Bodo župani pomagali pri reševanju brezdomcev?

marec 21, 2019

Zaradi zmanjšanega števila sredstev za javne delavce letos se je društvo Ars vitae za program Kamra znašlo v velikih težavah. Ptujska občina bo za pomoč brezdomcem predvidoma v proračunu zagotovila nekaj dodatnih sredstev, letošnje zaplete pa naj bi s sicer nizkimi sredstvi pomagale premostiti še druge spodnje-podravske občine.

Manj kot leto dni zatem, ko je Mestna občina Ptuj zagotovila prostor in sredstva za ureditev prostorov na Zadružnem trgu 14 za potrebe Kamre, je njeno delovanje ogroženo. Dnevni center in zavetišče nujno potrebujeta dodatnega zaposlenega, za katerega pa društvo Ars vitae nima denarja.

Ker tako dnevnega centra kot zavetišča ne obiskujejo zgolj Ptujčani, temveč je namenjen širši regiji, sta predsednica društva Ars vitae Polona Toplak in vodja Kamre Amadeja Kokot kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavili to problematiko. Z jasnim ciljem: zagotoviti manjkajoči delež sredstev za zaposlitev dodatnega delavca.

Brezdomcev je veliko

Ker so bili neuspešni na razpi­su za pridobitev javnih del, so se namreč znašli v velikih težavah. Delovanje Kamre je celo ogroženo in pod vprašajem, saj s 3,5 zaposle­nimi 24-urne prisotnosti 365 dni na leto ne morejo zagotoviti. Pa čeprav jim veliko pomagajo pro­stovoljci, brez katerih ne bi zmogli izvajati dejavnosti.

Po besedah Toplakove se je v prvih mesecih delovanja izkazalo, da je brezdomstvo na našem območju velik problem. To je podkre­pila s podatki, da je bilo lani okrog 40 deložacij, 50 prepovedi približe­vanj, velik delež njihovih uporabni­kov pa predstavljajo posamezniki, ki se na cesti najdejo zaradi ločitev, zasvojenosti, neurejenih družin­skih razmer … Tudi prestane za­porne kazni, prehod iz rejništva v samostojno življenje in podobne življenjske situacije marsikdaj za posameznike pomenijo preveliko oviro, ki je sami niso zmožni pre­magati. Na vrata Kamre je doslej potrkalo veliko uporabnikov, z raz­ličnimi življenjskimi zgodbami.

Leskovar: »Kidričevo rešuje svoje brezdomce, za Ptuj ne bomo prispevali«

Ptujska občina bo letos društvu Ars vitae za ta program in delova­nje Kamre iz proračuna namenila 34.250 evrov, od ostalih občin so potrebovali še 12.700 evrov.

Če sredstev ne bi dobili, bi mo­rali zavetišče zapreti. Spodnje-podravske občine so zato za letos zaprosili za sofinanciranje, razrez pa naredili glede na število prebi­valcev in ne uporabnikov.

Najvišji delež,1.850 evrov za leto 2018, bi po pripravljenem predlogu morala prispevati občina Kidriče­vo. Župan Anton Leskovar je na ko­legiju odločno nasprotoval temu. Dejal je, da so za socialno proble­matiko v občini naredili veliko, ob­novili majhne bivalne enote, naba­vili kontejner … „Kidričevo zato ne bo prispevalo nič,” je jasno dejal.

Drugi najvišji znesek bi morala prispevati občina Videm, okrog 1.500 evrov. Branko Marinič je de­jal, da imajo tudi oni kontejner za namestitve, a bodo skušali poma­gati rešiti zaplet.

Pravdič: »Da niso vmes tisti, ki že dobivajo pomoč občine«

Župan občine Zavrč Slavko Prav­dič se je osredotočil na drugi del tega problema: zanimalo ga je, kdo poimensko so uporabniki in iz katere občine. „Ali kdo to izko­rišča, je morda tudi kakšen, ki je v oskrbi kje drugje, pa občina zanj že plačuje,” se je spraševal. Dejal  je tudi, da v Zavrču razmišljajo o lastni namestitveni enoti. Zavrč bi po pripravljenem predlogu prispe­val 440 evrov.

Vudlerjeva: »Plačajmo po številu svojih občanov, ki so v Kamri«

Najmanj med vsemi bi seveda prispevala občina z najmanj prebi­valci na tem območju, Sveti Andraž v Slovenskih goricah: 330 evrov. Predlog županje Darje Vudler je bil, da se delež plačila izračuna glede na število uporabnikov iz posame­zne občine.

