S koncesijami, poudarjajo v Kidričevem, je vse čisto

14 decembra, 2011

Sprejeti odloki, na podlagi katerih je občina Kidričevo sklenila koncesijski pogodbi za oskrbo s pitno vodo

V večini občin na širšem ptujskem območju svetniki te dni potrjujejo programe oskrbe s pitno vodo in običajno izvedo, da bo Komunalno podjetje Ptuj, ki mu je trinajst tukajšnjih občin pred dobrim mesecem podelilo koncesijo, v skladu s sprejetimi obveznostmi tudi v prihodnje skrbelo za oskrbo s pitno vodo, ne more pa zagotavljati pričakovano hitre obnove vodovodnega sistema, saj za to nima finančnih virov, vendar pa je posodobitev vodovodnega omrežja dogovorjena in se bo v prihodnjih letih tudi nadaljevala. Med svetniki občine Kidričevo, ki so razvojni program ptujskega komunalnega podjetja ocenili za dobrega, je zavrelo, ker so nekateri med njimi prepričani, da je občina pri podelitvi te in še posebej koncesije sosednji bistriški komunali ravnala “na svojo roko”. Tretjino prebivalcev občine Kidričevo se namreč že od nekdaj oskrbuje z vodo iz bistriškega vodovodnega sistema, ker je ta ljudem bližji, kar se ponavlja tudi na področju ravnanja z odpadki, saj so naselja v soseščini Pragerskega vključena v tamkajšnji sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.

“Mi smo v prekršku,” je bil sredi razprave o oskrbi z vodo prepričan svetnik Anton Habjanič, LDS, ki kar ni hotel razumeti, zakaj je del naselij vezanih na vodovodni sistem Komunale Slovenska Bistrica, a mu župan Anton Leskovar kar ni vedel javno odgovoriti na zastavljena vprašanja, pač pa je na njegova vprašanja odgovarjal s povabilom, naj se oglasi pri njem, pa mu bo vse razložil. Po dalj časa trajajoči razpravi, v kateri je svetnik Milan Fideršek, SDS, spomnil, da je ptujsko komunalno podjetje kmetom, ki obdelujejo zemljo na varovanih vodovarstvenih območjih, izplačalo zahtevano odškodnino, bistriška komunala pa tega še ni storila, so svetniki naposled dobili vsaj nekaj odgovorov na svoja vprašanja. Tako jim je Jožica Dobaj iz Komunale Slovenska Bistrica pojasnila, da bi sprejeto državno uredbo zagotovo spoštovali in odškodnine tudi plačali, če bi le imeli finančni vir za kaj takega. Svetnike je tudi spomnila, da sodelovanje med občinama Slovenska Bistrica in Kidričevo na področju vodooskrbe ni novo, pač pa temelji na sodelovanju iz preteklosti, in še, da je občina Kidričevo pred časom postala solastnica tega bistriškega podjetja, kar tudi pomeni, da se lahko v tem primeru odločijo za neposredno podelitev koncesije, kar je občina Kidričevo tudi storila in zaradi tega nikakor ni v prekršku. Ali je tako občinsko ravnanje všeč ptujski komunali, je zanimalo svetnika Habjaniča, izvedel pa je, kot mu je pojasnil Marjan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj, da bi ti sicer rade volje z vodo oskrbovali tudi tisti del občine Kidričevo, ki se zdaj z vodo napaja iz Slovenske Bistrice, a da se lahko občina odloča po svoji presoji. “Zaradi preklopa na bistriški sistem imamo res nekaj težav, zmanjšano je delovanje črpališča v Župečji vasi, a kakih večjih nevšečnosti nimamo, res pa je, da bi želeli z vodo oskrbovati tudi tiste dele kidričevske občine, ki so zdaj priklopljeni na sosednji vodooskrbni sistem,” je svetnikom razlagal Gregorinčič in potrdil županu Leskovarju, ki je svetnike spomnil, da so vodovodni sistemi v lasti občin in morajo te tudi zagotavljati razvoj, ter poudaril, da je manj kot 900 tisoč evrov, kolikor zberejo na račun omrežnine v celotnem vodooskrbnem sistemu, odločno premalo za takojšnje širše zastavljene investicije.

