Občina Kidričevo je po razvitosti prehitela Mestno občino Ptuj

V sklopu projekta Zlati Kamen so izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji. Nadpovprečno razviti sta le dve občini pod okriljem Upravne enote Ptuj, kar sedem občin pa ima nizko stopnjo razvitosti.

Analizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe in tako dalje. Skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij.

Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa Ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

Vir: zlatikamen.si

Izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, velike razlike med vzhodom in zahodom

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Z visoko stopnjo razvitosti je ocenjenih 36 krajev, treba pa je poudariti, da so na vrhu občine iz osrednjeslovenske in gorenjske regije. V severnoprimorski regiji je sedem visoko razvitih občin, po dve sta v jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

Analiza razvitosti občin nam daje jasno sliko razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom države.

Najbolj razvite občine so na zahodni polovici, najmanj razvite pa na vzhodni polovici.

https://infogram.com/obcine-glede-na-razvitost-1h7k23krvj5v6xr
Vir: zlatikamen.si

Na Ptujskem je najbolj razvita občina Kidričevo, najmanj pa Zavrč

Od občin pod okriljem Upravne enote Ptuj sta nadpovprečno razviti le dve; Kidričevo in Ptuj. Občina Kidričevo je med 212 slovenskimi občinami zasedla 61. mesto, Mestna občina Ptuj pa 70.

Tako kidričevska kot ptujska občina sta po razvitosti prehiteli štajersko prestolnico Maribor, ki je z indeksom 51,11 oziroma s povprečno razvitostjo pristala na 74. mestu seznama.

Povprečno razvite so občine Markovci, Majšperk, Gorišnica, Hajdina, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale.

Podpovprečno razvita je občina Dornava.

Nizko stopnjo razvitosti imajo občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Videm, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč.

Najbolj razvite občine v Sloveniji so Ljubljana, Trzin in Komenda, najmanj pa Osilnica, Hodoš in Ribnica na Pohorju.

V nizko stopnjo razvitosti sodi 35 krajev, kjer prevladujejo občine iz podravske in pomurske regije. V projektu ugotavljajo, da najslabše razviti kraji iz zahodnih regij dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.

https://infogram.com/obcine-zlati-kamen-1h7k23krx3gg6xr

Občine so razvrstili glede na stopnjo razvitosti v naslednje kategorije: zelo nizka razvitost, nizka razvitost, podpovprečna razvitost, povprečna razvitost, nadpovprečna razvitost, visoka razvitost in zelo visoka razvitost. Celoten seznam občin si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/slovenija/obcina-kidricevo-je-po-razvitosti-prehitela-mestno-obcino-ptuj/93429

V Kidričevem z odlokom nad zapuščene stavbe, kaj čakamo v Mariboru?

Na Kidričevem so se s posebnim odlokom lotili urejanja propadajočih nepremičnin, ki jih bodo bodisi rušili bodisi prenovili.

Občina Kidričevo se je na zanimiv način lotila urejanja propadajočih nepremičnin v zasebni lasti, ki kazijo okolico ali celo ogrožajo varnost mimoidočih. Z novim odlokom bo zdaj lahko odredila obnovo ali rušenje. V skrajnem primeru bo lahko celo občina sama prisilno prenovila propadajoče hiše in nato nanje vpisala hipoteko v zemljiško knjigo.

Mariborske vile žalostno propadajo, na Kidričevem pa dvorce prenavljajo

Občina Kidričevo je sama že obnovila dvorec Sternthal in ga namenila za občinsko upravo. Zdaj pa želijo, da se reševanja propadajočih stavb lotijo tudi zasebni lastniki.

“Zakonodaja nam daje možnost urejanja samo tistih delov, ki so vidni iz javnih površin. Mi se ne bomo vtikali v konstrukcijo, torej neke zaledne objekte, ampak samo tisto, kar je vidno iz javnih površin,” je povedal Damjan Napast, direktor občinske uprave Kidričevo.

Kaj menijo občani?

In občani to potezo podpirajo, ko jim pokažemo sliko ene izmed stavb v občini, ki kazi okolico.

“Se mi zdi prav, da če so hiše do take mere razrušene, kot ste pokazali, da bi se to uredilo,” je o odloku občine sklenila občanka Nataša Fras Hrastnikar.

