Kidričevo: nova urbanistična podoba mesta v duhu Plečnikovega učenca

V Kidričevem potrdili strokovne podlage za arhitekturni razvoj mesta

V Kidričevem so nedavno potrdili posebne strokovne podlage za prvo fazo urbanistične arhitekturne zasnove razvoja mesta. Arhitekt Uroš Reiter oz. Studio Perspektiva je skušal nadaljevati vpliv Plečnikovega učenca Danila Fürsta na podobo mesta.

Arhitekturna zasnova Kidričevega, ki je začelo nastajati šele z odprtjem tovarne glinice in aluminija po drugi svetovni vojni, po mnenju pripravljavcev projekta izžareva videz sodobnega naselja in ima potencial za nadaljnji razvoj prostora, zato je po njihovem treba zamisel nadgraditi v kontekstu obstoječega stanja.

Možnosti širitve naselja tako za bivanjske kot storitvene vsebine je, kot poudarjajo, treba iskati zunaj zavarovanega območja kulturnega spomenika, zato je zaradi obstoječih grajenih struktur in infrastrukture smiselno stanovanjski del naselja širiti na sever in zahod, centralne in storitvene dejavnosti pa na južno stran Kopališke ulice.

“Želja po razvoju in sodoben način življenja narekujejo obnovo mesta in iskanje novih rešitev urbanega razvoja. Z inovativnimi ukrepi želimo zasnovati vizijo razvoja mesta Kidričevo za prihodnost, ki bi omogočila visoko kakovost bivanja ter ohranjala simbiozo z naravo. Zelene površine imajo ključno vlogo pri zasnovi mesta,” menijo.

Mesto zasidra osrednja avenija

Značaj osrednje avenije naj bi imela glavna cestna povezava, ki vodi iz severne smeri proti tovarniškemu kompleksu in jo je treba preoblikovati ter ji dati novo arhitekturno podobo, usklajeno s preteklo in novo urbanistično ureditvijo mesta.

Na južnem predelu, v osrčju mesta, ob aveniji snovalci projekta predlagajo oblikovanje mestnega središča z javnimi programi, od katerih bi najopaznejše mesto imela nova večnadstropna poslovna objekta, ki bi vzpostavljala vrata v pravokotno dominantno smer proti občinski stavbi.

Ob osi v smeri občine bi vzpostavili mestno središče z osrednjim večnamenskim kulturnim objektom, kapelo in večjim osrednjim mestnim trgom, prostor pa bi se nadaljeval z grajeno strukturo vse do degradiranega območja, ki bi ga po predlogi izkoristili kot raziskovalno-pedagoški inkubator mesta, vsebinsko v navezavi na močno industrijo v prostoru.

Stanovanja, a ne na škodo parka

Prečno na omenjeno novo vzpostavljeno os proti občini bi se na severnem delu razprostirala ozelenjena struktura stare soseske, zgrajene iz kompozicijsko strogo postavljenih blokov arhitekta Danila Fürsta. Širitev stanovanjskega dela mesta stroka predlaga v severni smeri. Zazidavo bi postavili na temeljni geometrijski zasnovi arhitekta Fürsta kot nadaljevanje prvotne zasnove postavitve objektov v gozd.

Zahodni predel mesta, severno od občine, bi bilo po njihovem smotrno nameniti gradnji manj goste stanovanjske pozidave s postopnim prehajanjem v zeleni odprti prostor.

Da bi preprečili izgubo zelenih površin, predlagajo ureditev mirujočega prometa pod ravnijo terena, s čimer bi ohranili dragocene odprte površine in zmanjšali izgubo večjih delov mesta, saj je strehe parkirnih površin mogoče nameniti javni rabi in jih ozeleniti.

Zato je del načrtov tudi garažna hiša na severni strani mesta, s katero bi pokrili vse potrebe tamkajšnjih stanovalcev, in večja garažna hiša pod glavnim trgom, ki bi bila namenjena stanovalcem južnega predela, dnevnim migrantom in obiskovalcem, še dodajajo avtorji projekta.

A. J.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/kidricevo-nova-urbanisticna-podoba-mesta-v-duhu-plecnikovega-ucenca/618956

Zbornik ob 60 obletnici DPD Svoboda Kidričevo

Ob 60-letnici DPD Svoboda Kidričevo so leta 2008 izdali publikacijo 60 LET DPD SVOBODA KIDRIČEVO s pregledom njihovih preteklih dejavnosti. V elektronski obliki jo je zdaj pripravil član društva Vladko Meglič.