Kako je potekala podelitev koncesije v primeru oskrbe s pitno vodo, je svetnikom pojasnil Egon Repnik, ki je tudi za naš časnik razložil: “Pripravo razpisne dokumentacije in vodenje postopka skupne podelitve koncesije za oskrbo s pitno vodo je za trinajst občin s širšega ptujskega območja ob sodelovanju družbe Lex Localis iz Maribora usklajevala posebna 13-članska strokovna komisija, v kateri je imela vsaka občina enega predstavnika. Po objavi javnega razpisa in razpisne dokumentacije je v postopku konkurenčnega dialoga omenjena strokovna komisija najprej opravila pregled in oceno prispele ponudbe z ugotavljanjem izpolnjevanja razpisnih pogojev s strani edinega ponudnika. V drugi fazi je komisija opravila konkurenčni dialog z edinim ponudnikom, in sicer Komunalnim podjetjem Ptuj, d.d., ter o svojem delu konec letošnjega maja pripravila končno poročilo. Na osnovi tega poročila je občinska uprava junija letos izdala upravno odločbo, ki je v začetku avgusta postala pravnomočna. S tem je bil izbor koncesionarja končan in v začetku letošnjega novembra je bila s Komunalnim podjetjem Ptuj podpisana tudi koncesijska pogodba o oskrbi s pitno vodo.” V primeru sodelovanja s Komunalo Slovenska Bistrica Repnik poudarja, da je občina Kidričevo solastnica tega podjetja, občinski svetniki pa so na svojih preteklih sejah sprejeli potrebne odloke, ki so vodili v ta nakup in tudi kasnejšo podelitev neposredne koncesije. “Nikakršnih nedovoljenih iger in dogovarjanj, kot to želijo prikazati nekateri, ni v ozadju našega sodelovanja s Komunalo Slovenska Bistrica,” poudarjata tako kidričevski župan Leskovar kot njegov pravni svetovalec Repnik.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 14.12.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011121405722440


Zapisniki prvih rednih sej krajevnih odborov Lovrenc na Dr. polju in Mihovce – Dragonja vas

20 junija, 2011

Kot zagotavljajo na občini, bodo z novo spletno stranjo zapisniki sej krajevnih odborov Občine Kidričevo sproti redno objavljani, do takrat pa za vzorec objavljamo prve zapisnike dveh krajevnih odborov: Lovrenc na Dr. polju in Mihovce – Dragonja vas.

Krajevni odbor Lovrenc na Dr. polju se je do zdaj sestal le enkrat.

1. redna seja, 15.3.2011

Krajevni odbor Mihovce – Dragonja vas je do danes opravil dva sestanka, drugega tudi ob prisotnosti župana in večje skupine občanov.

zapisnik 1. redne seje, 16.3.2011

zapisnik 2. redne seje, 30.5.2011

Zapisnike je posredovala Občina Kidričevo.

Za zapisnike drugih krajevnih odborov lahko pišete g. Zdenki Bek (zdenka.bek@kidricevo.si)


S podeželskim razvojem v mesto?

19 maja, 2011

Iz kolumne Bodičaste zgod(b)e

Cesta, po kateri se vozim na Ptuj, je z vsako pomladjo bolj uničena. Včasih smo ji rekli celo magistralka, zdaj niti ne vem, v katero kategorijo cest sodi, vsekakor pa po svojem videzu ne med državne ceste, ki povezujejo ne samo slovenske vasi in mesta, pač pa vodijo tjakaj čez mejo. Pa so tiste ceste, ki niso (več) na območju Evropske unije, širše, z gladko in ravno asfaltno prevleko, in celo kolesarji in pešci imajo tam kje hoditi in voziti.

