Zaznali cianobakterije, ki so lahko strupene

Preverili smo informacije o kupih odpadkov in domnevnih zastrupitvah psov ob gramoznici Pleterje. Kdo je odgovoren in kakšne so rešitve?

Nedavno se je na nas obrnil za­skrbljeni obiskovalec gramoz­nice Pleterje. V tej kidričevski gramoznici je, kot je znano, pred leti za­živel športnorekreacijski center Green Lake oziroma Zeleno jezero v velikosti deset hektarjev, letos pa so po večletnih zapletih v sodelovanju z novim naje­mnikom končno odprli tudi wake park.

Našega bralca pa so zmotili kupi od­padkov, na katere je naletel na obrežju jezera, in sicer na vzhodnem, neogra­jenem območju centra, ki je oprede­ljen kot naravovarstveno območje. “Tudi na ta del prihajajo ljudje, neka­teri se sončijo, drugi lovijo ribe. Ti od­padki so se nabirali kar nekaj časa. O tem sem že obvestil najemnika parka, z mislijo, da bi morda kakšna čistilna akcija, organizirana z njihove strani, naletela na dober odziv ljudi. A odgo­vora nisem dobil. Nato sem poskusil še z dopisom na kidričevsko občino, a odziva prav tako ni bilo. Zato sem se na koncu obrnil še na vas,” pravi Sandi Gabrijan iz Zlatoličja, ki sicer ugotavlja, da je minuli konec tedna nekdo ven­darle odstranil večino odpadkov. Sam pa je odstranil še nekaj večjih kosov stiropora nekdanjega splava, ki so si ga že pred časom zgradili otroci: “Da ne bodo kosi počasi razpadali v vodi. Nekaj nas namreč na tem območju lovi ribe in mi všeč, če ribe to jedo, mi pa nato ribe.” Gabrijan pa ne razume, kako ljudje lahko puščajo odpadke na mestu, kamor se hodijo kopat: “Tistih nekaj pločevink, ki jih prineseš, menda lahko tudi odneseš s sabo. Po drugi strani pa ne razumem, zakaj občina tam ne po­stavi košev za odpadke in kakšne table, ki bi morda nekoliko pripomogle k oza­veščanju ljudi. Več ko pride ljudi, več je ostankov. Morda bi lahko na tem obmo­čju delovali tudi redarji.”

Na eni strani ribiči, na drugi pikniki

Kot pojasnjuje kidričevski župan Anton Leskovar, so ob dopisih ukrepali, za od­padke je poskrbelo občinsko podjetje, z območja pa naj bi odpeljali 15 vreč ra­znovrstnih odpadkov. Ob tem tudi Leskovar izpostavlja, de ne razume ljudi, da sami smetijo na mestu, kjer se redno kopajo in imajo piknike. Tudi če odpad­kov ne želijo odpeljati s seboj, poudar­ja Leskovar, bi jih lahko pustili v vreči ob cesti in bi jih odpeljale za to pristoj­ne službe. Nadzora na tem delu pa ni, saj so to območje prepustili naravi, v njem so uredili tudi plitvine in opazo­valnico za ptice. “Tako da naj bi živali imele na tem območju mir. A ljudje smo pač takšni, kot smo.” Komunalni de­lavci sicer območje očistijo nekajkrat letno, a je dostop zaradi zaraščenosti težko dostopen. “Glede na to, da razmi­šljamo tudi o tem, kako bi razširili po­nudbo in podaljšali sezono v centru, je morda rešitev obeh težav v trženju ribolova, se pravi v prodaji kart za ribo­lov. To pa bi najverjetneje pomenilo tudi večji nadzor in hkrati manj smete­nja;” izpostavlja pot, o kateri razmišlja­jo, Leskovar. Kot še pravi, se je pritisk kopalcev na to območje morda delno povečal tudi zato, ker so koncesionarji, ki še vedno izkopavajo gramoz, dostop do gramoznice na še aktivnih območjih vsaj delno onemogočili, tudi iz strahu, da bi jim kdo poškodoval stroje: “Čeprav se nekaterim še vedno uspe prebiti tudi na ta območja, večkrat je mogoče opazi­ti tudi voznike štirikolesnikov.”

Dejstvo je, da občina en dan odpad­ke odstrani, naslednji dan pa so znova na istem mestu, pa pravi Barbara Bokan, predstavnica podjetje AD-ON, ki je od letos najemnik centra: “Zunaj ograjenega dela gramoznice se zadr­žujejo številni. Na eni strani ribiči, na drugi strani pa si organizirajo piknike. Znotraj ograjenega območja mi namreč ne dovolimo uporabe žarov. Tam pa nato pustijo vse. Ne gre le za posamezne odpadke, temveč cele vreče. Mi pa ne moremo za ljudmi čistiti celotnega na­brežja jezera.” Precej dela imajo, pravi, že s čiščenjem in pospravljanjem za obiskovalci dela, ki ga imajo v najemu, čeprav imajo obilico košev za odpadke.

Javne obtožbe, čeprav ni jasno, kje so se psi zastrupili

V zadnjih dneh pa so se na družbe­nih omrežjih pojavile še informaci­je o domnevnih zastrupitvah psov na območju Zelenega jezera. Bokanova: “Poznamo primer psa, ki se je slabo po­čutil, se začel vesti nenavadno, zaradi česar je k lastnikom pristopil naš reše­valec iz vode in tudi kontaktiral veteri­narsko kliniko na Ptuju. Psa so tja tudi odpeljali, kasneje pa nam ni nihče sporočil, da naj bi se bil pes zastrupil pri nas. Naslednji dan smo le opazili objavo na družbenih omrežjih, da naj bi se na Zelenem jezeru zastrupljali psi. Kljub poizvedovanjem nismo izvedeli, za kak strup naj bi šlo ter ali se je zastrupitev zgodila na našem območju ali morda že prej,” pojasnjuje. Le nekaj ur kasne­je, dodaja, se je pojavila informacija o domnevni zastrupitvi še enega psa, kar pa naj bi se bilo po besedah Bokanove zgodilo že pred časom, a obvestila o tem niso nikoli prejeli. Lastnica naj bi od njih zdaj tudi zahtevala povrnitev stroškov za zdravljenje psa, čeprav, iz­postavlja Bokanova, prav tako ni jasno, ali naj bi se to bilo zgodilo znotraj ogra­jenega območja centra. “Pri nas so do­brodošli tudi psi, kar v preteklih letih ni veljalo. A so vseeno na javnem prosto­ru, kjer morajo biti v skladu z zakono­dajo na povodcu, čeprav običajno niso, tudi ta, ki se je domnevno zastrupil, ni bil. Čistimo vse brežine. Ne moremo pa vedeti, če kdo od obiskovalcev v nekem trenutku kaj odvrže, pa tudi ne odgo­varjati za vsakega psa. Ne nazadnje je tudi kopanje pri nas na lastno odgovor­nost.” Hkrati najemniki centra pozivajo, da jim vsak, ki bi opazil kaj nenavadne­ga, to nemudoma sporoči, da bodo o tem obvestili policijo.

