Park generacij bo končan do poletja

februar 19, 2019

V središču Kidričevega ob Mercatorjevi trgovini nastaja novi park. Po nekaj predlogih so izbrali ime Park generacij. Igrala za otroke in klopce že stojijo, nameravajo pa še postaviti posebne fitnes naprave za starejše.

Dela bodo končali do poletja, saj bo slovesno odprtje parka v času občinskega praznika. V parku manjkajo še grb in dva drogova, kjer bodo obesili zastavi pobratenih občin. »Želimo postaviti še prav posebne fitnes naprave za starejše. Igrala za otroke že imamo. Zaradi imena parka želimo poskrbeti za vse generacije,« je povedal župan Anton Leskovar.

Predlogi za ime parka so med drugim bili Park spominov, Park sprave in Park miru. »Menim, da je Park generacij še najbolj primerno poimenovanje. Sprava, mir in spomin so težke besede, pod besedo generacije pa lahko zajamemo vse občane.«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/14432-kidricevo-park-generacij-bo-koncan-do-poletja

Vida Božičko

Advertisements

Občina gozda za širjenje letališča ne da!

december 20, 2018

Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda.

V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar.

Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar.

Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/21-zgoraj-rotator-desno/13662-kidricevo-obcina-gozda-za-sirjenje-letalisca-ne-da

Vida Božičko


Nogometni klub NK Aluminij Kidričevo

december 10, 2018

Zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010

Diplomsko delo Gregorja Dončeca o nogometnem klubu Aluminij, ki je leta 2016 preraslo v lepo oblikovano monografijo.

“Poglavitni namen diplomskega dela je bilo proučiti in opisati delovanje NK Aluminij iz Kidričevega od nastanka pa vse do leta 2010. Prav zaradi dejstva, da o NK Aluminij v strnjeni obliki ni ničesar napisanega, me je pritegnilo k pisanju te diplomske naloge. V prvem delu naloge sem opisal zgodovino Kidričevega in organiziranost športa v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zapletene začetke NK Aluminij. V drugem delu diplomske naloge sem pisal o ustanovitvi NK Aluminij in orisal njegovo delovanje, vzpon in padce v različnih tekmovalnih sistemih in ligah, v političnih in gospodarskih razmerah ter delovanje med vojno za samostojnost Slovenije. Največ podatkov sem pridobil s pomočjo Branka Dončeca in Alojza Vinklerja. Slednji je bil dolgoletni igralec in član kluba in ima ogromno slikovnega materiala ter mnogo dragocenih podatkov o dogajanju v klubu. Te podatke pa sem nadgradil z razgovori s še živečimi igralci in člani kluba, s članki iz lokalnih časopisov in iz strokovne literature. V tretjem delu sem opisal, kako je klub deloval v različnih prostorskih, organizacijskih, materialnih in finančnih pogojih, kako je reševal problematiko okrog kadrov, saj se je zamenjalo veliko igralcev, trenerjev in odbornikov. V zaključku pa sem zapisal še perspektive kluba, ki so zelo pomembne, ker bodo v prihodnje krojile usodo kluba.”

Diplomska naloga (PDF)
https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22050540DoncecGregor.pdf

Monografija (PDF)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT/6c27aed6-65d3-4720-9124-aa5a9a2eb3fe/PDF

Napotilo:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT


Konstrukcija resničnosti – Kidričevo

december 10, 2018

Dokument o ustvarjanju enega od mogočih svetov  

Na spletni strani hrvaškega fizika Antonia Šiberja, najdemo podrobno in bogato vizualno predstavitev zgodovine in sodobnosti Kidričevega, ki je nastala tekom njegovega obiska kraja marca leta 2017.

Kot zapiše avtor, se spletna stran »Konstrukcije stvarnosti« ukvarja s prostorom na meji med znanostjo, percepcijo in ilustracijo.

Povezavi:
http://www.antoniosiber.org/kidricevo.html
http://www.antoniosiber.org/kidricevo_2.html