Prav imajo tisti, ki vabijo, naj deželo na sončni strani Alp spoznavamo po stranskih poteh. Te so namreč, vsaj v zadnjem desetletju, vse bolj urejene in makadama zdaj tam doli na Ptujskem pa še kakšnem polju skoraj ni več videti, razen seve na že omenjenih glavnih poteh. Vsako leto je več urejenih vaških središč na podeželju, saj občine, ki dajo kaj nase, skrbno ravnajo z denarjem, ki ga je mogoče pridobiti za razvoj vaških jeder. Klopce ob cerkvah in kapelah, zelenice, ki jih domačini skrbno negujejo in varujejo, otroška igrala in ob popoldnevih vaška mladež, ki tam, vsem na očeh, preživlja proste trenutke. V Župečji vasi na Dravskem polju so domačini še kako ponosni na urejeno okolico vaške cerkve sv. Antona, med počitnicami, pravijo, je tam shajališče mladih, ki si kar sredi vasi priredijo še kak piknik, pa pridejo na pečen krompir in koruzo še vsi, ki bi sicer vili roke, češ, ta naša mladina! Kot to, brez posebnega uspeha, da bi bilo drugače, počnejo ljudje v mestu, ki o kakem urejenem mestnem jedru, kjer bi se zbirali, posedali ob fontani in se družili kar tako zaradi prijaznosti do sosedov in someščanov, lahko le sanjajo. V mestu denarja za razvoj vaških jeder pač ni in zato v mestu skoraj ni videti mladih, ki bi se družili vsem na očeh. Pač pa je te mlade srečati pod avtobusno postajo, v odmaknjenih mestnih ulicah, ob koncih tedna pa na osrednji mestni tržnici, kjer te dni že navsezgodaj zjutraj in pozno v noč vse svoje skrbi utapljajo v alkoholni in še kakšni omami.

Z urejenimi vaškimi jedri in s športnimi igrišči, ki pa prepogosto samevajo, se ponašajo tudi kraji na Ptujskem polju. In tam bodo poleg kanalizacijskega omrežja poskrbeli še za izgradnjo kolesarskih in pešpoti, da bo mogoče do Ptuja brez strahu tudi kolesariti. Pa je že zdaj, čeprav se je gradnja v sosednji občini komaj prav razcvetela, na dlani, da se bo kolesarska pot na koncu markovske občine zlila s prometno cesto, ki je s svojimi petimi kilometri do mesta tako zelo nevarna, da se le redki kolesarji upajo zapeljati po njej. Da se bodo, enkrat v prihodnje, osnovnošolci namesto s šolskim avtobusom iz vasi do mesta lahko zapeljali kar s kolesi, so za zdaj le neuresničljive sanje in še kakšna generacija osnovnošolcev bo svojo mladost preživljala, čakajoč na avtobus, namesto da bi mladi in polni energije sedli na kolo in odpeljali v svet. Pa čeprav za zdaj le v šolo, po znanje, ki jim bo koristilo – ali pa tudi ne – v življenju.

V letih, ko so v naši deželi nekoč velike občine razpadle na veliko število manjših, gre razvoj svoja pota. Podeželje dobiva novo, mikavnejšo podobo, ljudje so v manjših občinah pripravljeni kaj dobrega za svoje vasi narediti še vedno s prostovoljnim delom, še več seveda naredijo z denarjem, ki ga je mogoče dobiti na račun nerazvitosti in demografske ogroženosti. In ker so razvojni denar v preteklih letih lahko koristili predvsem za izgradnjo vaških poti in cest, so pač poskrbeli za asfaltiranje poti, ki bi, pošteno priznajmo, lahko vabile tudi z urejeno makadamsko podobo. Tisti v državi upravi in še dlje, v kakšni od evropskih pisarn, v dobri veri, da z delitvijo razvojnega denarja resnično podpirajo napredek, ne vedo ali nočejo slišati, kakšne so resnične razvojne prioritete slovenskega podeželja, in da bi tudi tam, kjer ne bo nikdar zgrajena avtocesta, ljudje radi urejene glavne prometnice, ob njih pa kolesarske in pešpoti.

