuj in občina Kidričevo vendarle dosegla dogovor o daljinskem ogrevanju naselja Kidričevo, o čemer so v petek že podpisali tudi posebno pogodbo, tako da so lahko sedaj občani, kar se problematike ogrevanja tiče, brez skrbi in lahko v kratkem za ogrevanje že pričakujejo zamujene položnice.

Kidričevo, 9.12.2013

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/kljub-nasprotovanju-potrdili-3-letosnji-rebalans-in-proracun-za-prihodnje-leto


Odgovori na podana vprašanja članov občinskega sveta na 22. redni seji

oktober 21, 2013

Gospod Marjan Bezjak  je podal dve pobudi. Prva se tiče pokopališča Lovrenc, kjer predlaga, da bi posodobiti ozvočenje, imeti bi morali sekcijsko ozvočenje.

Drugo pa je pokopališče Cirkovce. S strani svojcev je prišla pobuda, da bi odstranili dotrajane ciprese ob cesti. Te ciprese kazijo izgled pokopališča. Pripomba je bila tudi na čiščenje ob  rezu cipres, saj  se to ne počisti in veliko teh odpadkov ostane na pokopališču.

Predlog za pokopališče Lovrenc bomo realizirali v proračunu 2014. Za pokopališče Cirkovce je odbor za pokopališča pripravil plan za leto 2014, kjer se predvideva odstranitev cipres in postavitev kamnite ograje.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Gospod Danilo Lendero je seznanil, da se ob kanalizacijskih kanalih lušči oziroma odstopa asfalt, in to na cesti, ki smo je v Apačah sedaj obnavljali. V Apačah sredi pločnikov  raste trava, kar bo potrebno pogledati. Cesta na čistilno napravo od kapele, je  v stanju, da skoraj ni prevozna. Ponikalnica ne požirajo vode ob deževju.

V letu 2014 še ne moremo pristopit k sanaciji ceste proti čistilni napravi. Najprej bomo poskrbeli za priključitev občanov na kanalizacijsko omrežje. Ob sanaciji prekopov bomo poiskali rešitev za meteorne vode.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Gospod Zoran Žunko je vprašal, kdaj se bo asfaltirala cesta v Stražgonjca, ali se bo cesta asfaltirala spomladi. Ob prekopih cest se izvajalci  sedaj izgovarjajo eden na drugega, od katerega je posamezni prekop.  Če se ne bodo asfaltirale sedaj, je vprašanje, kdo bo to urejal pozimi, ko bodo ti izvajalci odšli. Vprašal je tudi, kdaj se bo naredilo 900 m kanalizacije, ki je izpadla.

Gospod župan je povedal, da ne ve, kako je prišlo do tega, da se je del kraja izpustilo iz projektov. Obljubil je, da se bo ta del kanalizacije naredil prej, ko bodo izvajalci zapustilo to območje, potem bodo šli drugam. Izdelujejo se projekti. Podoben problem je tudi v Apačah, ko so izpadle štiri hiše, ki so najbliže čistilni napravi.

Gospod Franc Planinšek je predlagal, da bi v prekope sproti vsipali beton, spomladi pa se to odstrani in asfaltira.

Vsi prekopi bodo zakrpani še v letu 2013.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Gospod Milan Strmšek je povedal, da je nadzor pri kanalizaciji plačan. Imamo tudi notranji nadzor. Prekopi pa so vedno stara zgodba. Vse to je v pogodbi zapisano.

Za pokopališče Cirkovce je povedal, da imamo  odbor, ta je sprejel tudi program, kako bodo urejali pokopališče.

Povedal je tudi, da je odvodnjavanje  pločnikov v Šikolah proti Gaju zamašeno.

Gospod Branko Valentan je povedal, da ni zadovoljen z odgovori, ki jih je prejel. V nadaljevanju je vprašal. Ob izgradnji cesti bi bilo potrebno narediti ponikalnice, saj je bojijo, da bo na cesti stala voda. Vprašal je, zakaj se cesta ne preplasti do Lovrenca.

Predlagal je, da se v Športnem parku Apače postavijo klopi.

Dela pri urejanju banki so bila narejena katastrofalno. Bankine so se trgale globoko, potem pa se je malo gramoziralo.

Pri strganju bankin se je odstranilo toliko stare bankine, da je nivo obnovljene bankine približno 1-3 cm pod nivojem asfalta in da se lahko zagotovi nagib bankine od asfalta za približno 5-10°, kar omogoča odtekanje meteorne vode iz cestišča.

Odgovor pripravil: Andrej Intihar

Vprašal je  glede pokrovov kanalizacije v Apačah, kateri se še vedno niso popravili.

Pridobili smo si ponudbo za zamenjavo pokrovov. Glede na razpoložljiva proračunska sredstva bo možno pokrove zamenjati šele v letu 2014.

Odgovor pripravil: Herbert Glavič

Glede zdravstvenega doma zadeve tečejo kot je treba. Potreben bo razgovor glede kadra. Če na tem področju ne bo prišlo do sprememb, bo stanje isto kot do sedaj.

Opravljen je bil razgovor z direktorico in je zagotovila izboljšanje kadra v novem ZD.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Vprašal je, kdo je imel za občinski praznik pogostitev  v šotoru in komu so bila sredstva nakazana.

Glede izobešanja zastav je imel pripombo, da se zastave ne izobešalo. Ko je bil hišnik doma krajanov v Apačah gospod Vajsbaher je ta zastave izobešal. Okolica doma je tudi zanemarjena, saj ob domu raste trava.