Darinka Fakin, županja občine Majšperk je pripomnila, da ima ve­čina občin proračune že sprejete, a da se bodo potrudili po svojih najboljših močeh. Seveda bodo sofinanciranje tega projekta oz. sredstva za zaposlitve enega de­lavca v Kamri morali odobriti tudi občinski sveti.

Letni zaprošen znesek bi znesel (skupaj z MO Ptuj) 46.950 evrov.

Ženske uporabnice Kamre mlajše od moških

Leta 2018 je bilo v Kamri vključenih 117 uporabnikov. 19 jih je prenočevalo v nočitveni enoti. Od januarja do danes je pomoč poiskalo 45 uporabnikov, 14 jih potrebuje prenočišče. Starost žensk se giblje med 20 in 40 let, moških med 30 in 65 let.

Vir: https://www.tednik.si/tednik/14848-ptuj-podravje-bodo-zupani-pomagali-pri-resevanju-brezdomcev

Dženana Kmetec

Advertisements

29. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

oktober 8, 2018

27. septembra 2018

Dnevni red:

  1. Odlok o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj, druga obravnava
  2. Obvezna razlaga prvega odstavka 28. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja P16-S4 Njiverce I (sever)
  3. Soglasje k Pravilniku o razporejanju stroškov po stroškovnih mestih v JVIZ Osnovna šola Cirkovce
  4. Rebalans kadrovskega načrta  JZ Zdravstveni dom Ptuj
  5. Sklep o spremembi cen programov vrtca v JVIZ Osnovna šola Kidričevo
  6. Sklep o spremembi cen programov vrtca v JVIZ Osnovna šola Cirkovce
  7. Sklep o spremembi vrste oddelkov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2018/2019
  8. Soglasje k izvajanju vzgojnega programa »vzgojne skupine« v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj
  9. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2019
  10. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2019
  11. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra, parc. št. 661/1 k.o. Dragonja vas
  12. Sklep o prodaji nepremičnine, parc. št. 661/1 k.o. Dragonja vas
  13. Sklep o nakupu nepremičnin, v k.o. Gerečja vas in Lovrenc na Dr. polju
  14. Sklep o znižanju najemnine Polje dom
  15. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Podobe, ki izginjajo: 70 let DPD Svoboda Kidričevo

marec 14, 2018

Ob jubileju društva: NAŠIH 70 LET – DPD Svoboda Kidričevo in razstava fotografij Stojana Kerblerja

Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo letos praznuje 70 let. V ta namen se bodo v letošnjem letu zvrstili številni kulturni dogodki. Uvod v praznovanje se je zgodil v ponedeljek, 5. februarja 2018, v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal z odprtjem samostojne razstave fotografij častnega člana društva Stojana Kerblerja. S tem smo počastili tudi njegov osebni jubilej, uvod v 80-letnico življenja ter slovenski kulturni praznik.

Praznovanju so se s pesmijo pridružili tudi pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega, ki so tako kot v »starih« časih skupaj prelistali knjigo zgodovine, za slovensko glasbo pa je s harmoniko poskrbel devetošolec OŠ Kidričevo Simon Žnider.

Predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek je številne goste spomnila na pomen društva, ki ima bogato zgodovino in tradicijo ter močne korenine in nas seznanila o začetkih kulturnega dogajanja v Kidričevem: »Naše društvo DPD Svoboda Kidričevo je nastalo v okolju, kjer so se prepletale različne kulture, interesi in potrebe, ter se razvijalo glede na zmožnosti in želje posameznikov. Začetki kulturnega življenja so bili tako tesno povezani z izgradnjo TGA v takratnem Strnišču. Leta 1948 so ustanovili Sindikalno kulturno-umetniško društvo Strnišče, ki pa se je zaradi širjenja naselja Kidričevo 1953. leta preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo. V njem so zelo uspešno delovale različne sekcije: godba na pihala, pevska, dramska, tamburaška, šahovska, pozneje še folklorna skupina, lutkovna sekcija in kino. V tem času so razvili tudi svoj prapor, kar je bilo za takratne čase velika pridobitev. Sčasoma sta se sekciji godba na pihala in pevci osamosvojili in prešli pod okrilje TGA Kidričevo, danes Taluma, kjer še vedno delujeta. Leta 1952 je pričela s svojim poslanstvom tudi knjižnica in je bila nekaj desetletij glede na število knjig, izposojo in strokovno vodenje takoj za ptujsko knjižnico. Knjižnica je s svojo dejavnostjo kljub težavam, ki so jo pestile, delovala nepretrgoma.