V mestu, kamor se najpogosteje zapeljem kar s kolesom, bi bilo treba najti denar za oživitev mestnega jedra. Saj hiše na zunaj in na prvi pogled niti niso tako zelo ubožne, a vendar v njih ni kaj doživeti, kaj videti in vse manj kupiti. Mesto bi zdaj, bolj kot za karkoli, denar potrebovalo za svojo duhovno prenovo – no, če se ta sploh lahko tudi zares kupi z denarjem? – in potem bi sredi mesta morda kdaj lahko uzrli tudi fontano, ob njej pa meščane, ki bi uživali v želeni podobi, pa ne prihodnosti, pač pa sedanjosti.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 19.5.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011051905647398


Cirkovčanom se obeta lepše vaško središče

4 maja, 2011

Občina Kidričevo za to jesen napoveduje začetek urejanja vaškega središča v Cirkovcah. Del denarja naj bi pridobili tudi iz sredstev za urejanje vaških jeder iz razpisa ministrstva za kmetijstvo

“Smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za začetek urejanja vaškega središča v Cirkovcah, zato smo pred časom sklicali zbor krajanov in Cirkovčanom predstavili projekt, obenem pa najbližje prebivalce, stranke v postopku pridobivanja dovoljenj, poprosili za njihova soglasja. Z deli sicer ne bomo posegali v njihova imetja, a ker gre za bližnje stanovalce, morajo ti soglašati z načrtovanim urejanjem okolja. Kar 61 strank je vključenih v ta postopek, a verjamemo, da ti predstavljenemu projektu ne nasprotujejo, zlasti ker je vsem še kako jasno, da je vaško središče v Cirkovcah potrebno prenove in primerne ureditve,” pravi Damjan Napast, višji svetovalec kidričevskega župana Antona Leskovarja. “Zbora krajanov se je udeležilo veliko ljudi, ti pa so v glavnem pozdravili načrtovane posege in se že zdaj veselijo drugačne podobe svojega vaškega središča, saj bo z izgradnjo krožišča poskrbljeno za večjo varnost v prometu, pešci bodo dobili svoj prostor za sprehajanje, tudi prepotrebna parkirišča bomo uredili, pri vsem tem pa nismo pozabili na primerno ozelenitev osrednjega dela Cirkovc. Zaradi načrtovane ureditve bomo morali nekoliko prestaviti avtobusno postajališče, ki je zdaj pri gostilni, poslej pa bo bližje šoli, a tudi do tja bo vodil pločnik, tako da bo postaja vsem lažje dostopna,” pravi Napast.

Najprej, razlagajo na Občini Kidričevo, bo sredi Cirkovc treba podreti staro stavbo, kjer je bil nekdaj gostinski lokal, zdaj pa prazna iz leta v leto bolj propada in ni nikomur v ponos. “Pred leti je Občina Kidričevo to staro hišo že odkupila, tako da z lastništvom nimamo težav. Tam bomo uredili krožišče, do njega pa vse cestne poti in na novo zgradili pločnike, en krak tega bo segal vse do pokopališča. Poskrbeli bomo za urejeno podobo okolice ob trgovini in cerkvi, in zgradili več parkirišč. Pri trgovini, kjer jih je zdaj le dvanajst in se ljudje s parkiranjem znajdejo, kot vedo in znajo, bo z novo ureditvijo kar 82 parkirnih mest, ta bomo uredili tudi na prostoru nekdanje “brigade”, pri pošti, kjer je sicer zazidalno območje, a ker zdaj ni interesa za kakršnokoli gradnjo, bomo tisti prostor spremenili v parkirna mesta, če pa bo kdaj želja po gradnji, bo to brez večjih sprememb mogoče uresničiti,” predstavlja projekt županov svetovalec. Dela, ki se jih lotevajo v občini Kidričevo, so vredna dobrih 734 tisoč evrov.

