V Kidričevem polno drsališče

december 29, 2017

V Poročilih TV Slovenija so poročali o dogajanju na in ob drsališču v Kidričevem.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174510727

Napotilo:
https://www.facebook.com/events/808616129194692/

Advertisements

Športni turizem velika priložnost za Kidričevo

julij 11, 2017

Ptuj in Kidričevo v sodelovanju že leta na pripravah gostita pomembna športna imena. A zdi se, da Kidričevo zadnja leta prednjači

Naveza Ptuj-Kidričevo, ko gre za priprave športnikov, dobro deluje že vsaj desetletje, vse od zgraditve Grand Hotela Primus v Termah Ptuj. V termah organizirajo priprave najrazličnejših športnikov, največ izkušenj pa imajo s plavalci in nogometaši. Prvi uporabljajo njihovo infrastrukturo; plavalni klubi in reprezentance so začeli prihajati že takoj po majskem odprtju zunanjih bazenov, ko nogometaši še niso začeli priprav. Pri izvedbi nogometnih športnih priprav sodelujejo s Športnim parkom Aluminij v Kidričevem in tamkajšnjim nogometnim klubom.

Kidričevo prehiteva Ptuj

Kot je povedal Gorazd Gider, odgovoren za športni produkt v podjetju Sava Turizem, sta v termah trenutno nastanjena ukrajinski prvoligaš Zarya Lugansk in romunski prvak Viitorul, o imenih klubov, ki bodo pri njih še bivali to poletje, pa zaradi konkurence neradi govorijo, a bi do jeseni radi pripeljali še katerega.

Oba kluba in tudi srbski Dinamo Vranje te dni za trening uporabljajo nogometna igrišča, ki so v lasti podjetja Talum. Prav športni turizem je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ena od prioritet občine: “Ne moremo se iti kmečkega turizma, nimamo niti vinotočev, lahko pa se gremo zgodovinskega in športnega. Imamo izjemno športno infrastrukturo in močno tradicijo nogometa. V navezavi z drugimi športi je to neka osnova.”

V njihovi občini ležijo tudi strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko, z zgraditvijo wake parka v gramoznici pa gredo počasi tudi proti zgraditvi hotela, katerega idejna zasnova je stara že leta, stal pa naj bi na zemljiščih Taluma. Večji klubi si namreč želijo imeti vse pri roki. Da je športni turizem v občini v zadnjih letih dobil pomembno mesto, je v razcvetu in napreduje veliko hitreje kot Ptuj, je prepričana tudi Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo. V prihodnjih letih si želijo urediti še fitnes na prostem in gozdno pot, ki je sedaj prepuščena rekreativcem. Čez nekaj let, ko bo urejena še gramoznica, si želijo organizirati tudi triatlon. “Vesela sem, da so pri gradnji športne dvorane v Kidričevem gledali dovolj široko, tako da lahko danes gostimo množico različnih športov.”

Prav zaradi dobre infrastrukture, ki je dostopna vsem, gostijo številne mednarodne tekme, od dvoranskega nogometa do turnirja košarke na vozičkih. Tudi agencije za organizacijo priprav športnikov, ki se ustanavljajo po Sloveniji, se po njenih besedah prav zaradi infrastrukture najprej obrnejo prav na njih. Kot največjo težavo pa tudi sama vidi pomanjkanje nastanitev. Prav bližina objektov, poleg kakovosti, po njenih besedah igra ključno vlogo pri odločitvah večjih klubov.

Igrišč za zdaj ne bo

Kar je glavni adut Kidričevega, eno glavno igrišče in pet pomožnih ter bližnja dobro opremljena dvorana, na drugi strani manjka Ptuju. Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da je bil izvirni greh narejen, ko je šla občina v obnovo stadiona, namesto da bi ga preselila, saj je prostor sedaj omejen. Zato podpira gradnjo novih igrišč.

Matija Brodnjak, destinacijski menedžer pri ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti sodeloval pri idejnih zasnovah za zgraditev igrišč pri Grand Hotelu Primus in je prepričan, da bi bila njihova prednost predvsem v možnosti ogrevanja s termalno vodo iz bazenov, kar v Termah Vivat in Čatež že s pridom izkoriščajo. Igrišča bi tako lahko uporabljali še za zimske priprave od januarja do marca, ko je slabša tudi sezona za ptujske hotele.

Tako nov hotel kot igrišča pa bi bila pridobitev za celotno destinacijo Ptuj – Kidričevo – Maribor, saj ekipe vedno iščejo destinacije, na katerih lahko igrajo medsebojna srečanja. “Povpraševanje je nekajkrat večje od ponudbe.”