Povezava: https://issuu.com/vladkomeglic/docs/60_let_dpd_svoboda_kidri_evo

Vabljeni k branju!

Urbanistična arhitekturna zasnova razvoja mesta Kidričevo

Občina Kidričevo je v sodelovanju s projektno skupino Studio perspektiva d.o.o. in predstavniki ZVKDS Maribor pripravila spletno predstavitev

URBANISTIČNO ARHITEKTURNE ZASNOVE RAZVOJA MESTA KIDRIČEVO.

Sodelujoči:

1. Predstavitev posebne strokovne podlage – predstavniki Studio perspektiva d.o.o

UROŠ REITER, univ.dipl.inž.arh..

DEJAN ŠTAMPAR, univ.dipl.inž.arh.,

ANDREJ STRGAR, univ. dipl. inž. kraj. arh.

2. Zahteve za varovanje kulturne dediščine kraja – predstavniki ZVKDS

SREČKO ŠTAJNBAHER, prof.geogr, vodja OE Maribor,

Dr. EVA SAPAČ, univ.dipl.um.zgod.,

MIRAN KRIVEC, univ.dipl.inž.arh.kr.,

3. Želje občine Kidričevo za razvoj – predstavniki Občine Kidričevo

ANTON LESKOVAR, župan

DAMJAN NAPAST, mag. posl. inf., direktor občinske uprave

KSENIJA SAGADIN, mag. arh, občinska urbanistka

Vir: https://www.kidricevo.si

Za ljubitelje športa in zgodovine

S projekti v okviru programov LAS bodo uredili tekaško progo in vizualno podobo nekdanjega taborišča

S sredstvi lokalne akcijske skupine LAS Bo­gastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah bodo to leto v občini Kidričevo iz­vedli dva projekta. Kot pravi Mojca Meško, ki je na občini zadolžena za razvojne projekte, bodo s projektom Tek za pokal Ravnega polja zagotovo nagovorili vse več športnih navdušencev. »Občina to snuje s Športno zvezo Kidričevo. Trasirali bomo progi v dolžini petih oziroma desetih kilometrov. Začetek bo pri športni dvorani v Kidričevem, po­tekali bosta po naravnem okolju do gramoznice Pleterje. Tam se bosta pet- in desetkilometrska te­kaška proga razšli, tekači pa bodo izbrali tisto, ki jim je v danem trenutku bližja oziroma jo bodo zmogli preteči,« razlaga Meškova. Postavili bodo označevalne table, poskrbeli za promocijo špor­tnih programov, in da bosta progi, ki se vijeta po Dravskem polju, vedno lepo vzdrževani in primer­ni za tek, še napovedujejo v občini in ocenjujejo, da bodo v prihodnje zagotovo vabili tudi na kak maraton.

Z drugim projektom, Lazaret, bodo segli v zgo­dovino, poleg občine pa v njem sodelujejo Talum, zavod Nazaj na konja in Ustanova v objemu sku­pnosti. »Projekt bo vizualiziral vojaško bolnišni­co in taborišče v Strnišču v času prve svetovne vojne. Z njim obujamo polpreteklo zgodovi­no iz obdobja, ko sta bila v Ki­dričevem vojaška bolnišnica in taborišče. Odločili smo se za virtualno predstavitev Strnišča med prvo svetovno vojno, danes so to naselja Kidričevo, del Nji­verc in del industrijske cone Taluma. Prikazali bomo obmo­čje barak, skupaj jih je bilo kar 295, v njih pa je bilo prostora za več kot 14 tisoč postelj. Po koncu vojne so barake nudile zatoči­šče beguncem s Primorskega in iz Istre, v kasnejših letih pa tudi ruskim beguncem. V zadnjih letih smo zbrali veliko gradi­va, tehnologija pa nam omogo­ča zelo doživeto ponazoritev takratnega časa,« razlaga Me­škova. Prepričana je, da bo virtualni sprehod skozi taborišče in bolnišnico pritegnil mnoge, ki jih zanima naša preteklost. »Poučna predstavitev zgodovine se prepleta z arhitekturo in nam predstavlja velikost takratnega območja. Pri tem projektu sode­lujemo tudi s člani DPD Svoboda Kidričevo, ki imajo veliko gradi­va iz časa prve svetovne vojne,« dodaja.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/avtor/slavica-picerko-peklar-5981