“Z urejanjem vaškega jedra v Cirkovcah se prijavljamo na razpis ministrstva za kmetijstvo, ki sofinancira urejanje vaških jeder in središč. Na tak način smo pred dvema letoma že poskrbeli za drugačen, ljudem všečen videz vaškega središča v Župečji vasi,” dodaja Napast. Začetek del v Cirkovcah napoveduje še za to jesen, seveda ob pričakovanju, da bodo vsi potrebni postopki za gradnjo potekali brez težav in kakršnihkoli nasprotovanj.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 4.5.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011050405642844


Otvoritev športne dvorane v Kidričevem

4 aprila, 2011

Pisma bralcev

Konec marca sem se udeležil otvoritve športne dvorane v Kidričevem, ki je lahko v ponos vsem občanom. Dogodek se mi bo za vedno vtisnil v spomin, vendar z grenkim priokusom.

Na sami prireditvi je besedo dobilo kar nekaj pomembnih ljudi. Vse sem zelo pozorno poslušal. Bilo je izrečenih veliko zahval, vendar pa nisem zasledil zahvale tistim ljudem, ki so najbolj zaslužni, da ta dvorana danes stoji in je predana svojemu namenu. Nehote se mi je vsilil občutek, da si pripenjajo priponke zaslug tisti, ki so temu projektu na začetku celo nasprotovali in se vanj vključili ob zadnjih zaključnih delih in tik pred otvoritvijo. Da imajo ljudje zelo kratek spomin, bi verjel, če ne bi spregovoril tudi bivši ravnatelj, ki je podrobno orisal zgodovino športa v Kidričevem zadnjih 45 let, ni pa mu spomin segel tri leta nazaj, da bi ob vseh imenovanih omenil najzaslužnejše ljudi iz občine, ki so prav gotovo vložili veliko napora, znanja in spretnosti, da se je realiziral ta veliki projekt. Sprašujem se, kaj so si ob vsem tem mislili gostje, občani in starši, ki vedo, da sta za to najbolj zaslužna bivši župan in bivša direktorica občinske uprave, ki pa nista bila niti omenjena, kaj šele pozvana k besedi.

Ob vsem tem sprenevedanju me skrbi, v kakšni občini živim, kdo to občino vodi in kaj naj bo zgled našim otrokom.

Jože Peršuh, Župečja vas

Objavljeno v Večeru, v ponedeljek, 4.4.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011040405634720


Župečja vas ima uradno lepo urejeno vaško jedro!

7 decembra, 2010

V uradnem sporočilu občine Kidričevo smo lahko te dni prebrali naslednjo novico:

“Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma so mnenja na Turistični zvezi Slovenije. To je tudi temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna.

Občina Kidričevo se je na tekmovanju Turistične zveze Slovenije “MOJA DEŽELA- LEPA IN GOSTOLJUBNA  2010”, tekmovanju  slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti z  urejenostjo vaškega jedra: “Župečja vas” uvrstila na 3. mesto.

Več o uvrstitvi in rezultatih tekmovanja na povezavi Turistična zveza Slovenije.”

Vir: http://www.kidricevo.si/podrocje.aspx

Župečji vasi vsekakor čestitke, čudi pa, da za to izvemo šele zdaj, čeprav je podelitev nagrad potekala že 8. oktobra 2010, rezultati pa so bili znani, kot je razvidno iz dokumenta, že 22.9.2010.

Rezultati akcije:

http://www.turisticna-zveza.si/projekti/REZULTATI%20SKUPNI%202010.pdf