Albaugh lahko v Račah poveča proizvodnjo herbicidov

Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za povečanje formulacije glifosatnih pripravkov na 20.500 ton letno. Podjetje mora pridobiti še okoljevarstveno dovoljenje.

Podjetje Albaugh iz Rač, ki se ukvarja s proi­zvodnjo pesticidov, že nekaj let želi poveča­ti proizvodne kapacitete. Vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja so podali leta 2017, kasneje smo v Večeru razkrili, kako onesnažen je sosednji potok, kamor so z dovoljenjem občine odvajali odpadne vode iz obrata, ki vključuje proizvodnjo pesticidov in sežigal­nico nevarnih odpadkov. Sedaj je agencija odločila, da je podjetje ugodilo okoljskim zahtevam in pogojem lo­kalne skupnosti, in Albaugh je pridobil okoljevarstveno soglasje za širitev proizvodnje. Soglasje daje možnost po­večanja proizvodnje pripravkov na glifosatni osnovi, in sicer s sedanjih 5000 ton na leto na 20.500.

Novi pripravki in polnilne linije

Čeprav so v podjetju sprva načrtovali vnovično sintezo glifosata (dovoljenje zanjo so že imeli), so se tem načr­tom pod pritiski javnosti odrekli, ostajajo pa načrti za povečanje formulacije glifosatnih pripravkov. Enostav­neje – glifosat v kristalizirani obliki uvažajo (običajno iz Kitajske) in preko Luke Koper pripeljejo v Rače. Tam pri­pravijo ustrezno razredčene končne pripravke za proda­jo na trgu. Med bolj znanimi je denimo pripravek Boom efekt. Večinoma ti proizvodi potujejo na evropsko tržišče, le manjši delež se proda v Sloveniji, pod 2,5 odstotka sedanje proizvodnje.

Poleg proizvodnje pripravkov na glifosatni osnovi je podjetju agencija izdala še soglasje za uvedbo novega po­stopka formulacije za pripravke brez glifosata (1120 ton na leto) in vzpostavitev novih polnilnih linij. Sedaj sta v podjetju dve liniji, ki napolnita po pet ton pripravkov na dan, dodani bosta še dve polnilni liniji. Ob tem v podje­tju načrtujejo tudi ukinitev proizvodnje insekticidov ter sinteze in formulacije biocidov, enako ukinjajo sintezo glifosata, ki je sicer že prej niso izvajali.

Pritožbe udeležencev v postopku

Agencija sicer zavezuje podjetje k mnogim varnostnim ukrepom in monitoringom, tudi zato, ker objekti tovar­ne stojijo v središču naselja, nasproti osnovne šole, in na vodovarstvenem območju tretjega reda. Agencija je sode­lovanje v postopku odobrila Občini Rače – Fram, društvu Alpe Adria Green, društvu ROVO in Inštitutu za trajno­stni razvoj. Pritožbo na odločitev agencije je že napovedal Gorazd Marinček iz društva ROVO, ki poudarja, da gre za nevaren obrat na vodovarstvenem območju. Podjetje mora za pričetek širitve sedaj pridobiti še okoljevarstve­no dovoljenje, kar vključuje tudi monitoring tal. Albaugh se je, kot izhaja iz odločbe ARSO, odpovedal odvajanju odpadnih industrijskih vod iz vseh obratov, tudi sežigalnice nevarnih odpadkov. Vode bodo uporabljali v zaprtem krogu, ostanek pa odpeljali kot industrijski odpadek. Med prilagoditvami, ki jih je izposlovala Ekološka iniciativa Rače, je tudi monitoring emisij iz sežigalnice v zrak, ki jih bodo sproti objavljali na spletni strani podjetja.

Tako društvo ROVO kot Občina Rače – Fram sta v postopku izposta­vljala tudi povečanje prometa v kraju. S sedanjih 200 težkih tovornih vozil nosilnosti 25 ton na leto se bo promet povečal na 1450 tovornih vozil letno. V praksi to pomeni 8,8 tovornega vozila na dan.