Obnova Tovarniške ceste – kmalu brez granitnih kock

Še zadnje granitne kocke, s katerimi je bila tlakovana pot proti kidričevski tovarni, bodo kmalu postale zgodovina. Da bo cesta lepa in gladka, bodo čeznje potegnili črno asfaltno prevleko.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) izbira izvajalca del, ki bo v Kidričevem obnovil 1,6 kilometra dolg cesti odsek mimo tovarne Talum. Za pridobitev dela se poteguje sedem ponudnikov, vrednost ponudb je od 480.000 do 620.000 evrov. Odločitev o izbiri še ni dokončna, trenutno so ponudbe v pregledu in postopku ocenjevanja. Takoj ko bo izvajalec pravnomočno izbran in z njim podpisana pogodba, se bodo začela dela na terenu, ki bodo predvidoma trajala štiri mesece.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19868-kidricevo-obnova-tovarniske-ceste-kmalu-brez-granitnih-kock

Mojca Zemljarič 

Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu

Spomin na umrle v taborišču po II. svetovni vojni

Zgodovino tega kraja sredi Dravskega polja je globoko zaznamovalo taborišče: v prvi in drugi svetovni vojni ter v obdobju po drugi vojni. Žrtvam, ki so v kidričevskem taborišču izgubile življenje, so se predstavniki nemško govorečih dežel nedavno poklonili s slovesnostjo. V novo oblikovanem Parku generacij so odkrili mozaik, ki ga je oblikoval in financiral Karl Lesjak.

V Kidričevem so umirali ruski vojaki, ujetniki Nemcev (različnih narodnosti), ujetniki partizanov (zlasti nemško govoreči in premožnejši). V času nemške okupacije naj bi v taborišču umrlo okoli 1.000 ljudi, v času po vojni pa 4.000.

Karl Lesjak je kot preživel grozote kidričevskega taborišča, ki se jih je z grenkobo in jezo spominjal vse življenje. Kot je povedal, je zaradi povojnih grozot, ki so doletele njegovo družino, gojil neizmerno sovraštvo do Slovencev. A zadnja leta je premogel toliko moči, da se je tega sovražnega in bridkega občutka osvobodil. Prelomni trenutek je bil tudi, ko je nekaj let nazaj na spominski plošči na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju odkril ime svojega starega očeta. Ker se je uspel osvoboditi grenkih občutij, ki so mu jih za celo življenje pustili izgon iz države sredi januarja 1946 ter kasnejše životarjenje v kidričevskem taborišču (takrat je bil nekaj let star deček), se je odločil postaviti mozaik. V njem so zapisane besede bolečina, beda, trpljenje, vera, upanje, ljubezen. Talni mozaik kot spominsko obeležje opozarja na grozote, ki so se v taborišču dogajale po drugi svetovni vojni.

Odkritju mozaika je na vojnem pokopališču sledila spominska svečanost z govori, kulturnim programom in položitvijo venca.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17970-kidricevo-spomin-na-umrle-v-taboriscu-po-ii-svetovni-vojni

Kopališče nekoč – in nikoli več …

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec

Park generacij bo končan do poletja

V središču Kidričevega ob Mercatorjevi trgovini nastaja novi park. Po nekaj predlogih so izbrali ime Park generacij. Igrala za otroke in klopce že stojijo, nameravajo pa še postaviti posebne fitnes naprave za starejše.

Dela bodo končali do poletja, saj bo slovesno odprtje parka v času občinskega praznika. V parku manjkajo še grb in dva drogova, kjer bodo obesili zastavi pobratenih občin. »Želimo postaviti še prav posebne fitnes naprave za starejše. Igrala za otroke že imamo. Zaradi imena parka želimo poskrbeti za vse generacije,« je povedal župan Anton Leskovar.

Predlogi za ime parka so med drugim bili Park spominov, Park sprave in Park miru. »Menim, da je Park generacij še najbolj primerno poimenovanje. Sprava, mir in spomin so težke besede, pod besedo generacije pa lahko zajamemo vse občane.«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/14432-kidricevo-park-generacij-bo-koncan-do-poletja

Vida Božičko

Občina gozda za širjenje letališča ne da!

Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda.

V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar.

Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar.

Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/21-zgoraj-rotator-desno/13662-kidricevo-obcina-gozda-za-sirjenje-letalisca-ne-da

Vida Božičko