Lokalni UTD v Sloveniji

november 19, 2018

Povzetek

V prispevku je opisana možna izvedba lokalnega UTD v Sloveniji na ravni občine, v skladu z zakonsko določenimi nalogami občine. Primarne naloge občine so zagotavljanje infrastrukturnih, komunalnih, energetskih, kulturnih, športnih, zdravstvenih in socialnih storitev. Na ravni občine je zato mogoče uvesti UTD na način, da se te storitve delijo v skladu z UTD paradigmo. Sledeč zgodovini UTD, paradigma UTD predpostavlja, da se vse javne dobrine med člani skupnost najprej delijo na univerzalni ravni: na univerzalen in uniformen (enoten) način ter (vsaj) na minimalni ravni. Upravičenost vsakega posameznika do ‘minimuma’ je utemeljena z izhodiščno tezo, da ima vsako živorojeno bitje univerzalne temeljne pravice, ki so enake pravicam vseh ostalih; te pravice pa izhajajo iz skupne lastnine. Pravica do Univerzalnih temeljnih dobrin občine temelji na skupni lastnini oz. skupnostnem financiranju teh storitev. Ta del javnih storitev se zato imenuje: Univerzalne temeljne dobrine (UTD). V nadaljevanju nato pokažemo , kako bi upoštevajoč UTD paradigmo, lahko  vpeljali občinski UTD (npr. v Ljubljani) v obliki: avtobusnega, muzejskega, parkirnega, gondolskega, knjižničnega, vrtčevskega UTD itd. Razmišljanje o lokalnem UTD v tem trenutku zasleduje več ciljev: 1) aplikacija UTD paradigme na lokalnem nivoju, ki je uporabna sama po sebi; 2) kot napotilo pri izbiri med različnimi programi strank ali kandidatov 3) kot primer, kako jo je mogoče UTD paradigmo aplicirati na različnih področjih in na različne načine; 4) koristi tudi razmišljanju o UTD na državni ravni v smeri večje kreativnosti in fleksibilnost v izvedbi; 5) na splošno uči razmišljati v okviru UTD paradigme in seznanja javnost z UTD idejo; 6) nastajanje tretjega UTD zbornika: UTD v praksi (UTD praxis) pri založbi Krtina.

Nadaljevanje na: http://utd.zofijini.net/2018/11/12/lokalni-utd-v-sloveniji/

Dr. Valerija KOROŠEC
valerija_korosec@yahoo.com
@valerijaSlo


Klepet v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo

maj 11, 2018

V petek, 20. aprila 2018, smo člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v društvenih prostorih pripravili dogodek z naslovom Klepet v knjižnici. Ker društvo letos praznuje 70-letnico delovanja, si člani prizadevamo obuditi in zabeležiti že marsikatere pozabljene spomine na kulturno dogajanje v našem kraju. Kot je uvodoma že povedala predsednica društva ga. Majda Klemenčič Vodušek, se žal v uvodnih 50 letih delovanja društva ni vodil arhiv dogajanja, zato bi bila potrebna temeljita raziskovalna ali diplomska naloga, ki jo prepuščamo še našim zanamcem. S povabljenimi gosti smo v snemanem pogovoru poskušali razjasniti in obuditi dragocene spomine, uskladiti datume in osebnosti, ki so zaznamovale delovanje DPD Svobode Kidričevo. Posnete podatke bomo uporabili v priložnostni publikaciji ob praznovanju naših 70 let.

Že v zborniku 60 let DPD Svoboda Kidričevo, ki je izšel ob 60. jubileju, sta v intervjuju obujala spomine na njuno udejstvovanje in delovanje društva, častna člana društva, g. Franc Vreže in g. Anton Banko. V zborniku je tudi kratek zgodovinski oris delovanja društva v prvih petdesetih letih, predstavljene pa so sekcije društva zadnjih 10 let.

In kaj so nam v klepetu zanimivega povedali naši gostje, člani in kulturni zanesenjaki:

Čeprav Rajko Topolovec v svoji knjigi z naslovom Kidričevo, kraj prišlekov, navaja, da je bilo proletarsko Kidričevo  že od samega začetka kulturno naselje in da je že leta 1947 bilo  ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče, ki se je leta 1952 preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda, so se zbrani strinjali, da podatek leto 1947 verjetno ne drži. Tudi sekcija pevski zbor je v raziskovanju ob petdesetletnici v svojem zborniku navedli letnico ustanovitve leto 1948, kot nam je predstavil g. Boris Urbančič član MPZ Talum Kidričevo. Iz ekonomskih razlogov sta sekciji godba na pihala v letu 1962 in moški pevski zbor v letu 1979 prešli iz okrilja DPD Svobode pod takratno Tovarno aluminija in glinice (TGA). Godbeniki in pevci so bili aktivni na vsaki proslavi, izvedli pa so veliko domačih in tujih gostovanj. V arhivu društva smo našli zahvale, priznanja, spomine, diplome pevskega zbora, katere smo tudi priložnostno razstavili v knjižnici.

Najdlje sežejo spomini g. Maksa Jabločnika, ki se spomni, da je prišel v Kidričevo leta 1949 in da je takrat kulturno in športno društvo spadalo pod sindikat takratne TGA. Spominja se dramske skupine, delovanja g. Černeta, g.Vrežeta, g. Lipuša,  sam pa je bil aktiven kot pevec moškega in mešanega pevskega zbora, kasneje pa je bil kratek čas tudi podpredsednik in predsednik društva. V svojem pripovedovanju se mu je najbolj vtisnil v spomin koncert v Pragi.