A kot pravi Gider, v naslednjih dveh letih za Ptuj nimajo tovrstnih načrtov. Za zdaj so zadovoljni s sodelovanjem s Kidričevim, zapolnjene so tudi njihove namestitvene kapacitete. Čeprav o natančnih številkah ne želi nihče govoriti, pa Gider priznava, da jim organizacija priprav športnikov prinaša lep dohodek in bi bili, če bi ostali brez športne infrastrukture, v težavah.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/sportni-turizem-velika-priloznost-za-kidricevo-6278075


Kidričevo in refleksija modernizma v 21. st.

januar 30, 2017

Vabljeni, da se v petek, 3.2.2017, ob 19h, v hotelu Mitra na Ptuju, udeležite mesečnega predavanja v organizaciji Zgodovinskega društva Kidričevo. Tokrat bo predavala  arhitektka Mojca Gregorski, avtorica stavbe vrtca v Kidričevem, Športne dvorane Kidričevo in obnove Dvorca Sternthal. Posebna pozornost bo posvečena najstarejši stavbi v Kidričevem, pristavi ob dvorcu Sternthal, ki žal žalostno propada.

Na predavanje še posebej vabljeni predstavniki Občine Kidričevo in vse, ki kakorkoli odločajo o usodi pristave v Kidričevem. Veselilo bi nas, da predstavili svoje videnje usode tega kulturno-zgodovinskega objekta.

Več na: https://sl-si.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo

 

 


Kamra – digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin

oktober 18, 2016

V četrtek, 20.10.2016, ob 19. uri, bo Zgodovinsko društvo Kidričevo pričelo s tretjo sezono mesečnih predavanj. Vabljeni v hotel Mitra na Ptuju na predavanje višje knjižničarke na Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, Melite Zmazek, ki bo predstavila spletne portale: Kamra, Dlib in Spodnjepodravci.

14700778_1754382724814446_6662854453469971922_o

Vir: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo

Napotila:
http://www.kamra.si/sl/
http://www.dlib.si/
http://www.spodnjepodravci.si/


Kopališče bo v gramoznici

julij 1, 2016

Na ptujskem območju že več kot desetletje ni javnega kopališča. Ohladitev tako ponujajo le terme. Ob visokih cenah vse več kopalcev tudi na divjih kopališčih

Številni Kidričani izgubljajo upanje, da bo njihovo kopališče, ki že več kot deset let sredi naselja propada, kdaj znova zaživelo. “To bi lahko bilo ure­jeno že davno. Vedno znova se govori, da bodo bazen dali nekomu v najem. Lepo bi bilo, če bi bilo tukaj kopališče kot nekoč. A meni se zdi, da bazena tu ne bo nikoli več,” je prepričan upoko­jenec Ivan Kmetec. Z družino se poleti kopa v Termah Ptuj in Biotermah Mala Nedelja. “Pa na morje gremo za nekaj dni,” še dodaja.

Javno kopališče je preteklost

Z njegovo bojaznijo, da kopališča, kot je bilo, v Kidričevem verjetno več ne bo, se strinja tudi direktor občin­ske uprave Damjan Napast. Študije namreč kažejo, pravi, da bi bilo tako kopališče nerentabilno. Zato so s pod­jetjem Talum, ki je lastnik kopališča, pristopili k projektu izgradnje špor­tnega hotela na tem območju.

Hotel naj bi izkoristil nogometna igrišča NK Aluminij, ki so do zdaj že gostila številne nogometne repre­zentance, in vse povezal v objekt za priprave športnikov. Kot pojasnju­je Napast, iščejo investitorja, bančno okolje pa žal trenutno pri nas ni na­klonjeno gradnji turistične infrastruk­ture.

(Pre)drage terme in morje

Ne bazenov ne morja si s 500 evri plače ne more privoščiti Anka Horvat s Ptuja. “Karte za terme so predra­ge. Sicer pa me bazeni tako ne zani­majo, saj imam občutek, da se v isti kadi kopa sto ljudi. Tudi če rečejo, da je čisto in razkuženo. Jaz sem za morje, to je čudovito, to si želim, ampak ne gre,” razlaga Horvatova.