V podjetju zagotavljajo, da je za varnost poskrbljeno: »Ugodi­li smo vsem zahtevam, ki smo jih prejeli od lokalnih in nacionalnih okoljskih združenj ter občine. Med najpomembnejšimi je javni dostop do podatkov o emisijah iz sežigal­nice v realnem času, revidirali smo dokumentacijo in okrepili ukrepe za zmanjšanje tveganja za okolje. Enako smo premaknili zapornico za dostop do dvorišča tovarne tako, da se bodo tovornjaki hitreje umikali z javnih površin,« je pojasnil Stephen Karl, predsednik evropske izpostave Albaugha. V podjetju zato menijo, da ovir za izdajo okoljevarstvenega do­voljenja ni.

Največji problem je sežigalnica

Ekološka iniciativa Rače priznava, da je podjetje Albaugh TKI izpolnilo vsa pričakovanja, ki so jih izpostavi­li že julija 2015, ob prihodu družbe v te kraje. Pozdravljajo konec lanskega leta izpolnjeno zahtevo, kot zadnjo, da je raško podjetje preko spletne strani javnosti zagotovilo sproten dostop do rednih okoljskih meritev, tudi izpustov iz sežigalnice. Pri tem Aleksander Zidanšek iz inici­ative izpostavi, da je večji problem kot povečanje proizvodnje sežigal­nica nevarnih odpadkov v središču kraja. Problematični so njeni izpu­sti v zrak in odvajanje odpadnih in­dustrijskih voda. »Zelo koristen je spletni dostop do meritev, da lahko vsak trenutek vpogledamo, vidimo stanje, in dobro je, da ti parame­tri ne presegajo mejnih vrednosti. Kljub temu pa pričakujemo, da se bo situacija s sežigalnico čim prej izboljšala. Ena možnost je zaprtje, druga pa tehnološka izboljšava in zmanjšanje vpliva na okolje,« pravi. Pri posledicah povečanja proizvo­dnje izpostavlja več vprašanj, tako glede proizvodnje, transporta in uporabe glifosata, ki se sicer lahko uporablja kot aktivna snov v fito­farmacevtskih sredstvih do 15. de­cembra 2022, dokler je Evropska komisija uporabo dovolila. »Glede proizvodnje in transporta so proble­mi manjši kot glede uporabe. Vsi si želimo, da bi imeli pridelano hrano brez kemijskih sredstev, brez pesti­cidov, a to hrano podraži.«

Okoljsko breme Rač je širše kot sedanja proizvodnja Albaugha in se­žigalnica, gre za odložena bremena preteklosti. Kot je povedal Zidanšek, okoljsko ministrstvo še letos načr­tuje pričetek preiskav na širšem ob­močju gramoznih jam v okolici Rač. Posebej pregledano bo območje Kozoderčeve jame, da bi ugotovili morebitno prisotnost nezakonito odloženih odpadkov.

Občina se ne bo pritožila

»Občina Rače – Fram se na izdano soglasje ne bo pritožila,« je povedal župan Branko Ledinek, saj zanje problematično odvajanje odpadnih industrijskih voda v podjetju urejajo z zaprtim krogotokom odpadnih voda iz sežigalni­ce in zmanjšanjem porabe vode za potrebe sežigalnice s 64 tisoč kubičnih metrov vode na 65oo do 12.000 kubičnih metrov letno. »Delajo lastno či­stilno napravo, ki bo v pol leta začela delovati. Zelo onesnažene vode pa bodo odvažali drugam na sežig.« pojasnjuje Ledinek. »Sama proizvodnja, ki je v bistvu prepakiravanje, pri današnjih tehnoloških postopkih ni takšen problem kot sežigalnica. Če je ne bi bilo, bi bolj mirno spali,« pravi župan. Na občini zaradi povečanja Albaughove proizvodnje večjih težav v kraju ne pričakujejo. V podjetju zagotavljajo, da se bo tovorni promet odvijal med 8.15 in 18. uro, da se izognejo vsaj jutranjim prihodom v osnovno šolo, ki je čez cesto. Eno od ozkih prometnih grl bi lahko bilo odpravljeno z načrto­vanim podvozom pod železniško progo.

Andreja Kutin Lednik

Barbara Bradač

Vir: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/albaugh-lahko-v-racah-poveca-proizvodnjo-herbicidov-zupan-ne-vidi-vecjih-tezav-drustvo-rovo-napoveduje-pritozbo-10237979

Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Albaugh obremenjuje z dovoljenjem občine Rače – Fram

Albaugh igra po pravilih, ki jih je določila občina. Njegove meritve so ustrezne, a ministrstvo opozarja na onesnaženje v okolici.