Ob domnevnih zastrupitvah psov so sicer v javnosti začele krožiti tudi govorice, da naj bi se bili psi zastrupi­li z vodo iz gramoznice. To odločno za­nikajo tako najemniki kot kidričevski župan, ki zagotavlja, da kakovost vode nadzorujejo z rednimi analizami.

Zadovoljni z obiskom wake parka

Pri najemniku, ki je upravljanje centra Pleterje prevzel letos, so bili z obiskom ob lepih koncih tedna zelo zadovoljni, le da jim je vreme to po­letje naklonilo bolj malo sončnih dni. So pa zato toliko bolj zadovoljni z obiskom na novo odprtega wake parka. “Je dobro obiskan in zanimanje se povečuje. Tudi odziv ‘vejkerjev’ je dober,” pravi Barbara Bokan, zato o morebitni prekinitvi za zdaj triletnega najema nikakor ne razmišlja­jo. V najem so se namreč podali z dolgoročnimi načrti. Poleg največje investicije, zagona wake parka, so tako že ponudili tudi izposojo druge športne opreme. Uredili so dodaten gostinski lokal tik ob vodi, delno so obnovili tudi zgornji objekt in postavili novo teraso. Zdaj pa se lotevajo še dodatne ureditve kampa, zunanjih sanitarij in prh.

Hojka Berlič

Vir: https://vecer.com/podravje/foto-gramoznica-pleterje-v-kidricevem-zaznali-cianobakterije-ki-so-lahko-strupene-10338973

V gramoznici Pleterje v Kidričevem cianobakterije: Tako živali kot ljudje naj se ne zadržujejo med njimi

V gramoznici Pleterje so zaznali cianobakterije, ki so lahko strupene.

Poročali smo že o domnevnih zastrupitvah psov na območju gramoznice Pleterje v Kidričevem oziroma parka Green Lake. Ob tem ni bilo jasno, ali so se psi zastrupili v ograjenem in urejenem delu gramoznice ali zunaj njega. Hkrati je župan Kidričevega Anton Leskovar zagotovil, da je voda v gramoznici neoporečna, kar dokazujejo tudi redne kontrole kakovosti vode, ki jih akreditirani Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor izvaja vsaka dva tedna, zadnjo je 11. avgusta.

So predvsem na plavajočih oblogah ob obali

Zdaj pa je presenetila še novica, da so v gramoznici opazili večje količine cianobakterij, ki so lahko strupene. “So predvsem na plavajočih oblogah (na slikah) ob obali. Gre za cianobakterije iz rodov Microcoleus in Oscillatoria. Ti rodovi imajo sposobnost proizvodnje strupenih snovi – cianotoksinov, ki so lahko nevarni za živali in ljudi,” so opozorili na strani Ciano SLO, kjer dodajajo, da bi lahko bile s tem povezane tudi zastrupitve psov. Analize vsebnosti strupenih snovi sicer še potekajo.

Vzorec gošče in vode odvzel tudi Nacionalni inštitut za biologijo

Kot je pojasnil župan Leskovar, so se na informacije že odzvali, inštitut je včeraj že tudi odvzel še en vzorec vode. Hkrati je vzorec gošče in vode odvzel tudi Nacionalni inštitut za biologijo, kjer pa naj bi pojasnili, da gre za naraven pojav, ki ga ni mogoče preprečiti in ni posledica onesnaženja, nanj bi lahko vplivale tudi zadnje vremenske razmere. Dokler rezultati analiz ne bodo znani, pa kljub vsemu svetujejo previdnost, predvsem v smislu izogibanja direktnim stikom z goščo – da psi gošče ne jedo in da se tako živali kot ljudje ne zadržujejo med njimi. 

Hojka Berlič

Vir: https://vecer.com/podravje/v-gramoznici-pleterje-v-kidricevem-cianobakterije-tako-zivali-kot-ljudje-naj-se-ne-zadrzujejo-med-njimi–10339060

Pogrešajo več vsebin za starejše

V Pleterjah včeraj zagnali žičnico za vejkanje, v sodelovanju z lokalnimi ponudniki želijo biti bolj aktivni pri ponujanju športno-turističnih vsebin in prostora za uporabnike avtodomov in šotorov

V wake parku Zeleno jezero (Green Lake) v Prepoljah, na območju občin Kidričevo in Starše, so včeraj pričeli letošnjo sezono, katere začetek je bil sprva predviden za 15. april. Letos imajo novega najemnika, podjetje Ad On v lasti Barbare Bokan in Andreja Belšaka, ki bo v sodelova­nju z drugimi skušalo vnesti več novih in dodatnih vsebin, da bi se našlo kaj za vsakega od obiskovalcev – ne glede na njihove želje in starost. Sezono bodo sklenili 31. oktobra, a veliko bo odvisno od vremena. Odpiralni čas kompleksa in wake parka bo med prvomajskimi poči­tnicami med 11. in 19. uro, med poletno sezono ob vikendih pa med 8. in 20. uro.

Ob nedeljah “lokalna” tržnica

“Na wake žičnici je lahko istočasno do šest oseb. Vozovnica za odrasle za vejkanje in najem začetniške opreme, kar vključuje čelado, rešilni jopič in osnov­no desko, je 24 evrov za dve uri vejkanja. Mogoč je najem profesionalne opreme, ki omogoča skoke in druge akrobatske elemente na wake parku, a se doplača,” je povedala Barbara Bokan, nova najemnica objekta na Zelenem jezeru, in dodala, da je vstop na objekt zdaj brezplačen. V sklopu kompleksa so trije gostinski objekti s pijačo, na tako imenovanih tovornjakih s hrano bodo praviloma ponujali sveže pripravljene in tople obroke. V načrtu imajo storitev najema piknik košarice. V stalni ponud­bi bo igrišče za odbojko na mivki, kjer bo najemnina šest evrov za uro igre, za vodne športe bo mogoče najeti sup, kjer bo prva ura najema deset evrov, vsaka nadaljnja pet evrov. Podobne so cene za najem pedalina.

“V večji meri želimo zagnati delo­vanje avtokampa, kjer je urejeno parkirišče za deset avtodomov in prostor za postavitev do 4o šotorov. Prav zaradi tega bomo poskrbeli, da se bo za konce tedna ob jezeru in v okolici kaj dogaja­lo. Sodelujemo z lokalnimi ponudniki hrane, prenočišč in različnih športno-turističnih aktivnosti. Naš cilj je, da bo vsak, ki se bo ustavil pri nas, imel tu kaj početi,” pojasni Bokanova, ki kot novost predstavi tako imenovano tržnico, na kateri se bodo predstavljali lokalni po­nudniki, delovala pa naj bi ob nedeljah, priložnostno pa tudi ob drugih dnevih. Kopanje v tako imenovani gramoznici je prepovedano in na lastno odgovornost. Že zaradi izvajanja vodnih športov imajo ob jezeru reševalca iz vode, če bi imel kdo težave. Občasno bodo pripra­vljali (koncertne) dogodke.