Leta 1998 smo obnovili prostor in sodobno opremili knjižnico ter tako počastili petdesetletnico delovanja društva. V zadnjih dvajsetih letih je tako knjižnica s svojim knjižničnim bogastvom in sodobno opremljenim, a že premajhnim prostorom postala in ostaja »srce« društva, saj nudi zatočišče vsem dejavnostim, ki bogatijo in širijo obzorje prebivalcev Občine Kidričevo. Tako se v knjižnici odvijajo kreativne delavnice za odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke, likovna sekcija za odrasle s podmladkom, literarna sekcija, bralna značka za odrasle in knjižnična izposoja.

Meseca maja 2008 smo ob šestdesetletnici društva izdali zbornik z naslovom 60 let Delavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Med povabljenimi, ki so počastili naš jubilej, je bila tudi ga. Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, ki je zapisala: »Človek z veliko začetnico je človek kulturnega ustvarjanja in sprejemanja. Del tega je tudi DPD Svoboda Kidričevo!«

Nekoč in danes in po vsej verjetnosti še tudi jutri bodo obstajali ljudje zanesenjaki, zaljubljeni v kulturo, prepričani v vrednote in poslanstvo lepe slovenske besede ter ljudskega izročila z željo, da v današnjem svetu širimo oaze kulturnega in duhovnega življenja ter narodne identitete, prostor, ki naj združuje vse generacije.«

Ob odprtju razstave je o avtorju in njegovih delih spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, v priložnostnem katalogu pa zapisala»Stojan Kerbler je bil rojen na Ptujski Gori (1938), kjer je preživel otroštvo in mladost, delo energetika v tovarni aluminija pa ga je tesno povezalo s Kidričevim in sprožilo pomemben del njegovega opusa, ki ga navadno označujemo z izrazom »tovarniška fotografija«. Za potrebe tovarniškega glasila je dokumentiral dogodke v tovarniškem okolju, pritegnile pa so ga tudi svojevrstne likovne prvine specifičnega prostora. Tovarniške fotografije so nastajale več desetletij in na določen način zaznamujejo Kerblerjev umetniški razvoj, kar smo lahko opazovali leta 2012 na razstavi Tovarniška fotografija 1965–2007 v galeriji FO.VI v Strnišču.

V slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okolju pa je Stojan Kerbler zaslovel zlasti s podobami Haložanov, ki jih je od začetka sedemdesetih let 20. stoletja fotografiral na ptujskih ulicah, kamor so se odpravljali po opravkih in na sejme, ter v njihovem domačem okolju v Halozah. Sledil jim je pri vsakdanjih opravilih v vinogradih, na poljih, tudi v hlevih in skromnih hišah, in se z njimi družil ob praznikih.

V Kerblerjevem opusu so tudi fotografije z drugačno vsebino. Omenimo najnovejša dela, na katerih ni več ljudi, zaznavamo pa njihove sledi ali njihovo simbolno minevanje, ko upodobljeni prostor prerašča gosto rastlinje. Jedro Kerblerjevega opusa pa vendar predstavljajo podobe Haložanov, s katerimi je osvojil največ domačih in mednarodnih priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1979.«

V Dvorcu Sternthal Stojan Kerbler samostojno razstavlja prvič. S svojimi fotografijami se je večkrat pridružil razstavam likovnih kolonij, ki jih pripravlja društvo, velik prispevek pa je tudi njegova večletna dokumentarna fotografija  društvenih dejavnosti. Razstava je prva v vrsti prireditev, ki bodo v letu 2018 obeležile njegovo osemdesetletnico, v mesecu novembru pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani pregledna razstava Kerblerjevih fotografij. Za tokratno razstavo se je odločil za skupino 28 fotografij na temo Kmečka opravila, od teh je 6 fotografij, ki dotlej še niso bile na ogled. DPD Svoboda Kidričevo je za to priložnost izdalo tudi katalog Naših 70 let z reprodukcijami razstavljenih fotografij, ki prav gotovo za našo pokrajino pomenijo velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, saj moramo priznati, da način življenja in dela, ki je prikazan na Kerblerjevih fotografijah, izginja.

Razstavo je slavnostno odprl župan Občine Kidričevo, gospod Anton Leskovar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil in čestital avtorju razstave ter predsednici in članom DPD Svoboda Kidričevo. Ob tem pa poudaril pomen slovenskega jezika, knjige, glasbe in ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

Iz knjige vtisov DPD Svoboda Kidričevo, dne 5. 2. 2018:

 »Majda, celoten program je bil navdihujoč. Hvala, da se trudiš in vodiš kulturno društvo Svoboda. In hvala vsem mentorjem, Ireni, Ivanki, Aleksandri… To je neizmerno plemenito delo, popotnica mladim ustvarjalcem in kot je dejal župan – vaše delo, knjižnica – za ohranjanje slovenskega  jezika in posledično naroda!