Podjetje Albaugh, naslednik nekdanjega Pinusa, ki želi v Račah povečati proizvodnjo glifosata in za ta namen pridobiva okoljsko soglasje, miri občane – naše meritve so v predpisanih mejah. Na srečanju s predstavniki občine, ravnateljem bližnje osnovne šole, predstavnikom civilne iniciative so predstavili letna poročila o izpustih v vodo in zrak pa tudi izpostavili, da niso edini onesnaževalec v občini.

Poročilo o obratovalnem monitoringu odpadnih voda v podjetju Albaugh TKI za leto 2017 kaže, da obrat v središču Rač v odtoke izpušča vodo, ki ustreza predpisani kakovosti – za industrijske vode. Podjetje je dolžno izvajati monitoring odpadnih voda iz sežigalnice, proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev in na skupnem iztoku. V različnih intervalih merijo vsebnost različnih elementov in spojin, kdaj in kako predpisuje okoljevarstveno dovoljenje.

“Za podjetje Albaugh je prejemnik odpadnih voda komunalna biološka čistilna naprava občine Rače – Fram, vsa industrijska in komunalna voda se odvaja na čistilno napravo,” pa med predstavitvijo rezultatov monitoringa za leto 2017 pove strokovnjakinja za odpadne vode Polona Druks Gajšek iz Eurofins ERICo, ki za Albaugh izvaja meritve emisij v vode. In ravno dogovor med podjetjem in občino, ki v zameno za plačilo dovoljuje podjetju, da industrijsko vodo izpušča v javno kanalizacijo – dogovor je bil sklenjen še v času Pinusa -, pušča v okolju največ posledic. Neuradno se v občinski proračun letno od podjetja Albaugh steče okoli 300 tisoč evrov, za dovoljeno odvajanje in za nadomestilo za stavbno zemljišče.

Ministrstvo za okolje in agencija za okolje opozarjata na onesnaženje v bližnjem potoku Žabnik. Poenostavljeno – industrijsko odpadno vodo podjetje izpusti na zastarelo občinsko biološko čistilno napravo, od tam pa gre voda v potok. Voda iz tovarne in sežigalnice je v skladu z mejnimi vrednostmi, ki jih določa okoljevarstveno dovoljenje, voda v potoku pa daleč presega dovoljene vrednosti za prosto tekoče vode. V primeru živega srebra tudi do 13-krat.

Dogovor z občino

Zakaj je torej potok Žabnik onesnažen? Ker so pravila za industrijske vode seveda drugačna od tistih za reke in potoke in ker industrijske odpadne vode ne sodijo v reke in potoke. Tomaž Seliškar iz Ekološke iniciative Rače: “Predpisana mejna vrednost za industrijske vode je bistveno višja, kot je mejna vrednost za površinske vode. Ta voda z živim srebrom pride na biološko čistilno napravo, ki živega srebra seveda ne odstranjuje. Torej vse živo srebro, ki steče iz obrata, odteče v vodotok. Biološka čistilna naprava namreč ne zagotavlja odstranjevanja niti najmanjšega dela tega srebra. In občina je dala soglasje Pinusu, da lahko odvaja te vode na čistilno napravo. Kdo je po vašem tisti, ki naj poskrbi za to, da izhaja iz komunalne čistilne naprave voda, ki ustreza predpisom za površinske vode?”

Druks Gajškova meni, da mora za ustreznost vode poskrbeti komunalno podjetje, ki upravlja čistilno napravo, saj je dalo soglasje, da se voda tja odvaja. A Samo Rajšp z Občine Rače – Fram je odločen: “Tukaj je prišlo do napačnih razlag. Mi smo dali vrsto soglasij za komunalne odpadne vode. In zanje se ve, da ne vsebujejo živega srebra, glifosatov in vsega ostalega. Za te parametre niti nismo pisali normativov, ker se ve, kaj spada v komunalni okvir.”

Albaugh se bo prilagodil pravilom

Za nekaj parametrov na iztoku iz Albaugha sploh ni omejitve, le nekaj sto metrov oddaljena občinska čistilna naprava pa ima precej stroge normative. “In sedaj se obetajo še strožji predpisi. In mi gradimo normalno komunalno čistilno napravo, ne industrijske. Industrijsko vodo morajo očistiti že sami industrijski obrati, zato se bomo aktivno vključili v postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja za širitev proizvodnje,” pravi Rajšp.