Včeraj pestro dogajanje

Na včerajšnji otvoritvi wake žičnice so pripravili pestro dogajanje, ko so obi­skovalcem predstavili wake park in vodne športe na jezeru, imeli vpise v začetne in nadaljevalne tečaje vejka­nja. Pripravili so odbojko na mivki, bad­minton, premagovanje ovir na progi s prometnimi znaki, hojo s hoduljami, ciljanje tarče, poslikavo obraza, likov­ni kotiček, izdelovanje ladjic, ustvarja­nje velikanskih milnih mehurčkov, na voljo sta bili napihljivi igrali, iskali so skrivni zaklad na Zelenem jezeru. Obi­skovalci, naši sogovorniki, Vanja iz Pra­gerskega, Helena in Primož iz Miklavža na Dravskem polju ter Gorazd in Barba­ra iz Maribora, so v en glas zatrjevali, da je območje Zelenega jezera lepo urejeno in da večkrat pridejo tja. Pogrešali pa so več atrakcij na vodi, tudi za otroke, pa kakšno športno aktivnost za starejše, na primer mini golf, za bolj adrenalina željne morda zipline (spust po jekleni vrvi). Morda bi lahko namestili kakšno mobilno hiško za prenočitev ali bivanje čez dan. Pogrešali so še predstavitev lo­kalnega vinarja ali pivovarja – in da bi se Zeleno jezero bolj oglaševalo, ker po njihovem turistično ni dovolj prepo­znavno.

Damijan Toplak

Vir: https://vecer.com/podravje/foto-obiskovalci-zelenega-jezera-pogresajo-vec-vsebin-za-starejse-10331841

Začetek pomembne nove poti za Kidričevo

Jutri bo za obiskovalce prvič uradno odprl vrata Wakepark Green Lake oziroma Zeleno jezero. A kot pravijo v Kidričevem, je to pravzaprav šele začetek njihove turistične zgodbe

V Kidričevem bodo po letih na­povedi naposled tudi uradno za obiskovalce odprli Wake park Green Lake oziroma Zeleno jezero. Z javno-zasebnim partnerstvom so namreč v Kidričevem že pred tremi leti na severnem delu gramoznice Ple­terje, ki se v celoti razprostira na dobrih 23 hektarjev velikem območju, zagoto­vili večino infrastrukture in pridobili uporabno dovoljenje za športni center v velikosti deset hektarjev. Center, ki ga med drugim odlikuje kristalno čista voda, je do danes že postal priljubljen cilj kopalcev in rekreativnih športnikov od blizu in daleč. Jutri pa bodo z zago­nom vlečnice za deskanje na vodi špor­tnemu parku dodali še piko na i.

Kot je ob uradni otvoritvi med drugim povedal kidričevski župan Anton Leskovar, je ideja o ureditvi parka, ki se zgleduje po ureditvi po­dobnih gramoznic v Avstriji, začela pred desetletjem. Nato pa je trajalo kar sedem let, da jim je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje in degradirano ob­močje spremenili v območje za šport in rekreacijo. Leskovar: “Ker je človek na tem območju v preteklosti grobo pose­gel v naravo, je po mojem mnenju naša naloga tudi, da ta košček narave ople­menitimo in mu vrnemo neko dosto­janstvo ter naredimo iz njega prostor, namenjen sobivanju narave in človeka. Do sedaj so v Sloveniji Kiričevo poznali po gospodarstvu, kmetijstvu. S tem ob­močjem, ki ga sedaj tudi uradno odpira­mo, pa verjamem, da bomo prepoznani tudi po turizmu. Kamenček turizma se je začel kotaliti in ni ga več mogoče za­ustaviti.”

Zamuda z zagonom zaradi neizkušenosti

Spomnimo, da je pred petimi leti ki­dričevska občina podelila koncesijo za upravljanje tega območja za dobo 25 let konzorciju treh podjetij – Cestnega podjetja Ptuj (CPP), podjetnika Dušana Ku­harja (Betonarna Kuhar, Dujardin) in hrvaškega podjetja CWS Cable Wake Systems, katerega naloga je bila, da na jezeru postavi vlečnico za smučanje in deskanje na vodi. Podjetja so ustanovi­la projektno podjetje Športno rekreacij­ski center (ŠRC) Pleterje, katerega edini lastnik pa je po odkupih preostalih de­ležev danes podjetje Dujardin v lasti Kuharja.

Pri postavitvi in zagonu žičnice se je po besedah direktorja kidričevske ob­činske uprave Damjana Napasta po eni strani zapletalo pri najemnikih centra, saj naj ne bi bil vešči tega posla, za iz­jemno dolgotrajno pa naj bi se izkazalo tudi pridobivanje uporabnega dovo­ljenja: “Gre za žičniški objekt, zato je morala nadzor, ki je zelo kompleksen, opraviti komisija, ki je pristojna za pre­gled gondol. Pridobivanje dovoljenja je zato potekalo celo preteklo leto in je bilo izdano šele v začetku septembra.” Konec minulega leta se je še zamenjal najemnik ŠRC Pletarje. Sedanji naje­mnik, mariborsko podjetje AD-ON, pa je s pomočjo nemških izvajalcev končno le zagnal žičnico.

Poudarek doživetju za celo družino

Po besedah predstavnice najemnika, Barbare Bokan, je bilo Zeleno jezero v preteklosti sicer precej dobro obiskano, a je prejšnji najemnik dajal velik pou­darek predvsem koncertni dejavnosti. “Mi smo to območje prepoznali pred­vsem kot turistično lokacijo. Zagon žičnice bo zagotovo pritegnil navdušence od blizu in daleč, ki običajno na tako lo­kacijo ne pridejo le za en dan, temveč za ves konec tedna. Tudi zato smo se odločili dati večji poudarek ureditvi kampa, v katerem je prostora za deset avtodomov in do 40 šotorišč, ter obse­žnejši gostinski in ostali ponudbi. Poleg deskanja oziroma smučanja na vodi želimo večdnevnim gostom, tudi dru­žinam, ponuditi še druge načine preži­vljanja časa, različne športe, od vožnje s supom do vadbe joge, pa tudi možnost sproščanja v tem lepem okolju, možno­sti spoznavanja okolice s kolesom, tudi v sodelovanju z drugimi ponudniki de­stinacije Ravno polje:’ Med drugim so zato za otroke namestili nova igrala, peskovnik in plezalno steno. Ob koncih tedna načrtujejo organizacijo različnih animacij in možnost varstva za naj­mlajše, razmišljajo o organizaciji teča­jev deskanja in smučanja na vodi. Že v tem letu pa si želijo izkoristiti tudi mo­žnosti, ki jih ponujajo tribune ob jezeru za organizacijo tekmovanj. Vstop na Zeleno jezero bo ob tem brezplačen, ko­panje pa ostaja na lastno odgovornost.

