Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

november 6, 2019

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu


Spomin na umrle v taborišču po II. svetovni vojni

oktober 22, 2019

Zgodovino tega kraja sredi Dravskega polja je globoko zaznamovalo taborišče: v prvi in drugi svetovni vojni ter v obdobju po drugi vojni. Žrtvam, ki so v kidričevskem taborišču izgubile življenje, so se predstavniki nemško govorečih dežel nedavno poklonili s slovesnostjo. V novo oblikovanem Parku generacij so odkrili mozaik, ki ga je oblikoval in financiral Karl Lesjak.

V Kidričevem so umirali ruski vojaki, ujetniki Nemcev (različnih narodnosti), ujetniki partizanov (zlasti nemško govoreči in premožnejši). V času nemške okupacije naj bi v taborišču umrlo okoli 1.000 ljudi, v času po vojni pa 4.000.

Karl Lesjak je kot preživel grozote kidričevskega taborišča, ki se jih je z grenkobo in jezo spominjal vse življenje. Kot je povedal, je zaradi povojnih grozot, ki so doletele njegovo družino, gojil neizmerno sovraštvo do Slovencev. A zadnja leta je premogel toliko moči, da se je tega sovražnega in bridkega občutka osvobodil. Prelomni trenutek je bil tudi, ko je nekaj let nazaj na spominski plošči na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju odkril ime svojega starega očeta. Ker se je uspel osvoboditi grenkih občutij, ki so mu jih za celo življenje pustili izgon iz države sredi januarja 1946 ter kasnejše životarjenje v kidričevskem taborišču (takrat je bil nekaj let star deček), se je odločil postaviti mozaik. V njem so zapisane besede bolečina, beda, trpljenje, vera, upanje, ljubezen. Talni mozaik kot spominsko obeležje opozarja na grozote, ki so se v taborišču dogajale po drugi svetovni vojni.

Odkritju mozaika je na vojnem pokopališču sledila spominska svečanost z govori, kulturnim programom in položitvijo venca.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17970-kidricevo-spomin-na-umrle-v-taboriscu-po-ii-svetovni-vojni


Kopališče nekoč – in nikoli več …

avgust 23, 2019

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec


Park generacij bo končan do poletja

februar 19, 2019

V središču Kidričevega ob Mercatorjevi trgovini nastaja novi park. Po nekaj predlogih so izbrali ime Park generacij. Igrala za otroke in klopce že stojijo, nameravajo pa še postaviti posebne fitnes naprave za starejše.

Dela bodo končali do poletja, saj bo slovesno odprtje parka v času občinskega praznika. V parku manjkajo še grb in dva drogova, kjer bodo obesili zastavi pobratenih občin. »Želimo postaviti še prav posebne fitnes naprave za starejše. Igrala za otroke že imamo. Zaradi imena parka želimo poskrbeti za vse generacije,« je povedal župan Anton Leskovar.

Predlogi za ime parka so med drugim bili Park spominov, Park sprave in Park miru. »Menim, da je Park generacij še najbolj primerno poimenovanje. Sprava, mir in spomin so težke besede, pod besedo generacije pa lahko zajamemo vse občane.«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/14432-kidricevo-park-generacij-bo-koncan-do-poletja

Vida Božičko


Občina gozda za širjenje letališča ne da!

december 20, 2018

Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda.

V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar.

Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar.

Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/21-zgoraj-rotator-desno/13662-kidricevo-obcina-gozda-za-sirjenje-letalisca-ne-da

Vida Božičko


Nogometni klub NK Aluminij Kidričevo

december 10, 2018

Zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010

Diplomsko delo Gregorja Dončeca o nogometnem klubu Aluminij, ki je leta 2016 preraslo v lepo oblikovano monografijo.

“Poglavitni namen diplomskega dela je bilo proučiti in opisati delovanje NK Aluminij iz Kidričevega od nastanka pa vse do leta 2010. Prav zaradi dejstva, da o NK Aluminij v strnjeni obliki ni ničesar napisanega, me je pritegnilo k pisanju te diplomske naloge. V prvem delu naloge sem opisal zgodovino Kidričevega in organiziranost športa v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zapletene začetke NK Aluminij. V drugem delu diplomske naloge sem pisal o ustanovitvi NK Aluminij in orisal njegovo delovanje, vzpon in padce v različnih tekmovalnih sistemih in ligah, v političnih in gospodarskih razmerah ter delovanje med vojno za samostojnost Slovenije. Največ podatkov sem pridobil s pomočjo Branka Dončeca in Alojza Vinklerja. Slednji je bil dolgoletni igralec in član kluba in ima ogromno slikovnega materiala ter mnogo dragocenih podatkov o dogajanju v klubu. Te podatke pa sem nadgradil z razgovori s še živečimi igralci in člani kluba, s članki iz lokalnih časopisov in iz strokovne literature. V tretjem delu sem opisal, kako je klub deloval v različnih prostorskih, organizacijskih, materialnih in finančnih pogojih, kako je reševal problematiko okrog kadrov, saj se je zamenjalo veliko igralcev, trenerjev in odbornikov. V zaključku pa sem zapisal še perspektive kluba, ki so zelo pomembne, ker bodo v prihodnje krojile usodo kluba.”

Diplomska naloga (PDF)
https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22050540DoncecGregor.pdf

Monografija (PDF)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT/6c27aed6-65d3-4720-9124-aa5a9a2eb3fe/PDF

Napotilo:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT


Konstrukcija resničnosti – Kidričevo

december 10, 2018

Dokument o ustvarjanju enega od mogočih svetov  

Na spletni strani hrvaškega fizika Antonia Šiberja, najdemo podrobno in bogato vizualno predstavitev zgodovine in sodobnosti Kidričevega, ki je nastala tekom njegovega obiska kraja marca leta 2017.

Kot zapiše avtor, se spletna stran »Konstrukcije stvarnosti« ukvarja s prostorom na meji med znanostjo, percepcijo in ilustracijo.

Povezavi:
http://www.antoniosiber.org/kidricevo.html
http://www.antoniosiber.org/kidricevo_2.html