Medtem pa v Mariboru, ki se lahko pohvali z zavidljivim številom čudovitih meščanskih vil, mnoge žalostno propadajo v čakanju na novega lastnika, saj številni lastniki denarja za sanacije nimajo. Pred dnevi smo pisali, da so bile tri tovrstne vile tudi naprodaj, a po precej visoki ceni. Za vilo Transilvanija na Mladinski, ki bi jo bilo potrebno v celoti prenoviti, je lastnik na spletni strani Bolha zahteval kar 850.000 evrov. Na Kidričevem pa so mislili tudi na finančne zagate lastnikov.

Občina lahko sama prisilno opravi sanacijo

Za zdaj so na občinskem spisku za prenovo tri stavbe. Ena izmed njih je ta v neposredni bližini cerkve v Cirkovcah. Seveda pa vsi lastniki denarja za prenovo nimajo. “Vprašanje je, koliko so lastniki sploh finančno sposobni. Če ni denarja, je zastonj odlok, če bi moral prenavljati lastnik,” se sprašuje Anton Ornik, občan Kidričevega.

Na Kidričevem so tudi ta problem ustrezno naslovili z rešitvijo za finančne zagate lastnikov. Če namreč lastniki slabo vzdrževanih hiš ne bodo upoštevali odloka, bo lahko občina sama prisilno izvedla sanacijo. V zameno za to pa nato vpisala hipoteko v zemljiško knjigo. Občina tako v propadajoče nepremičnine ne vlaga kakor v vrečo brez dna, saj ima od tega tudi sama koristi.

Občina bi vselej sodelovala z lastniki

A cilj občine ni, da bi plenila zasebno lastnino. Z lastniki bodo namreč dorekli potrebna dela in določili rok za izvedbo.

“Vse te stavbe, ki jih imamo mi v evidenci, so brez prebivalcev, torej so nezasedene. V večini primerov gre za več lastnikov ali dedičev, ki imajo probleme pri dogovoru o dedovanju,” je še direktor občinske uprave Kidričevo.

Najprej se bodo lotili stavb v strnjenih naseljih, ob glavnih cestah in v bližini kulturnih spomenikov.

Bodo občini Kidričevo sledile še druge?

Občina Kidričevo pa ni edina, ki se na tak način spopada z nevzdrževanimi objekti, ki kazijo okolico. Podoben odlok je leta 2010 kot prva sprejela občina Zreče in kmalu so sledile tudi druge. A za zdaj še v nobeni izmed trinajstih občin s tem odlokom ni bilo primera, da bi vpisala hipoteko na kakšno hišo, ki jo je prisilno obnovila.

Odloke o nevzdrževanih objektih so poleg Kidričevega sprejele tudi naslednje občine: Zreče, Pivka, Sežana, Komen, Slovenj Gradec, Poljčane, Murska Sobota, Prebolt, Kuzma, Hrpelje-Kozina, Škofljica in Litija.

Vir: http://mariborinfo.com/novica/kultura/na-kidricevem-z-odlokom-nad-zapuscene-stavbe-kaj-se-cakamo-v-mariboru/130558

Vanja Čiček

Institut participatornega (sodelovalnega) proračuna

NAMEN PREDLOGA

Predlog ima namen približati in v čim večji meri prenesti pooblastila za upravljanje z investicijskimi sredstvi na občanke in občane. Občanke in občani bi z odločanjem o investicijah lahko sami izboljšali kakovost življenja v občini, saj iz prve roke poznajo ključne problematike in bi jih kolektivno in strokovno preučili v okviru samoorganiziranih skupnosti z najširšim zborom ter tako v najboljši možni meri gradili prihodnost skupnosti. Prav tako bi s participatornim proračunom v veliko večji meri določali prednostne razvojne smernice občine.

KONCEPT PARTICIPATORNEGA PRORAČUNA

Participatorni proračun je koncept upravljanja, ki občanke in občane neposredno vključi v proces upravljanja z občino. Cilja na to, da se preskoči vsakršni vmesni korak med potrebami ali voljo občank in občanov, hkrati pa neposreden demokratičen princip, da se mora javna volja odražati v javni upravi, naredi za dejansko stanje. Da ne bi »predstavniki« izkrivili volje občank in občanov, kot se je dogajalo do sedaj, postane volja občank in občanov glede porabe diskrecijskih sredstev zavezujoča za oblast.