Že načrtujejo nadaljnjo nadgradnjo

S tem pa nikakor ni izčrpan nabor želja in idej za zagotavljanje prihodnje pe­strejše ponudbe in ureditve območja. Najemnik se tako z občino dogovar­ja, da bi v prihodnosti ob jezeru ure­dili pretočni otroški bazen. Občina si želi s pomočjo aktualnih razpisov mi­nistrstva za gospodarstvo na območju postaviti večja vodna igrala in doda­tne pomole ter urediti krožno spreha­jalno pot, ki bi med drugim potekala po 150 metrov dolgem povezovalnem mostu med brežinama. Po Napasto­vih besedah ocenjujejo, da bi te doda­tne ureditve zahtevale še za okoli 400 tisoč evrov občinskega vložka. Ob tem se z nemškimi projektanti dogovarjajo tudi o postavitvi vodnih toboganov, a je o možnosti njihovega financiranja še preuranjeno govoriti. Občina pa v bli­žini načrtuje še ureditev dva kilometra dolge naravne “pumptrack” steze.

Po besedah Leskovarja so ob tem prepričani, da bodo v prihodnosti tudi preostali lastniki zemljišč v gramoznici vse bolj sledili zastavljenemu konceptu, zemljišča vrnili naravi in jim dali novo vsebino, saj to tudi vse bolj prepoznavajo kot priložnost po izteku koncesij za izko­pavanje gramoza na tem območju. Prve med njimi se iztečejo že čez leto ali dve.

Hojka Berlič

Vir: https://vecer.com/podravje/foto-svoja-vrata-odpira-wake-park-green-lake-zacetek-pomembne-nove-poti-za-kidricevo-10331700

Kaj se dogaja s kidričevsko obvoznico? Obnovili tudi del regionalke proti Slovenski Bistrici

Kdaj bo stekel promet po novi kidričevski obvoznici, je odvisno od pridobivanja uporabnega dovoljenja. To pa je povezano s pridobitvijo vseh dovoljenj za premestitev stebra daljnovoda

Napovedi, da bo promet po novi kidričevski obvoznici, ta je že nekaj časa asfaltirana, stekel že letošnjo pomlad, se tačas pre­mikajo v poletni čas, saj, kot sporočajo z ministrstva za infrastrukturo, je pred odprtjem treba izvesti določena dela.

“Gradnja obvoznice Kidričevo še ni zaključena v celoti, saj je treba iz­vesti še določena dela, kar vključuje prestavitev dveh stebrov na elektro­energetskem daljnovodu. Za potrebe prestavitve enega stebra je na Upravni enoti Ptuj potekal postopek omejitve lastninske pravice na štirih parcelah. Zadnja odločba o omejitvi lastninske pravice je bila izdana ta mesec, a še ni dokončna. Takoj po dokončnosti od­ločbe bo izvajalec dela nadaljeval in jih zaključil predvidoma v roku dveh me­secev. Nato sledi pridobivanje uporab­nega dovoljenja za novozgrajeno cesto. V dogovoru z Občino Kidričevo bo prvi del obvoznice, to je med glavno cesto Šikole-Kidričevo in bodočo gospodar­sko cono, predan v uporabo prej. Točen datum sprostitve prometa še ni znan, saj je pred tem treba izvesti komisijski pregled in pridobiti dovoljenje za zača­sno uporabo tega dela obvoznice,” spo­ročajo z infrastrukturnega ministrstva.

Direkcija za infrastrukturo je s skoraj devet milijonov evrov vredno gradnjo kidričevske obvoznice začela pred dvema letoma, ko so odprtje štirih kilometrov nove ceste in vzporedne lo­kalne prometne infrastrukture, kot so traktorske, kolesarske in pešpoti, napo­vedovali že za lansko jesen. A se je zapletlo zaradi križanja z daljnovodom, ki ga je, kot sporočajo z ministrstva, treba prestaviti, pred tem pa pridobiti zemlji­šča, na katerih bo stal steber daljnovo­da, tega zgraditi in pridobiti uporabno dovoljenje. Trasa obvoznice, ki jo težko pričakujejo ne le prebivalci občine Ki­dričevo in tukajšnje gospodarstvo, pač pa tudi v sosednji občini Hajdina, skozi katero tačas poteka velik del tovornega prometa, poteka od glavne ceste Šiko­le-Hajdina do regionalne ceste Kidriče­vo-Majšperk po vzhodni strani naselja Strnišče oziroma zahodno od tovarne Talum in mimo tovarne Boxmark.

V občini Kidričevo izgradnjo obvo­znice povezujejo z gradnjo nove obrtne cone, ki so jo v času gradnje nove cestne infrastrukture že uredili, a je odprtje te odvisno od cestnega odprtja. Damjan Napast, direktor občinske uprave Ki­dričevo: “Pridobitev uporabnega dovo­ljenja za našo obrtno cono je vezano na odprtje obvoznice. Mi smo te dni podali vlogo za pridobitev uporabnega dovo­ljenja in smo v dogovorih z direkcijo, da bi čim prej opravili delno odprtje obvo­znice od Šikolske ceste do novega vhoda v Talum.” Nova industrijska cona, ki jo je občina Kidričevo uredila ob obvozni­ci, v Strnišču, obsega 25 hektarjev, kjer bodo lahko podjetniki in obrtniki raz­vijali svoje proizvodnje dejavnosti. In­vestitorji bodo v novi obrtni coni lahko začeli graditi po zaključeni komasaciji, kar ta čas kaže, da bo mogoče konec letošnjega leta. Skupna vrednost tega projekta je projekt 4,2 milijona evrov, za investicijo v gospodarski razvoj pa smo pridobili 2,7 milijona evropskih sredstev, še dodaja Damjan Napast. Poleg gradnje obvoznice skozi Kidriče­vo pa je država lani obnovila tudi štiri kilometre glavne ceste na območju občine Kidričevo, ki povezuje Ptuj s Slo­vensko Bistrico. Odsek te ceste je zdaj že prenovljen, ob njej so urejena poči­vališča, preuredili so tudi križišča, ki so semaforizirana, kar zagotavlja večjo varnost udeležencev v prometu. Po na­povedih naj bi semaforji začeli delovati prihodnji mesec. Vrednost teh obnovi­tvenih del je štiri milijone evrov.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://vecer.com/podravje/foto-kaj-se-dogaja-s-kidricevsko-obvoznico-obnovili-tudi-del-regionalke-proti-slovenski-bistrici-10327692

Zemlja postaja pretesna: Samooskrba ni nizka zaradi okoljskih znanstvenikov, ampak ker ne znamo ravnati s prostorom

Pogovor z okoljskim znanstvenikom Žigom Malekom

(odlomki)

[…] Na Inštitutu za okoljske študije so med drugim opra­vili analizo, kaj bi se zgodilo, če bi zmanjšali porabo mesa. Pri debati o kmetijstvu in prehrani namreč ne gre mimo tega, da je živinoreja najbolj potraten del kmetijstva. Kaj so ugotovitve? »Pridelava mesa je na splošno najbolj zahtevna, ne gre le za to, da živali pijejo vodo, ampak za to, da ima pridelava živil živalskega izvora veliko členov v verigi – pri­delava in predelava krme – hranjenje – reja živali … Potrebuješ več virov za gnojenje, več vode, pesticidov, več je teh korakov, večje so izgube in tega siste­ma se ne da spreminjati z dodatnimi tehnološkimi rešitvami. Poleg tega v Evropi veliko hrane zavrže­mo, veliko je zgnije, splesni. Zdaj se je izkazalo, da v Evropi veliko hrane izgubimo že na samih poljih, torej preden pride do potrošnika. Denimo v času covida ni bilo delavcev za obiranje pridelkov in so zgnili na poljih. To sicer ni neposredno povezano z živinorejo, kaže pa, da tudi v Evropi, kjer smo tako napredni in učinkoviti, obstajajo rezerve. V vseh procesih, kjer izgubljamo hrano, je vsak vnos ener­gije, pesticidov, gnojil, ki ga vložimo in potem zavr­žemo, res velika škoda. Sploh ob naraščajočih cenah hrane, vseh lačnih po svetu …«