Branko Tonejc se med leti 1953 do 1960 spominja delovanja godbe na pihala – pleh muzike, majskih budnic med bloki, pevskega zbora, ki je bil redno na proslavah in veliko koncertov. Spominja se delovanja dramske sekcije, veliko so nastopali doma in gostovali v okolici. Sam je sodeloval tudi v dramski sekciji. V njegovem času je bila zelo aktivna lutkovna sekcija, ki je bila v kletnem prostoru prvega bloka. Dejavnosti so se odvijale najprej v zgradbah okrog gradu (šola, knjižnica), kasneje se knjižnica preseli v prizidek samskega bloka, nato v prostor v prvem nadstropju stare občinske zgradbe. Ostale sekcije so imele svoje prostore za delovanje in druženje po kleteh v blokih. Spomni se tudi delovanja fotokluba, ki pa ni bil pod okriljem društva, uspešno so igrali tudi šah. Društveno delovanje in posamezniki, predvsem prosvetni delavci, so s podmladki delovali v šoli. Iz delovanja in druženja otroških pevskih zborov in folklornih skupin (Pionirski festivali) so nastali zametki za kasnejše območne revije. V dvorani, današnjih upravnih prostorih Revitala, je bil velik oder na katerem so se zvrstili številni dogodki, proslave in nedeljske filmske matineje, ki so jih organizirali dramska, lutkovna in kino sekcija.

O knjižnični dejavnosti se je obudila spomine tudi ga. Mira Jevšovar, ki je v svojem dijaškem času nadomeščala in pomagala ga. Katici Stupan. Vodili so se kartončki in spiski knjig. Ker še v šoli knjižnica ni delovala, so izposojo vršili šolarji, ki so za izposojo tako kot zamudnino morali plačati. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana.

O folklorni skupini je spregovoril g. Martin Ozmec in poudaril, da so za svoje nastope  pridobili gorenjsko narodno nošo, veliko so nastopali in leta 1969, ob otvoritvi Hidroelektrarne Zlatoličje so sprejeli takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Najbolj uspešni so bili v času vodenja ga. Marije Visenjak.

Pavla Gombač se spominja prvega občnega zbora Svobode Kidričevo in pravi, da je bila kino dvorana nabito polna. Tudi prva proslava v dvorani, v času, ko je začela tovarna delovati, je bila polna, Svoboda pa je bila pokrovitelj programa. Kljub spominom ali nespominu, se ji zdi zanimiv pojav, da so ljudje z vseh koncev sveta prihajali sem. Čeprav so bile velika večina delavske družine, so čutili potrebo in željo, se kulturno-umetniško udejstvovati in se družiti. Ta potreba človeka je tako elementarna, da ljudje želijo videti kaj lepega, dobrega, zabavnega, smešnega; saj takrat televizije še ni bilo. Spominja se, da je tudi Svoboda imela kasneje prvo televizijo, v samski blok so jo hodili gledat. Takrat je bilo v novem kraju, kot je Kidričevo, ki je nastajalo med in po vojni, vse v nekem pričakovanju, da bo boljše, da bo lepše, da bomo nekaj ustvarili. Če bi danes nastajal ta kraj, bi nastajal drugačen kraj, saj bi bile drugačne potrebe. Pozdravlja zanesenjaštvo društvenih članov, ki se trudijo ohraniti knjižnico in bralno kulturo. Vse kar pa je bilo, pa je seme nekje le pustilo, ker tako gre v ljudeh, pa četudi greš v druge kraje se tega spominjaš in to pripoveduješ naprej. Tako nastane tisto največje izročilo – ljudsko blago, ki je nevidno, ima pa svoje korenine, svoje temelje. Kidričevo ohranja duh kraja in duh časa ohranja Kidričevo. To je neprimerljivo, kako svet hiti in živi, ampak kulturno umetniško življenje se še vedno goji, čestitke tistim, ki ga še držijo, in verjetno ne bo nikoli umrlo. Ker potreba po lepem najbrž v človeku nikoli ne umre.

O potrebi društvenega kulturnega življenja, ohranjanju ljubiteljske kulture, o modelu, ki bi ga morali širiti iz svoje prakse slovenski kulturni zanesenjaki v svetu, je spregovorila tudi ga. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in urednica zbornika ob letošnji 60-letnici delovanja zveze, v katerem najdemo pregled podatkov delovanja društev na širšem ptujskem področju. Poudarila je,  da so v preteklosti  Družbeno-politične organizacije vedno spodbujale kulturno-umetniško dogajanje in druženje, danes pa jo skrbi, da žal tega ni več.

Ga. Majda Klemenčič Vodušek je spregovorila tudi o izvoru, ustanovnem kongresu Delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah iz leta 1953, o pomenu imena Svoboda in ohranjanju tega imena. Naše DPD Svoboda je bilo prvo v našem okraju.

Gostje so ob koncu poudarili pomen  ustnega izročila, obujanja spominov in zapisov le-teh. Da se vodijo arhivi, posnetki, zapisi o življenju nekoč in danes za naše zanamce.

Če se vam v domačih arhivih skrivajo fotografije, zapisi, listine, če bi radi z nami delili spomine o kulturnem življenju v Kidričevem preteklega stoletja ali se aktivno vključili v sekcije našega društva, se v času ponedeljkovih uradnih ur oglasite v naših društvenih prostorih, v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo (v pritličju stare občinske zgradbe), kjer bomo z vami z veseljem poklepetali, sodelovali in soustvarjali.

Po posnetku povzela: Aleksandra Vidovič

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/drustva/klepet-v-knjiznici-dpd-svoboda-kidricevo.html


Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741