Ta direktna vključitev v upravljanje občine poteka na ravni krajevnih skupnosti, in sicer ne preko izvoljenih svetnikov, temveč direktno na zborih samoorganiziranih občank in občanov. Diskrecijska sredstva občine (del proračuna, ki ostane občini po tem, ko izpolni vse zahteve zakona o lokalni samoupravi) se porabijo glede na odločitve, ki jih sprejmejo občanke in občani sami na zborih krajevne skupnosti. Na ta način se ne le izrazi neposredna demokratična volja občank in občanov, temveč se hkrati krepi družbena zavest in aktivno družbeno udejstvovanje slehernega prebivalca v mestu.

Kot kažejo desetletja izkušenj iz podobnih organizacijskih modelov iz tujine, se kot rezultat te vrste nehierahičnega organiziranja izboljša socialni položaj, zmanjša neenakosti v družbi, poveča vključevanje ranljivih skupin, ljudje izražajo večje zaupanje v demokracijo, nenazadnje pa se družba tudi hitreje gospodarsko razvija.

KAKO BI TA INSTITUT DELOVAL V PRAKSI

Na ravni krajevnih skupnosti bi se redno, periodično sklicevali zbori samoorganiziranih prebivalk in prebivalcev krajevnih skupnosti. Vsakemu izmed zborov prebivalk in prebivalcev krajevnih skupnosti, bi se podelila pravica, da se odloči, kako bo porabljen delež investicijskega proračuna občine.

Prebivalci bi se v samoorganizaciji sestajali, debatirali, ugotavljali investicijske prioritete, raziskovali trenutne pereče probleme in se dogovarjali o načinu reševanja le teh. Nato bi v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami izdelali tehnične in pravne okvirje izbranih projektov, kot tudi v zakonskem okvirju poiskali in izbrali izvajalca. Ves postopek bi potekal popolnoma transparentno, kar bi poskrbelo za izničenje vsake možnosti korupcije in klientelizma, kot tudi drastično zmanjšanje nesmotrne ali nepotrebne porabe sredstev.

Odločitve teh zborov bi bila občinska uprava dolžna uveljavit pri razporejanju investicijskih sredstev in bila bi odgovorna, da se izbrani projekti, ob sodelovanju občank in občanov tudi izpeljejo.

KAKŠNA SREDSTVA BI POTENCIALNO BILA NA VOLJO

Za namene participatornega proračuna bi se uporabljalo približno 20 odstotkov proračuna, to je del, ki se imenuje »investicijski del«. To so sredstva, ki v proračunu ostanejo po tem, ko občina zadosti vsem zahtevam in nalogam, ki mu jih nalaga Zakon o lokalni samoupravi, kot tudi morebitne druge obveznosti (plačevanje obresti, plačevanje zakonskih kazni, zneski vezani na investicije iz preteklosti itn.).

Pravica do odločanja o porabi teh sredstev bi se podelila glede na dogovor, ki bi ga konsenzualno dosegli vsi samoorganizirani zbori krajevnih skupnostih.

PRAKSA IZ TUJINE

Praksa iz tujine nam daje zelo vzpodbudne rezultate. V svetu že preko 1.500 mest ali delov mest, kot tudi nekaj provinc ali zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna. Ta oblika organiziranja je uporabljena tako v malih mestih do 20.000 prebivalcev kakor tudi mega metropolah kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Porto Alegre, Toronto, Rim itn.

Obširnost uvedbe instituta participatornega proračuna je različna. Različna mesta dajejo različne deleže mestnega proračuna za namene participatornega proračuna. Deleži nihajo vse od 0.001 % proračuna v New Yorku, preko 14 % v Torontu in vse do 100 % v Portu Alegru.

Raziskave učinkov tega načina samoorganiziranja kažejo na to, da večji delež mestnega proračuna, ki je prepuščen prebivalkam in prebivalcem na samoorganiziranih skupnosti, boljši so tudi rezultati za mesto. Oziroma, da bolj vključujoč in demokratičen način odločanja na samih zborih prinaša boljše rezultate tudi za mesto .

Tako Svetovna Banka kot tudi Združeni Narodi so prišli do zaključkov, da participatorni proračun, ki ga določajo prebivalci na samoupraven način praktično izničijo korupcijo in klientelizem, bistveno dvignejo kakovost življenja v mestu in celo pospešujejo gospodarsko rast.