Evropske kmetijske politike zadnjih desetletij so opravile svojo vlogo, dobili smo zelo veliko zelo dostopne hrane, se pa številni v Evropi čedalje bolj zavedajo, da to v luči sedanjih sprememb ne bo več možno, sploh če želimo zmanjšati okoljski vpliv kmetijstva na evropski ravni. »Ne govorim o Sloveniji, ker Slovenija ima manjše kmetije in ne­primerno manj prispeva k onesnaževanju, ampak predvsem drugih članicah EU. Na evropski ravni bomo sicer do leta 2030 v povprečju morali zmanjšati porabo pesticidov in tudi antibiotikov za rabo v živinoreji za polovico, za najmanj 20 odstotkov zmanjšati porabo gnojil in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za šest odstotkov, a obenem prispe­vati tudi manjši odstotek v gospodarski dejavnosti. V Sloveniji bodo ti ‘rezi’ manjši, a treba je gledati širšo sliko Evropske unije, saj od tam uvozimo večino hrane, poleg tega tudi izvažamo hrano tja,« poudari sogovornik.

Smo del Evrope, zato je naš premier v Evropi govoril o tem, da zaužijemo preveč mesa, ampak kako pre­pričati kmete, da se skrb za okolje izplača. Pa seveda tudi potrošnike – zelo jasno smo videli upor, vstajo živinorejcev (in tudi potrošnikov) ob napovedih o zmanjšanju potrošnje mesa. Morda je premier začel na napačnem koncu, na krožnikih ljudi … Malek meni, da poslušamo v glavnem eno plat zgodbe o mesu: »Mi sedaj slišimo le določene predstavnike kmetov in morda smo res začeli napačno, čeprav menim, da je prav začeti pri potrošniku. Najslabše je kazati na kmete, ker oni pridelajo tisto, kar potro­šniki pojemo, pa tudi tisto, kar sistem spodbuja, kar smo se odločili, da bomo subvencionirali. Preprosto kmetom reči, naj zmanjšajo dejavnost, ni prava rešitev, ampak je treba priti naprej z dobro rešitvijo. Tudi nihče ni rekel, da se je treba odpovedati mesu, tudi jaz ga jem, ampak precej manj kot povprečen Evropejec ali Slovenec, treba je predvsem predlaga­ti dobre alternative. Kmetje so se zadnja desetletja od vseh gospodarskih dejavnosti še najbolj prilaga­jali – zamenjali so mehanizacijo, poljščine, različne sisteme financiranja … Prilagajanje kmetov me manj skrbi, bi pa predvsem rad videl, da se v teh debatah upošteva širši spekter kmetov, saj zdaj poslušamo ves čas ene in iste ljudi, ki so povezani z govedore­jo ali z živilsko prehrambno industrijo. Ampak če znamo na evropski ravni pridelati veliko koruze za krmo, jo znamo pridelati tudi za neposredno člove­ško uporabo. Seveda je nekaj razlik v procesu pri­delave, a te niso tako velike. Slovenski kmetje niti ne zmorejo več dohajati naše lakote po mesu, več kot polovico svinjine namreč uvozimo. Če bi se lotili zmanjševanja porabe mesa, lahko to storimo zelo pametno, brez večjih vplivov na slovenskega kmeta. Pri vplivih naše prehrane je sicer težko govoriti o slovenskih kmetih, če se na naših krožnikih pravzaprav znajde meso iz velikih farm Češke, Madžar­ske, Poljske, Španije. To so velika podjetja in do teh ne čutim veliko sočutja, če sem iskren. Nam pa želijo zdaj mnogi prodati idilično sliko, da vse naše meso pride od slovenskih kmetov v visokogorju. Res je, ti kmeti so dali že veliko skozi, ampak če uvozimo 54 odstotkov svinjine, to kaže, da problem niti ni tukaj. Pa tudi prašiči se ne pasejo na idiličnih travnikih ne pri vas na Štajerskem, ne pri nas na Gorenjskem. Mislim, da se namenoma vso to debato preusmerja drugam. Moti me, da je pri nas vse črno-belo. Nekdo reče, da bomo jedli manj mesa, pa to takoj pomeni, da bomo jedli le ameriške nadomestke in avokado. Ne, pojejmo preprosto manj mesa.«

Uvozimo 54 odstotkov svinjine, a tudi krmo. S tem prestopimo na globalni nivo in ponekod so razmere bistveno slabše kot v Sloveniji, zato je slika, ki jo gle­damo iz male zelene Slovenije, kdaj tudi zamegljena. Prav zato je dobro, da gledamo na potrošnika in ne samo na kmeta, ker v bistvu le deset odstotkov izpu­stov v Sloveniji prispeva kmetijstvo ima hkrati nižji vpliv na vode in tla kot drugje, čeprav ga še vedno ima, postavi Slovenijo v globalni okvir Malek: »Po­znamo primere iz rastlinjakov v Španiji, kjer neregistrirani migranti pridelujejo zelenjavo v zelo slabih pogojih. Tudi ta hrana pride na naše kro­žnike in s tem so povezani izpusti, trpljenje ljudi, onesnaženje vode, tal. Nikomur ne moremo zapo­vedati, kaj naj je, ampak mislim, da je treba ljudi ozavestiti. Ampak pri nas, ko to počneš, te vsi ne­girajo – to ni res in ono ni res. Jaz in drugi znan­stveniki nimamo časa za to. Nam znanstvenikom torej preostane le, da pišemo znanstvene članke in poročila, ki jih potem nihče ne bo bral. Očitna se to pričakuje od nas in to me moti, saj to ni naša vloga. Plačani smo z javnim denarjem in prav je, da ozaveščamo, sploh pri hrani, kjer ne gre za neki popolnoma prosti trg, ampak za dejavnost, ki je izdatno subvencionirana. In prav je, da je sub­vencionirana, saj lahko le tako dobimo na kro­žnike cenovno dostopno hrano. A po drugi strani lahko zahtevamo višje standarde – da je voda ne­oporečna, hrana tudi, da se naredi vse, kar se da. V Evropi na primer naše kmetijstvo temelji le na nekaj glavnih izdelkih, treh glavnih poljščinah in živinoreji, kar ni najbolj okolju in zdravju primerno, pa tudi ni robustno v luči podnebnih razmer in svetovne geopolitike. Vidimo, kaj se zgodi, če smo na evropski ravni odvisni od uvoza krme in oljnih poljščin iz Ukrajine (52 odstotkov koruze, ki je uvozimo v EU, je namreč iz Ukrajine). Lani je marsikdo pametoval, da to ne bo imelo vpliva na nas, zdaj pa se je za 31 odstotkov podražila krma, podražila so se gnojila. To so stvari, na katere se opozarja že leta, a so vedno potisnjene v ozadje.«