Maja naj bi bila izdana gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje za novo čistilno napravo, ki bo sodobnejša, a še vedno biološka naprava, kar pomeni, da industrijske vode ne bo sposobna prečistiti. “Zato bomo Albaughu postavili normative, kaj lahko spuščajo na čistilno napravo. Sicer bo vsak vzorec neskladen,” pravi Rajšp.

Bo podjetje sodelovalo z občino in svoje vode prečistilo, preden jih izpusti v javno kanalizacijo? David Kos, direktor operacij tovarne Albaugh: “Mi se bomo prilagodili na nove parametre. V tem trenutku smo v skladu z uredbo, soglasji, če pa bo občina dobila ostrejše parametre, se bomo morali prilagoditi. Če bomo morali delati pitno vodo, pa bomo zaprosili za izpust neposredno v vodotok, saj komunalne čistilne naprave ne potrebujemo več, ali pa bomo uvedli zaprti sistem. Industrija se bo temu prilagodila.” A za sedaj je v dokumentaciji za pridobitev soglasja za povečanje proizvodnje glifosata še vedno predviden cilj za odpadne vode javna kanalizacija.

Kljub temu da so vrednosti onesnažil v predpisanih mejah, so s 15. avgustom del vode (30 kubičnih metrov), ki ostaja po proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, obdržali v podjetju in od takrat se ta voda ne oddaja v kanalizacijo, ampak se zbira in oddaja kot odpadek. Zakaj? David Kos: “Da smo presekali slabi piar in zaradi pridobivanja soglasja. Imamo kompletno blokado, jaški so zaprti. Nastane pa 76 kubičnih metrov te vode v celem letu.”

Emisije v zrak v mejah dovoljenega

Krajane v občini najbolj moti sežigalnica, za katero ima Albaugh izdano in veljavno okoljevarstveno dovoljenje za sežig nenevarnih in nevarnih odpadkov in za proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev. Natančneje, v obratu se sežigajo tudi nevarni odpadki, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije … Okoljevarstveno dovoljenje je bilo sicer leta 2010 izdano za obdobje desetih let, a je zaradi spremembe zakonodaje lani postalo trajno. Meritve emisij v zrak izvaja podjetje Eko Ekoinženiring. V letu 2017 nobena vrednost ni prekoračila mejne vrednosti, so zapisali v letnem poročilu o meritvah. Katere emisije morajo meriti, je predpisano. “Vse vrednosti, ki smo jih izmerili, so bistveno nižje od mejnih vrednosti,” je pojasnil Gorazd Pecko Škof iz omenjenega podjetja.

Nekatere meritve izpustov iz sežigalnice so trajne, nekatere pa se izvajajo dvakrat letno. Take so recimo meritve emisij živega srebra, fluora in njegovih spojin, benzo(a)pirena in nekaterih drugih in so napovedane. Zakaj so meritve napovedane in v dogovoru z zavezancem, je Pecko Škof pojasnil: “Ker naprava mora obratovati, in to na maksimumu, torej morajo biti emisije v času meritev maksimalne, zato ne moremo kar priti in meriti. Ni nam in tudi ne zaposlenim, katerih večina je doma v okolici, v interesu, da bi delali slabo, ker bi delali slabo tudi sami sebi.”

Nadzor odpadkov v sežigalnici je podroben

V tovarni so zavrgli dvom, ki se je pojavil v kraju, da pri Albaughu pogosto sploh ne vedo, kaj je v paketih, ki jih k njim pripeljejo na uničenje s sežigom. Odkar so podjetje kupili Američani, vse bolj podrobno nadzirajo tudi vhodni material, notranja kontrola se je po nesreči v Kemisu še zaostrila. Tudi v ta namen imajo v podjetju Albaugh lasten laboratorij, ki dela dodatne analize in kontrole vhodnega materiala in v katerem je zaposlenih pet ljudi. Občasno se zgodi, da dejansko pripeljani odpadki niso enaki kot zapisani na evidenčnih listih, takrat jih tudi zavrnejo.