Na morju niso bili že več let. Vse več je tistih, ki si kart za kopanje v termah ali počitnic na morju ne morejo pri­voščiti. In ker javnih bazenov na Ptujskem že dolgo ni, iščejo možnost za brezplačno kopanje na divjih ko­pališčih v gramoznicah, v jezerih in v rekah. V zadnjih letih je ena bolj obiskanih še vedno delno delujoča gramoznica Pleterje na meji med obči­nama Kidričevo in Starše. Kljub opozorilom, da je kopanje prepovedano, se tam v vročih dneh v na pogled kri­stalno čisti vodi hladi tudi petsto ko­palcev.

“Strah nas je, da se bo zgodila kakšna nesreča. Vidljivost v vodi je precej slaba. Saj smo jih poskušali pre­ganjati, a je to na 30 hektarjih vodne površine skoraj nemogoče. Zato smo se raje odločili, da gremo v drugo smer, v spremembo namembnosti v turistično dejavnost,” začetek priza­devanj za ureditev športno-rekreacij­skega centra na tem območju opisuje Napast.

Gramoznico bodo uredili

Pri projektu so se zgledovali po lepo urejenem centru Schwarzlsee pri Gradcu v Avstriji, ki je tudi vedno bolj priljubljen počitniški cilj Štajercev s slovenske strani meje. Kot pojasnjuje Napast, je bilo zbiranje potrebne do­kumentacije dolgotrajno in naporno – tudi zato, ker gre za prvi tak projekt pri nas.

Na severnem delu gramoznice naj bi tako zgradili “wake park” s krožno vlečnico, prvo pri nas. Postaviti name­ravajo še pomole, zagotoviti gostinsko ponudbo in odpreti manjši kamp. Tre­nutno iščejo investitorje za ta 700.000 evrov vredni projekt, ki naj bi ga izpe­ljali v javno-zasebnem partnerstvu.

Občina tako namerava podeliti kon­cesijo za upravljanje gramoznice za 20 let. Do jeseni naj bi pridobili grad­beno dovoljenje. Interes investitorjev, tako na domačem kot na tujem trgu, pa po besedah Napasta nedvomno ob­staja. »99-odstotno sem prepričan, da bomo naslednje poletje v Kidričevem smučali na vodi,« je odločen direktor občinske uprave.

K projektu so pritegnili tudi občino Starše, ki namerava na seve­rozahodnem delu gramoznice urediti še kopališče. In kot pravi župan Bojan Kirbiš, računajo, da bodo lahko jeseni tudi oni začeli iskati vlagatelje, ki jih zanima ta del projekta. Ureditev gra­moznice pa v veliki meri pozdravlja­jo tudi prebivalci Kidričevega. “Če bi uredili gramoznico, bi se šli zagotovo kopat. Verjetno še raje kot v toplice, saj ga ni čez naravno kopališče,” zatrjujeta Danica in Miran Kureš iz Njiverc.

Terme od 30 do 40 evrov

Družinska vstopnica v Termah Ptuj, ki vključuje kopanje za dva odrasla in dva otroka, stane okroglih 40 evrov. Za popoldansko karto morajo od­rasli odšteti 11 evrov, otroci pa 7. Najceneje se lahko v zunanjih bazenih kopamo po 18. uri, in sicer odrasli za 8 evrov ter otroci za 5,50. Bioterme Mala Nedelja družinske vstopnice nimajo. Celodnevno kopanje družino z dvema otrokoma stane 33,50 evra. Popoldanska karta za odrasle stane 7,50 evra in za otroke 5,50. Najceneje se lahko kopamo po 19. uri, ko velja enotna cena 4,80 evra.

Hojka Berlič

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 30.6.2016

Vir: http://www.vecer.com


Zgodovinsko društvo Kidričevo v marcu vabi

marec 16, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo vabi vse zainteresirane na mesečna “druženja ob eksponatih”. Na druženjih, ki bodo potekala vsak 3. četrtek v mesecu si bo moč ogledati zasebne zbirke, predstaviti svoje zbirke in izvedeti marsikaj zanimivega o različnih predmetih, ki so se uporabljali v preteklosti.
Osrednja tema druženja, ki bo potekalo v četrtek, 17. 3. 2016 bo numizmatika, veda o kovancih.

Več na: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo/photos/a.1668703006715752.1073741906.1391876997731689/1668707426715310/?type=3

V petek, 25. 3. 2016 ob 18.00 pa vas društvo vabi v hotel Mitra na Ptuj, kjer bo o zavezniškem bombardiranju Maribora in Ptuja med leti 1944 in 1945 spregovoril zgodovinar Sašo Radovanovič.

Vabljeni!