»[…] Slovenci imamo okoli 1,2 milijona avtomobilov, to je skoraj pet milijo­nov pnevmatik, večina kavčuka prihaja iz držav, ki so nedavno tega izsekale gozd in tam posadi­le kavčukovec, recimo Tajska. Običajno gre pri uvozu katerekoli ‘tropske’ dobrine za države, kjer je največja biotska raznovrstnost. Tudi premog v Slovenijo uvažamo iz Indonezije – spet se poseka gozd, z dinamitom se pripravijo zemljišča. Tako imamo tudi Slovenci večji vpliv na okolje zunaj Slovenije, kot si priznamo. Mislim, da gre tu tudi za to, da nam je v Sloveniji uspelo narediti mali čudež – imamo več gozdov, kot smo jih imeli sto let nazaj, imamo največ zavarovanih območij v Evropi, ampak veliko težav, povezanih s pridela­vo hrane in drugih dobrin, smo izvozili drugam. Res kavčuka, kave in kakava ne moremo pridelo­vati v Sloveniji, ampak dobro je, da se ljudje tega zavedo ter da se lahko pravilno odločijo pri izbiri.«

Tudi sicer s prostorom v Sloveni­ji ne ravnamo ravno zgledno. Pozidamo vse več površin, povsod po Sloveniji rastejo nakupoval­ni centri z razkošnimi parkirišči, vsaka vas ima obrtno cono. Taka obsežna pozidava ima kar nekaj posledic, znanstvenik našteje:

»To ni nič presene­tljivega, povsod po Evropi se je to dogajalo, pa tudi v ZDA in še v veliko večjem obsegu na Kitajskem, žal pa mi je, da se iz preteklosti nismo nič nauči­li. Prostorski načrtovalci so opozarjali na to, kaj se lahko zgodi. Slovenija je zelo razpršena in težko je lokalni skupnosti reči, vi ne boste imeli obrtne cone ali supermarketa, ne nazadnje nam je v in­teresu obdržati ljudi v Halozah, v Prekmurju, na Dolenjskem. Po tem vidiku smo ena bolj decen­traliziranih držav, kljub temu da se marsikdaj zdi, da nismo. A dejansko ljudem ni treba premago­vati takih razdalj kot denimo na Nizozemskem. Ampak take so bile naše družbene prioritete, nov supermarket, parkirišče, to je napredek. V tujini lahko vidimo, kaj to pomeni, te hale enkrat osta­nejo prazne in nihče tega prostora ne vrne naravi. Ti zapuščeni objekti žalostno izgledajo, pogosto je z njimi povezano onesnaženje. Čeprav smo rekli, da bomo s tem nehali, podatki kažejo, da je bila še leta 2019 več kot polovica teh ‘odvzetih’ zemljišč prej travnikov. Torej naslednjič, ko bo nekdo rohnel po televiziji zaradi samooskrbe, ta ni nizka zaradi nas okoljskih znanstvenikov, ampak zato, ker se pogosto najbolj­še kmetijske površine pozidajo. In če pogledamo, kakšna je kakovost tal, ki se je pozidala – večinoma je to zemlja dobre ali srednje kakovosti. Na primer, na kratki razdalji od Jesenic do Lesc smo zgradili obr­tno-industrijske cone in supermarkete na najboljši kmetijski zemlji, obstoječe in zapuščene obrtno-in­dustrijske cone pa samevajo, kljub temu da so ko­munalno opremljene. Verjamem, da je investitorjem lažje nekaj zgraditi na novo, in ne moremo pričako­vati, da bo kapital sam poskrbel za to. Tukaj bi morala država zavzeti proaktivno vlogo in določiti, kaj se mora sanirati in kje naj se gradi. Slovenija je majhna, ne moremo odvzeti zemlje morju kot Nizozemci. Vsak hektar, ki ga izgubimo, se pozna, še toliko bolj, če pozidamo zemljo, ki nam da hrano. Ker kaj nam pomaga, če imamo več super­marketov, če pa imamo skoraj dvakrat več uvožene hrane kot leta 2004. In v predvolilnih programih se še vedno obljubljajo obrtne cone, nove ceste … To je trajno odvzeta zemlja, če bi želeli podreti neki su­permarket, sanirati in zemljo vrniti kmetom, je to zelo drago in zahtevno. Tla, ki so pozidana, so ne­prepustna, voda ne pronica več, izgubljena je talna biotska raznovrstnost, spremeni se tudi mikrokli­ma – asfalt je poleti vroč, gre za temne površine, da ne govorim o krajinski sliki. Namesto lepe kmetijske krajine imamo danes po celi Sloveniji neko subur­banizirano krajino s škatlastimi copy-paste objekti.«

Andreja Kutin

Vir: https://vecer.com/v-soboto/zemlja-postaja-pretesna-samooskrba-ni-nizka-zaradi-okoljskih-znanstvenikov-ampak-ker-ne-znamo-ravnati-s-prostorom-10326894

Z obnovo strelišča v Apačah pomembna modernizacija in manjši vpliv na okolje

Vadbeno strelišče v Apačah na Dravskem polju bo po obnovi namenjeno Slovenski vojski in tudi drugim organizacijam. Obdano bo z varnostnimi nasipi, do tja že vodi nova cesta

V Apačah na Dravskem polju, na območju občine Kidričevo, ima ministrstvo za obrambo že več let vadbeno strelišče, ki pa zadnja leta ne deluje, saj ga prenavljajo. Junija 2021 sta takratni minister za obrambo Matej Tonin in župan občine Kidriče­vo Anton Leskovar podpisala dogovor o urejanju razmerij glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Kidričevo ter drugih medsebojnih razmerij. Ministrstvo za obrambo se je v dogovoru obvezalo, da bo zaradi obremenjenosti občinske lo­kalne cestne, komunalne in druge in­frastrukture sodelovalo z občino pri njenem vzdrževanju in posodabljanju ter pri nakupih novih gasilskih vozil. Občina Kidričevo pa se je v dogovoru obvezala, da bo podpirala izvedbo pro­jekta izgradnje sodobnega vadišča in strelišča Slovenske vojske v Apačah.