Povzeto po http://www.imz-maribor.org/Opazanja-predlogi-dobra-praksa.html

Avtor predloga za Maribor: Matic Primc (info@maculalunea.si)

Za strupeno blato iz Dogoš nov prevzemnik

Staro blato na sežig, sproti na predelavo v Ceršak

Občinska Snaga je izbrala nova prevzemnika odpadnega blata s čistilne naprave v Dogošah: navezo Gorenje Surovina – Kogal ter podjetje Saubermacher. Zadnje bo z Dogoš odstranilo staro blato, ki so ga najprej nameravali odložiti v gramoznico pri Kidričevem, a so analize pokazale večkrat preseženo dovoljeno mejo PCB, težkih kovin in drugih škodljivih ostankov. Snaga Maribor je za občino izvedla razpis za odvoz blata z mariborske centralne čistilne naprave (CČN) po marčevskem zapletu z odvozom starega blata; po takratnem dogovoru bi moral staro blato iz Dogoš Nigrad prepeljati v Kidričevo, kjer bi ga podjetje Vekton po predelavi vneslo v tla nekdanje divje gramoznice. A v Kidričevem so se temu odločno uprli, v postopek se je vključila okoljska inšpekcija in na koncu so na občini to namero opustili. Za blato 850.000 evrov Snaga je zdaj objavila razpis posebej za staro blato in za tisto, ki se nabira sproti. Po naših informacijah je bil cenovno najugodnejši ponudnik za odvoz starega blata Saubermacher, za sprotni odvoz pa konzorcij družbe Gorenje Surovina in Kogal, s. p. Podpis (opcijskih) pogodb bo menda v sredo. Približno 15.000 ton starega blata je na območju CČN začasno deponirano od leta 2004, pozneje so blato odstranjevali sproti. Odvoz starega blata z začasne deponije v Dogošah je občini naročil inšpektorat za okolje in prostor, a je morala ta marca prositi za podaljšanje roka. To ne poslabšuje stanja v okolju, so takrat povedali na občini, saj je blato v Dogošah v vodotesni betonski »skledi«, ki preprečuje fizični vpliv na okolje, izcedne vode pa so speljane na CČN. Tudi smradu ni več, saj je blato prekrito z debelo skorjo. Zdaj bo občina obvestila inšpektorat, da je izbrala novega izvajalca. Staro blato bo Saubermacher po naših informacijah odpeljal na več lokacij, tudi na sežig, po prvotnih ocenah pa bosta odvoz in predelava mariborsko občino stala 850.000 evrov. Saubermacher je že zdaj prevzemnik blata, ki se na CČN nabira sproti, a je na razpisu Gorenje Surovina za ta del ponudila nižjo ceno. Zadnja bo blato menda čez 90 dni začela voziti na predelavo v Ceršak, do takrat pa ga bo na sežig odvažal Saubermacher; stara pogodba z njim velja tako dolgo, dokler novi izvajalec ni vpeljan v delo. Podatka o ceni, ki jo zaračunavajo zdaj, v omenjenem podjetju nismo dobili.

Na Šentilju ne vedo nič

Če bi se pri konzorciju Gorenje Surovina – Kogal, ki je ponudil ceno dobrih 76 evrov za odvoz tone blata, zapletlo, Snagi ne bi bilo treba ponovno objaviti razpisa, temveč bi posel spet dobil na razpisu za ta sklop (sprotne količine blata) drugouvrščeni Saubermacher. Na CČN se na leto nabere od 12.000 do 15.000 ton blata, odvažati pa ga je treba vsak dan. S tem, da bodo blato v prihodnje predelovali na Ceršaku, na občini Šentilj niso uradno seznanjeni. »Naša občina s tem nima nič,« je dejal župan Šentilja Edvard Čagran. »Ima pa podjetnik Kogal v Ceršaku, tik ob meji z Avstrijo, novo kompostarno,« je še dejal župan. Kakšnih pojasnil po njegovih besedah v Šentilju ne bodo zahtevali, saj je nadzor v pristojnosti inšpekcijskih služb.

Miha Rubin

Objavljeno v Delu, v torek, 23.10.2012

Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/za-strupeno-blato-iz-dogos-nov-prevzemnik.html