“Že pogodbeniki morajo pri dovozu narediti natančno analizo vhodnega materiala in klasifikacijo odpadkov in na osnovi tega se mi odločamo, kaj vzamemo in kaj ne. Tudi zavračamo. Velikokrat do posla sploh ne pride, ker gremo na teren in ugotovimo, da določeni odpadki niso primerni za našo tehnologijo. Takšni so recimo odpadki na bazi žvepla ali klora,” pravi Kos, ki dodaja, da so predvsem težave, ko delajo usluge občinam, ki organizirajo zbiranje odpadkov na zbirnih mestih, saj ljudje tja prinesejo marsikaj.

Specifičen vonj, ki se hitro zazna

Zaradi vonjav v okolici podjetja in očitkov, da prihajajo iz Albaugha, je Tomaža Seliškarja zanimalo, koliko zagotavljajo, da nič ne uhaja mimo filtrov, mimo izpustov. Da je sežigalnica sistem, ki deluje v podtlaku in zrak dodatno potegne vase, pojasnjujejo, Kos natančneje, da noben izpust ne gre neposredno, brez čiščenja, v zrak, Pecko Škof je dopolnil, da je dojemanje vonja zelo subjektivno. “Slovenija nima sprejete uredbe o vonju. Zato, ker se je najbolj bojijo kmetje. Vsaka industrija ima specifičen vonj – cementarna, sežigalnica, jeklarna, livarna, in tak specifičen vonj ima tudi Albaugh zaradi svojih proizvodnih postopkov. V kemijski industriji pa se večinoma uporabljajo snovi, ki imajo nizek prag zaznavanja vonja. Tega hitro zaznaš, ampak nismo v fazi, kjer bi bilo to nevarno,” je vonjave pojasnil Gorazd Pecko Škof. Tako so tudi izpostavili, da je med 27. aprilom in 3. majem v Albaughu delo stalo, pa vendar so jih, ko so prišli po praznikih delat, pričakali očitki o povzročenem smradu. Zato se je Tomaž Seliškar, glede na vonjave v Račah, ki so “včasih, sploh v nočnem času, obupne, smrdi po zažgani gumi in plastiki”, obrnil tudi na predstavnike občine, ali občina kaj dela, da detektira, kdo povzroča smrad. Enoznačnega in jasnega odgovora ni dobil.

So pa udeleženci sestanka dobili zagotovilo direktorja operacij tovarne Davida Kosa, da bodo naredili vse, da popravijo slabo ime, ki se drži podjetja: “Odgovornost nositi za 100 ljudi in za kemično industrijo ni enostavno. Verjemite mi, da je meni prvemu v interesu, da ne postavim družine na predpražnik ali še kaj drugega, zato delamo vse, da ravnamo po predpisih in da smo v zakonskih mejah.”

Trije nevladniki in občina v postopku

Medtem se na agenciji za okolje odločajo o izdaji dovoljenja za povečanje proizvodnje glifosata. Arso je že odobril status stranskega udeleženca v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja trem nevladnim organizacijam, Alpe Adria Green, Inštitutu za trajnostni razvoj, Regionalnemu okoljskemu združenju okoljevarstvenikov – ROVO, in občini Rače – Fram.

Predmet izdaje okoljevarstvenega soglasja sicer ni sežigalnica nevarnih odpadkov, se pa v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja presojata kumulativni (skupni) vpliv širitve proizvodnje glifosata in delovanje sežigalnice nevarnih odpadkov. Sežigalnici bi se okoljsko dovoljenje izteklo leta 2020, a je vlada v začetku lanskega leta spremenila zakon tako, da so okoljska dovoljenja postala trajna.

Na biološko napravo odvaja več podjetij

Na ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da se na komunalno čistilno napravo odvajajo industrijske odpadne vode iz podjetij Albaugh, Klavnica Rače, Agrokombinat, Tekol in skladišča goriv Petrol. A onesnaženje Žabnika z živim srebrom v preteklosti pripisujejo predvsem podjetju Albaugh. Če so v preteklosti na iztoku iz sežigalnice podjetja Albaugh TKI še beležili čezmerno obremenjevanje okolja z živim srebrom, lani ni bilo več tako. Zaradi čezmernega obremenjevanja okolja s komunalno čistilno napravo Rače pa so naložili občini Rače – Fram, da mora do 31. 12. 2018 zgraditi in dati v uporabo novo KČN, vključno z zadrževalnikom čistilnega vala. (barb)

Vir: https://www.vecer.com/albaugh-obremenjuje-z-dovoljenjem-obcine-race-fram-6477756

Andreja Kutin Lednik in Barbara Bradač