Obnova za devet milijonov evrov

“Pri modernizaciji strelišča Apače smo trenutno v fazi pridobivanja gradbene­ga dovoljenja. Predvidena vrednost in­vesticije po Investicijskem programu je okoli devet milijonov evrov z vključenim DDV. Sredstva so zagotovljena v proračunu Slovenske vojske za leti 2023 in 2024. Razpis za izbor izvajal­ca del bo izveden po pridobitvi grad­benega dovoljenja, predvidoma pa v prvi polovici letošnjega leta,” so na naše vprašanje, kaj se dogaja z načrto­vano obnovo strelišča v Apačah, odgo­vorili na ministrstvu za obrambo, kjer še dodajajo: “Novo strelišče Apače bo omogočalo streljanje z oborožitvijo v kalibrih do izključno 12,7 mm, obsega­lo bo tudi vadišče za met ročne bombe in odprt večnamenski prostor. Namen investicije je zagotoviti izboljšane pogoje za usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske z odpravo obstoječih omejitev in tveganj, s tem pa tudi pri­spevati k celostni skrbi za pripadnike Slovenske vojske. Zaradi zagotavlja­nja ustrezne balistične in protihru­pne zaščite bo strelišče postavljeno v poglobljeno območje, ki bo obdano z varnostnimi nasipi.” Strelišče, dodajajo na ministrstvu, bo namenjeno tako vadbi Slovenske vojske kot tudi ostalim organizacijam, skladno z uredbo o uporabi obrambnih zmogljivosti pri podpori državnih or­ganov, sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami. Strelska zveza Slove­nija ima z ministrstvom za obrambo sporazum o uporabi strelišč Slovenske vojske. Gradbeno-obrtniška dela bodo vključevala ureditev in niveliranje zem­ljišča, gradnjo potrebne infrastrukture za namestitev tarčnega sistema, gradnjo objektov za nadzor strelišča, izgradnjo varnostnih preprek, ureditev dostopa, tehnološko opremo in ureditev vse pot­rebne komunalno energetske opreme.

Motečega hrupa naj ne bi bilo več

Zaradi hrupa s strelišča so se v preteklo­sti pritoževali najbližji prebivalci, saj je naselje od strelišča oddaljeno le kilome­ter. Kot napovedujejo na ministrstvu, pa okoliški prebivalci po modernizaci­ji strelišča naj ne bi občutili več hrupa s strelišča. To naj bi bilo tako vkopamo in obdano z nasipom, nameščeni bodo tudi lovilci streliva. Skoraj 30 hektarjev veliko zemljišče, ki je namenjeno vadbi, bo ograjeno in varovano, samo strelišče bo urejeno na območju devetih hektar­jev in bo kakih 300 metrov oddaljeno od zdajšnjega, pomaknjeno bližje gozdu.

Obrambno ministrstvo je na račun strelišča občini Kidričevo že izplača­lo sto tisoč evrov za obnovo ceste v Apačah in deset tisoč evrov za nakup gasilske tehnike. Pobotali so se z občino tudi glede plačila nadomestila za upora­bo stavbnega zemljišča in občini naka­zali 700 tisoč evrov.

Dogovor je država izpolnila

Damjan Napast, direktor občinske uprave občine Kidričevo: “Pred dobim pol­drugim letom sta naš župan Anton Leskovar in takratni obrambni minister Matej Tonin podpisala dogovor o medsebojnih odnosih v zadevi strelišče Apače. Dejstvo je, da si ljudje tovrstnih objektov ne želijo v svoji bližini, a smo spreje­li, da imamo strelišče na našem območju že vrsto let in da to nekje mora biti. Verjamemo, da bo po obnovi strelišče urejeno tako, da bo čim manj moteče za okoliške prebivalce. Zdaj bo to tudi bližje gozdu, država je v preteklem obdobju poskrbela za ureditev ceste, ki vodi do strelišča in je bila prej v slabem stanju, nekaj denarja je pristojno ministrstvo namenilo tudi dejavnosti naših prostovoljnih gasilcev. Kar je bilo dogovorjeno, smo od države tudi prejeli.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://vecer.com/podravje/z-obnovo-strelisca-v-apacah-pomembna-modernizacija-in-manjsi-vpliv-na-okolje-10326682

Odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije glede obrtne cone Kidričevo

Upravno sodišče Republike Slovenije je v upravnem sporu (I U  274/2020) zaradi vplivov izvedbe plana na okolje o tožbi zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP, številka 35409-311/2018 z dne 23. 01. 2020) razsodilo, da se tožbi ugodi, navedena odločba Ministrstva za okolje in prostor se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

V ponovnem postopku bo morala Občina omogočiti javnosti seznanitev s Spremembami in dopolnitvami OPN in potrjenim Okoljskim poročilom in sicer v javni razgrnitvi, ki bo trajala najmanj 30 dni in z javno obravnavo.

Javnost bo lahko v okviru te javne razgrnitve dala svoja mnenja in pripombe. Šele po tako opravljeni javni razgrnitvi bo lahko Ministrstvo odločilo o sprejemljivosti Sprememb in dopolnitev OPN.

Odločitev Upravnega sodišča Republike Slovenije (SODBA I U 274/2020-23 po 13. 12. 2022 opravljeni glavni obravnavi, na seji 05. 01. 2023) torej pomeni, da Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3, NI VELJAVEN!

Posredoval Damjan Škafar

V Lovrencu na Dravskem polju bodo gradili

Nova športna dvorana bo namenjena šolarjem, v njej pa bodo potekale športne in druge prireditve v Lovrencu na Dravskem polju

Svetniki občine Kidričevo so na januarski seji podrobno preg­ledali projektno dokumentaci­jo, ki jo občina pripravlja za naložbo, vredno tri milijone evrov. Še zlasti se je veselijo v Lovrencu na Dravskem polju.

V vasi, ki leži na ravnici med Kidriče­vim in Ptujsko Goro in koder pelje tudi nova kolesarska cesta, ki povezuje nji­hovo občino s sosednjo občino Maj­šperk, že leta deluje podružnična šola, zdaj naj bi k njej dogradili prizidek in športno dvorano ter uredili zunanje po­vršine.

Nova športna dvorana, kot razlagajo na občini Kidričevo, ne bo namenjena le za potrebe šole in bodočega vrtca, pač pa vsem, ki se želijo športno udejstvo­vati, urejena pa bo tako, da bodo tam lahko potekale tudi vaške kulturne in druge prireditve. V prizidku petrazre­dne šole, ki jo obiskujejo učenci iz do­mačega Lovrenca, Pleterij, Župečje vasi in Apač, bodo uredili dve učilnici, ka­binet in knjižnico. Občina Kidričevo je za gradnjo v proračunu namenila 600 tisoč evrov, saj računajo, da bo njihovo investicijo podprlo tudi pristojno šolsko ministrstvo. Gradnja prizidka naj bi po­tekala v prihodnjem letu, a s tem načr­tov, povezanih z razvojem Lovrenca na Dravskem polju, enega od osemnaj­stih naselij v kidričevski občini, še ni konec. V vasi namreč težko pričakujejo tudi novi vrtec, sodobnih in večjih pro­storov si želijo tudi gasilci, v občini pa snujejo načrte tudi za gradnjo poslov­no-stanovanjskega objekta.