Gospod župan je povedal, da je občina podpisala pogodbo z Društvom nogometna šola Kidričevo, predsednica je Simona Gaiser. Tudi sredstva so bila nakazana na to društvo.

Gospod Jožef Medved je vprašal, kdaj se začno odvažati gume iz gramoznice v Lovrencu.

Glede pisanja v časopisu da je bil dvorec v Kiričevem pridobljen v času župana gospoda Holca ne drži, saj je bil pridobljen v času župana gospa Murka.

Gospod Danijel Zajc je vprašal, glede izgradnje vodovoda v Apačah.

Gospod župan je povedal, da je problem. Po delitveni bilanci nam je Komunala Ptuj dolžan 230.000 evrov. Bomo pa tudi to uredili.

Naročilnica je bila izdana Komunalnemu podjetju Ptuj in bo zadeva realizirana v najkrajšem možnem času.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Kar pa se tiče odvoza gum, je gospod župan  povedal, da ve samo toliko kot se prebere v časopisu. Zadevo pelje gospod Vladimir Kaiser, inšpektor.

Gospod Danilo Lendero je vprašal ali se bo v križišče Tovarniške in Lovrenške cesta opravilo sedaj samo rušenje hiše ali se premika kaj naprej. Rešiti bi morali tudi  problem z vodo in kanalizacijo za teh pet hiš.

Gospod župan je povedal, da je izgradnja krožišča  projekt države. Letos so zagotovljena sredstva za rušitev hiše, v letu 2014 sredstva za ta projekt niso planirana, v letu 2015 so zopet planirana sredstva za izgradnjo krožišča.

Gospod Marjan Bezjak je predlagal, da bi vsak svetnik s strani občine dobil zastavo, da bi jo ob prazniku izobesil.

Gospod župan je povedal, da lahko vsak, ki želi zastavo izobesiti , le to dobi na občinski upravi.

Vir: http://www.kidricevo.si


Nad bedo stanovalcev nekdanjega taborišča

september 6, 2013

V občini Kidričevo tudi stanovanja brez kopalnic, a stanovalcem iz Sternthala se obetajo boljši časi

“Pred leti so nam menjali okna, uredili tudi nekaj kopalnic, nam so menjali tla, pa del hodnika so prepleskali, a v tej stari hiši je še vedno težko živeti, vlaga se širi vsepovsod. Ko so prekrivali streho, bi morali še balkon, pa ta zdaj propada in grozi, da se bo zrušil. Na težave opozarjamo občino Kidričevo, a se kaj dosti ne naredi,” je pred dnevi, ko smo se srečali na dvorišču Industrijske 1 v Kidričevem povedal Roman Malek, ki z družino živi v enem od devetih stanovanj v nekdanjem kidričevskem taborišču. Njegova soseda, drobna ženica, ki je pokukala iz svojega skrbno pospravljenega, a temačnega in vlažnega domovanja, je dodala, da še kopalnice nima, pa se umiva v vedru vode, ki si jo segreje na štedilniku. V sosednji ulici, v Tovarni­ški 13 in 14, sta še dve stavbi iz tistih časov, kjer ima občina Kidričevo še 14 stanovanj, še štiri v njeni lasti so v dvorcu Sternthal in osem v bližnjem, nekdaj gospodarskem poslopju dvorca, ki ga bodo zdaj začeli obnavljati za potrebe občine, stanovalce pa izselili v primernejša stanovanja. Nekaj teh bodo pridobili s preselitvijo zdajšnje­ga zdravstvenega doma v novo stavbo, ki je sredi gradnje, in možje iz hiše pri Sternthalu se že veselijo manj temač­nih stanovanj s kopalnicami.

V občini Kidričevo na vprašanja, kako skrbijo za svoja stanovanja in sta­novalce, odgovarjajo, da imajo v lasti 35 stanovanjskih enot, ki jih obnavljajo, ko­likor se da. Iz tistih najbolj dotrajanih pa bodo stanovalce v prihodnje tudi izse­lili. »V preteklem letu smo v Industrij­skem naselju 1 začeli obnovo, uredili smo štiri kopalnice in sanitarije, obno­vili dve stanovanji, hodnik in stopnišča ter poskrbeli za razsvetljavo. Vrednost teh del je znašala dobrih 45 tisoč evrov. Obnovili smo tudi stanovanje v Tovarniški 14, kar nas je stalo dobrih 20 tisoč evrov. Letos obnovo nadaljujemo, tako smo v tej stavbi zgradili nove sanitarije in kopalnice v petih stanovanjih ter ob­novili dve stanovanji v skupni vredno­sti nekaj več kot 55 tisoč evrov. Zdaj je v izvajanju prenova še dveh stanovanj, kjer bomo uredili kopalnici in poskrbeli za prijaznejšo podobo skupnega hodni­ka, kjer moramo menjati tudi električ­no napeljavo. Predvidena vrednost teh vlaganj je skoraj 25 tisoč evrov, skupaj pa smo v zadnjih dveh letih za obnovo in vzdrževanje občinskih stanovanj namenili več kot 146 tisoč evrov,« raz­laga Damjan Napast, direktor občinske uprave v občini Kidričevo, in dodaja, da veliki večini stanovalcev, ki živijo v teh stanovanjih, pomagajo s subvencionira­njem stanarine. Tisti, ki še živijo v poslo­pju ob dvorcu Sternthal, pa so v zadnjem času celo oproščeni plačevanja stanari­ne in jih bodo, takoj ko bo mogoče, pre­selili v primernejša stanovanja.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 5.9.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013090505952266