Vir: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo/


Ko na vrata potrka izterjevalec

november 6, 2014

Družina iz Kidričevega je le ena od mnogih, ki jim zaradi neplačanih računov na vrata trkajo izterjevalci ali so se znašle pred deložacijo

“Oba sva zaposlena, najine plače so minimalne, zniža jih še kaka bolniška, dobiva še 125 evrov otroškega dodatka, a je vrtec za deset evrov dražji, tako da gre ta državna pomoč za vrtec, sicer pa zaradi najinih dohodkov menda do državne pomoči nisva upravičena. Nama preprosto ne uspe vsak mesec plačati vseh obveznosti, najin dolg je okoli 1700 evrov, z obrestmi vred je še večji, in resnično ne vidiva izhoda,” sta, čakajoč na rubežnika, pripovedovala sogovornika. V Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj, ki je lastnik in upravitelj velikega dela stanovanj na Ptuju in v Kidričevem, ugotavljajo, da najemniki dolgujejo za najemnine več kot 1,1 milijona evrov, dobrih 200 tisoč evrov znaša dolg zaradi neplačanih obratovalnih stroškov. “Z vsemi poskušamo skleniti izvensodno poravnavo, rešitve iščemo skupaj s centrom za socialno delo, a tudi mi moramo preživeti in naši najemniki od nas pričakujejo, da bomo stanovanja tudi vzdrževali, obnavljali in skrbeli, da ta ne propadajo, in morda zgradili še kak nov blok,” pravijo. “Na zahtevo Podjetja za stanovanjske storitve (PSS) Ptuj bo čez kako uro pri nas rubežnik,” je pred tednom, tik pred prazniki, po telefonu sporočil Vili Pajenk, ki s partnerico Andrejko Lenarčič in hčerkama, štiri- in triletno Mašo in Tjašo, živi v najemniškem stanovanju. V Vlahovičevi 9 v Kidričevem živi mlada družina zadnja štiri leta, za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v sicer starem bloku plačujeta oziroma bi morala plačevati 202 evra mesečne najemnine, pa jima prav za plačevanje te iz meseca v mesec zmanjka denarja.

“Oba sva zaposlena v mariborskem Cimosu, najine plače so minimalne, zniža jih še kaka bolniška, dobiva še 125 evrov otroškega dodatka, a je vrtec za deset evrov dražji, tako da gre ta državna pomoč za vrtec, sicer pa zaradi najinih dohodkov menda do državne pomoči nisva upravičena. Nama preprosto ne uspe vsak mesec plačati vseh obveznosti, tako nama je Karitas nazadnje plačala 125 evrov za ogrevanje, 80 evrov mesečno znaša račun za elektriko, treba je plačati vodo, računov za najemnino stanovanja pa raje niti več ne odpiramo, najin dolg je tam okoli 1700 evrov, z obrestmi vred še večji, in resnično ne vidiva izhoda,” sta, čakajoč na rubežnika, pripovedovala sogovornika, ki sta po dolgem čakanju na izvršitelja izvedela, da ga tistega dne ne bo, pa tudi nekaj prihodnjih dni ne, če zbereta do naslednjega jutra 170 evrov kot dokaz, da vendarle iščeta možnosti za poplačilo dolga.

“Od kod naj vzameva zahtevani denar, nimava, tudi prijatelji in znanci pa sorodniki nimajo denarja, da bi ga lahko kar posojali,” sta povedala v bolj kot ne mrzlem stanovanju, češ, “poskušamo varčevati pri ogrevanju, a ker ne zračimo dovolj, sta se, odkar imamo nova okna, po stenah začeli širiti vlaga in plesen, ki vse uničujeta. Zdaj nas je strah še bolezni, deklici bi radi kakšno lepo igračo, oblačila, pa jima ne moreva uresničiti želja, še k Miklavžu ne moreta. Vozimo se v 16 let starem avtu, enega imamo na lizing. Vsak dan je huje, in če ne bi bilo dobrih ljudi, bi že zdavnaj obupali”. Družini iz Kidričevega je nekdo konec preteklega tedna pomagal plačati del terjatve, kako bo s poplačilom vsega dolga, pa še ne vedo.