Rekla si majhno društvo, skromno društvo – jaz  pa verjamem, da lahko majhna skupina ozaveščenih ljudi spremeni svet, pogled na svet – na kulturo. Pravzaprav so se v zgodovini vse spremembe zgodile s prizadevanjemmajhnih skupin zavzetih ljudi.

Čestitke tebi, društvu in mojstru Kerblerju  za osebni jubilej in njegovo neizmerno ustvarjalnost. Fotografije mojstra  Kerblerja je občudovala  tudi moja pokojna mama in v 70-ih so njegove  črno-bele fotografije krasile njen delovni prostor (spomini na južino z domačim kruhom,  bosi kmečki otroci, brazde na njivi, koline… kar diši po teh časih, ko so se ljudje ob delu družili). Koliko zgodb  pripovedujejo! Čudovito.«

Suzana Strelec

 Čestitke, ki nam dajejo zanos za nadaljnje delo. Iskrena hvala!

 Dogodki, ki se bodo zvrstili skozi celo leto:

5. 2. – 31. 5. 2018:RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ČASTNEGA ČLANA DRUŠTVA STOJANA KERBLERJA v Dvorcu Sternthal Kidričevo,
20. 4. 2018:KLEPET V KNJIŽNICI- spomine bodo obujali starejši kulturni zanesenjaki,
20. 6. 2018: ZAKLJUČEK LIKOVNE KOLONIJE z ODPRTJEM RAZSTAVE z naslovom POKLON RAVNEMU POLJU,
2. 9. 2018: KULTURNI POTEP PO CELJU,
20. 11. 2018: LITERARNI VEČER Z GOSTOM in PREGLEDNA RAZSTAVA fotografij naših 70 let.

Prisrčno vas vabimo tudi na naslednje dogodke. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše tradicionalne dogodke, druženje in ustvarjanje v delavnicah za vse generacije in delovanje podmladka Sosednji prijatelji.

Razstavo fotografij Stojana Kerblerja si v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal lahko ogledate v času uradnih ur Občine Kidričevo vse do konca meseca maja 2018.

Aleksandra Vidovič

Vir in fotografije: http://www.revijaprimus.si/2018/03/06/podobe-ki-izginjajo-70-let-dpd-svoboda-kidricevo/


V Kidričevem polno drsališče

december 29, 2017

V Poročilih TV Slovenija so poročali o dogajanju na in ob drsališču v Kidričevem.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174510727

Napotilo:
https://www.facebook.com/events/808616129194692/


Športni turizem velika priložnost za Kidričevo

julij 11, 2017

Ptuj in Kidričevo v sodelovanju že leta na pripravah gostita pomembna športna imena. A zdi se, da Kidričevo zadnja leta prednjači

Naveza Ptuj-Kidričevo, ko gre za priprave športnikov, dobro deluje že vsaj desetletje, vse od zgraditve Grand Hotela Primus v Termah Ptuj. V termah organizirajo priprave najrazličnejših športnikov, največ izkušenj pa imajo s plavalci in nogometaši. Prvi uporabljajo njihovo infrastrukturo; plavalni klubi in reprezentance so začeli prihajati že takoj po majskem odprtju zunanjih bazenov, ko nogometaši še niso začeli priprav. Pri izvedbi nogometnih športnih priprav sodelujejo s Športnim parkom Aluminij v Kidričevem in tamkajšnjim nogometnim klubom.

Kidričevo prehiteva Ptuj

Kot je povedal Gorazd Gider, odgovoren za športni produkt v podjetju Sava Turizem, sta v termah trenutno nastanjena ukrajinski prvoligaš Zarya Lugansk in romunski prvak Viitorul, o imenih klubov, ki bodo pri njih še bivali to poletje, pa zaradi konkurence neradi govorijo, a bi do jeseni radi pripeljali še katerega.

Oba kluba in tudi srbski Dinamo Vranje te dni za trening uporabljajo nogometna igrišča, ki so v lasti podjetja Talum. Prav športni turizem je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ena od prioritet občine: “Ne moremo se iti kmečkega turizma, nimamo niti vinotočev, lahko pa se gremo zgodovinskega in športnega. Imamo izjemno športno infrastrukturo in močno tradicijo nogometa. V navezavi z drugimi športi je to neka osnova.”