Slavica Pičerko Peklar

Video prispevek na: https://net-tv.si/spremenjena-podoba-lovrenca-na-dravskem-polju/

Prispevek v Štajerskem Tedniku: https://www.tednik.si/druzba/27173-lovrenc-na-dravskem-polju-radi-bi-gradili-gasilski-dom-dvorano-in-trgovino

Vir: https://vecer.com/

Glasila občin Spodnjega Podravja v Digitalni knjižnici Slovenije

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj smo ob koncu leta 2022 uspešno zaključili projekt digitalizacije glasil občin Spodnjega Podravja, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, občinami Spodnjega Podravja, Narodno in univerzitetno knjižnico in izvajalcem digitalizacije, podjetjem Mikrografija, d. o. o.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj že vrsto let uspešno izvajamo projekte digitalizacije publikacij, ki so pomembne za območje Spodnjega Podravja. Digitalizirano gradivo objavljamo na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si), ki ponuja prost dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja kulture, znanosti in umetnosti. Na portalu lahko prosto dostopamo do periodičnih tiskov, knjig, rokopisov, zemljevidov, fotografij itd. Vzpostavila in upravlja ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, vsebine pa prispevajo tudi druge ustanove, med njimi slovenske splošne knjižnice.

Ptujska knjižnica izvaja projekte digitalizacije knjižničnega gradiva že od leta 2005. Iz bogatega fonda, ki ga hranimo, smo digitalizirali in v Digitalno knjižnico Slovenije doslej umestili več kot 20 tisoč digitalnih enot gradiva oziroma več kot 200 tisoč strani. Tako smo med drugim digitalizirali naše knjižne dragocenosti od 15. stoletja naprej, starejša dela naših pomembnih rojakov, različne zbornike, tovarniška glasila (Aluminij, Ptujski perutninar, V Agisu itd.), izvestja ptujske gimnazije, različne uradne objave in praktično vse osrednje ptujske časopise, od prvega ptujskega časopisa Pettauer Wochenblatt, ki je izhajal leta 1878, pa vse do Štajerskega tednika in njegovih predhodnikov.

Finančna sredstva za izvedbo digitalizacije pridobivamo pri Ministrstvu za kulturo RS v okviru letnega programa izvajanja nalog osrednje območne knjižnice za Spodnje Podravje. Sodelujemo tudi z zainteresiranimi založniki in v dogovoru z njimi posredujemo pri vključevanju izvorno e-nastalih domoznanskih vsebin v Digitalno knjižnico Slovenije.

V letu 2021 smo skupaj s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož zastavili projekt digitalizacije glasil občin Spodnjega Podravja. K sodelovanju smo povabili osemnajst občin Spodnjega Podravja (razen Mestne občine Ptuj, saj smo glasilo Ptujčan digitalizirali že leta 2017) in z njimi sklenili dogovor o sodelovanju pri vključevanju gradiva v Digitalno knjižnico Slovenije. K projektu so pristopile občine Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi.

Slovenske občine, kot jih poznamo danes, so večinoma nastale leta 1994, kmalu zatem so začele izdajati tudi svoja občinska glasila, ki so bila predmet našega projekta digitalizacije. Najprej smo zbrali glasila, ki jih hranimo v zbirkah ptujske oz. ormoške knjižnice, manjkajoče izvode pa smo poiskali v arhivih posameznih občin. Starejša glasila so bila večinoma ohranjena samo v tiskani obliki, zato jih je bilo potrebno skenirati, za zadnje desetletje pa so bili na razpolago najpogosteje že digitalni izvodi v obliki pdf, ki smo jih lahko uporabili. Digitaliziranih je bilo tako 611 glasil v tiskani obliki (17.984 strani) in obdelanih 894 glasil v e-obliki (pdf). Ob digitalizaciji tiskanih izvodov je bila izvedena tudi optična prepoznava celotnega besedila, ki omogoča možnost iskanja po vsebini posameznih člankov. To je poleg prostega spletnega dostopa dodana vrednost, ki jo je prinesla digitalizacija tiskanih glasil.

S projektom digitalizacije smo na enem mestu ustvarili kompletno digitalno zbirko občinskih glasil občin Spodnjega Podravja, ki so enostavno in prosto dostopna kjerkoli in kadarkoli, hkrati pa bodo varno in trajno shranjena v nacionalnem repozitoriju. Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da se je sodelujočim ustanovam pri kompletiranju glasil ponudila dobra priložnost za natančen pregled in skrbno ureditev lastnih obstoječih zbirk glasil tako v fizični kot tudi digitalni obliki.

Ob zaključku projekta se občinam iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, vse občane pa vabimo, da pobrskate po digitalni zbirki občinskih glasil in raziskujete preteklost vaše lokalne skupnosti. Morda boste v njih našli kakšen posebej zanimiv zapis o dogodku ali aktivnosti, pri kateri ste sodelovali tudi sami.

Mira Petrovič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Povezava do glasila: Ravno polje

Novi najemnik se predstavi

Z novim konceptom prevzemajo gostinsko-turistični del gramoznice, znan kot Green Lake

Športno-rekreacijski center Zeleno jezero oziroma Green Lake ob gramoznici Ple­terje v občini Kidričevo ima novega naje­mnika. To je ekipa podjetja AD-ON iz Maribora. Če se je prejšnji najemnik osredotočal predvsem na ponudbo koncertov, ki so tja pritegnili obiskoval­ce, imajo novi drugačne in dolgoročne načrte.”Naš cilj je, da to območje postane turistična, športno-rekreativna destinacija. Želimo zagnati žičnico za wake, ki je sedaj stala, ponuditi park za avtodo­me in tudi kampiranje,” o načrtih razlaga Barbara Bokan. Ob vsem tem pa pestro gostinsko ponudbo z dostopnimi cenami.

Koncerte, kakšne dogodke nameravajo pri­praviti občasno, dodaja. Vabijo pa to soboto, 17. decembra, na prvo druženje, predstaviti se name­ravajo z Lučkarijado. Dogajalo se bo od 20. ure, ko bodo v ogrevan šotor pripeljali Polkaholike, BQL & Budale ter hrvaško skupino Begini. Vstopnice prodajajo preko Eventima, na dan dogodka bodo stale osem evrov.

Spomladi, računajo na konec marca, naj bi park nato zaživel. Do takrat pa morajo še marsi­kaj urediti, precejšen zalogaj bo zagotovitev opreme in vsega potrebnega za delovanje wake parka, poskrbeti nameravajo za odbojko na mivki, zagotoviti otroška igrala, postaviti klopi … »Ponudbo in program bi radi oblikovali tako, da bosta resnič­no zanimiva za širok krog ljudi, od mlajših do starejših, turistov in domačinov, ki bodo vedeli, da lahko tukaj kakovostno preži­vljajo prosti čas. Pri tem se pove­zujemo tudi z Občino Kidričevo in društvi, ki delujejo na tem ob­močju. Samo v sodelovanju nam lahko vsem uspe,« dodaja Boka­nova. Tudi vstopnine oziroma konzumacije ne bo (več).

Kako pa bo s kopanjem? To je uradno prepovedano, a se tam že leta predvsem ob vročih po­poldnevih in koncih tedna zbere veliko kopalcev. »Še zmeraj ko­panje ne bo dovoljeno. Bo pa zaradi wake parka in ponudbe drugih vodnih športov tam prisoten reševalec iz vode,« od­govarja predstavnica podjetja AD-ON.

Branka Bezjak

Vir: https://vecer.com/