Zmanjkuje denarja za redno vzdrževanje stanovanj

Z vprašanjem, ali je na Ptujskem veliko družin, ki se soočajo s podobnimi napovedmi sodnih izterjav in nazadnje deložacij, smo se obrnili na PSS Ptuj, ki je lastnik in upravitelj velikega dela stanovanj na Ptuju in v Kidričevem. “Smo lastniki 300 stanovanj, to so nekdanja tako imenovana socialna, zdaj neprofitna stanovanja, obenem pa nastopamo kot upravniki še 500 stanovanj v obeh občinah. Neplačevanje najemnine je naš največji problem, z njim se soočamo že leta, najemnikom pomagamo na vse mogoče načine, a ti se običajno ne odzivajo in so pripravljeni na pogovor, šele ko pri njih potrka izvršitelj oziroma ko je pred vrati deložacija.

Dejstvo je, da se težave ne pojavijo kar čez noč, ampak gre – kot v primeru družine iz Kidričevega – za leta neplačevanja računov. V veliko primerih težav nimajo socialno ogrožene družine ali posamezniki, pač pa je krivo preprosto nerazumno ravnanje z denarjem. Z vsemi poskušamo skleniti izvensodno poravnavo, rešitve iščemo skupaj s centrom za socialno delo, ki ga tudi obvestimo o načrtovani deložaciji, tako kot občino, kjer dolžnik živi, a tudi mi moramo preživeti in naši najemniki od nas pričakujejo, da bomo stanovanja tudi vzdrževali, obnavljali in skrbeli, da ta ne propadajo, in morda zgradili še kak nov blok,” razlagata Mateja Bezjak in Boštjan Florjančič iz PSS in dodajata, da postopek za prekinitev najemnega razmerja sprožijo že, če najemnik trikrat ne plača najemnine oziroma se to zgodi zaporedoma v dveh mesecih. Izvršbam na transakcijske račune, če so te mogoče, a običajno niso, sledijo vsi nadaljnji postopki, ki vodijo do rubeža premičnin in neželene deložacije, kar običajno traja več mesecev, celo let, dolg najemnikov pa se običajno samo še povečuje.

Razpisanih 31 deložacij

“Najemniki naših stanovanj so nam dolžni 430 tisoč evrov, najemniki stanovanj, katerih lastnica je ptujska mestna občina, pa dolgujejo kar 705 tisoč evrov najemnine. Še 210 tisoč evrov znaša dolg zaradi neplačanih obratovalnih stroškov. Ob tem ima 124 najemnikov stanovanj, katerih lastnica je MOP, priznano subvencijo,” pojasnjuje vodja računovodstva Mateja Bezjak in dodaja, da znaša najvišji dolg njihovega dolžnika že več kot 21 tisoč evrov, a se najemnik s pomočjo odvetnika spretno izmika obveznostim. Slaba polovica najemnikov je, tako sogovornika, rednih plačnikov, veliko je ljudi, ki račune za najemnino stanovanja plačujejo z zamikom.

“Zaradi dolgov zaradi neplačevanja najemnine je bilo letos na našo zahtevo opravljenih devet deložacij, v štirih že razpisanih primerih so ljudje zbrali denar za poplačilo računov. Pred lokalnimi volitvami smo imeli razpisanih 31 deložacij, a smo na zahtevo nekdanjega župana te za čas volitev odložili, zdaj pa nadaljujemo postopke. Imamo tudi 13 predlogov za izvršbo, ki se mora dogoditi v enem letu,” razlaga Boštjan Florjančič, vodja pravne službe, in dodaja, da so postopki izterjave dolga dolgotrajni in neplačnikov zagotovo ne presenetijo, a se jim ti, dokler ne pride do rubeža oziroma deložacije, preprosto izmikajo.

“Iz zgodb, ki jih pripovedujejo ljudje, je pogosto videti, da naši izvršitelji kar pridejo do dolžnikov in odnašajo stvari ali družino na nehuman način vržejo iz stanovanja. Še zdaleč ni tako, najprej izvedemo izvršbo na denarna sredstva, potem, če pri tem nismo uspešni, sledi rubež premičnin in šele nato sledi tožba za izpraznitev stanovanja. Neplačnikom damo 60 dni časa, da se sami izselijo, a ti se odzovejo, šele ko je že razpisana deložacija. Pa tudi tik pred zdajci se pogosto dogovorimo, kako in kaj, skupaj iščemo rešitve in iz doslej opravljenih deložacij vem, da še nihče ni ostal na cesti, vselej se je našla neka rešitev,” razlaga Florjančič, ki poudarja, da se z deložacijo dolžnik ne reši dolga. Prav tako se ga ne reši z osebnim stečajem, ki je med ljudmi zelo aktualen, a tudi ta ne pomaga, če gre za tožbo za izpraznitev stanovanja.

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201411066071263

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 6.11.2014

Slavica Pičerko Peklar