V njihovi občini ležijo tudi strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko, z zgraditvijo wake parka v gramoznici pa gredo počasi tudi proti zgraditvi hotela, katerega idejna zasnova je stara že leta, stal pa naj bi na zemljiščih Taluma. Večji klubi si namreč želijo imeti vse pri roki. Da je športni turizem v občini v zadnjih letih dobil pomembno mesto, je v razcvetu in napreduje veliko hitreje kot Ptuj, je prepričana tudi Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo. V prihodnjih letih si želijo urediti še fitnes na prostem in gozdno pot, ki je sedaj prepuščena rekreativcem. Čez nekaj let, ko bo urejena še gramoznica, si želijo organizirati tudi triatlon. “Vesela sem, da so pri gradnji športne dvorane v Kidričevem gledali dovolj široko, tako da lahko danes gostimo množico različnih športov.”

Prav zaradi dobre infrastrukture, ki je dostopna vsem, gostijo številne mednarodne tekme, od dvoranskega nogometa do turnirja košarke na vozičkih. Tudi agencije za organizacijo priprav športnikov, ki se ustanavljajo po Sloveniji, se po njenih besedah prav zaradi infrastrukture najprej obrnejo prav na njih. Kot največjo težavo pa tudi sama vidi pomanjkanje nastanitev. Prav bližina objektov, poleg kakovosti, po njenih besedah igra ključno vlogo pri odločitvah večjih klubov.

Igrišč za zdaj ne bo

Kar je glavni adut Kidričevega, eno glavno igrišče in pet pomožnih ter bližnja dobro opremljena dvorana, na drugi strani manjka Ptuju. Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da je bil izvirni greh narejen, ko je šla občina v obnovo stadiona, namesto da bi ga preselila, saj je prostor sedaj omejen. Zato podpira gradnjo novih igrišč.

Matija Brodnjak, destinacijski menedžer pri ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti sodeloval pri idejnih zasnovah za zgraditev igrišč pri Grand Hotelu Primus in je prepričan, da bi bila njihova prednost predvsem v možnosti ogrevanja s termalno vodo iz bazenov, kar v Termah Vivat in Čatež že s pridom izkoriščajo. Igrišča bi tako lahko uporabljali še za zimske priprave od januarja do marca, ko je slabša tudi sezona za ptujske hotele.

Tako nov hotel kot igrišča pa bi bila pridobitev za celotno destinacijo Ptuj – Kidričevo – Maribor, saj ekipe vedno iščejo destinacije, na katerih lahko igrajo medsebojna srečanja. “Povpraševanje je nekajkrat večje od ponudbe.”

A kot pravi Gider, v naslednjih dveh letih za Ptuj nimajo tovrstnih načrtov. Za zdaj so zadovoljni s sodelovanjem s Kidričevim, zapolnjene so tudi njihove namestitvene kapacitete. Čeprav o natančnih številkah ne želi nihče govoriti, pa Gider priznava, da jim organizacija priprav športnikov prinaša lep dohodek in bi bili, če bi ostali brez športne infrastrukture, v težavah.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/sportni-turizem-velika-priloznost-za-kidricevo-6278075


Kidričevo in refleksija modernizma v 21. st.

januar 30, 2017

Vabljeni, da se v petek, 3.2.2017, ob 19h, v hotelu Mitra na Ptuju, udeležite mesečnega predavanja v organizaciji Zgodovinskega društva Kidričevo. Tokrat bo predavala  arhitektka Mojca Gregorski, avtorica stavbe vrtca v Kidričevem, Športne dvorane Kidričevo in obnove Dvorca Sternthal. Posebna pozornost bo posvečena najstarejši stavbi v Kidričevem, pristavi ob dvorcu Sternthal, ki žal žalostno propada.

Na predavanje še posebej vabljeni predstavniki Občine Kidričevo in vse, ki kakorkoli odločajo o usodi pristave v Kidričevem. Veselilo bi nas, da predstavili svoje videnje usode tega kulturno-zgodovinskega objekta.

Več na: https://sl-si.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo

 

 


Kamra – digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin

oktober 18, 2016

V četrtek, 20.10.2016, ob 19. uri, bo Zgodovinsko društvo Kidričevo pričelo s tretjo sezono mesečnih predavanj. Vabljeni v hotel Mitra na Ptuju na predavanje višje knjižničarke na Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, Melite Zmazek, ki bo predstavila spletne portale: Kamra, Dlib in Spodnjepodravci.

14700778_1754382724814446_6662854453469971922_o

Vir: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo

Napotila:
http://www.kamra.si/sl/
http://www.dlib.si/
http://www.spodnjepodravci.si/