Občina Kidričevo je po razvitosti prehitela Mestno občino Ptuj

oktober 12, 2019

V sklopu projekta Zlati Kamen so izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji. Nadpovprečno razviti sta le dve občini pod okriljem Upravne enote Ptuj, kar sedem občin pa ima nizko stopnjo razvitosti.

Analizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe in tako dalje. Skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij.

Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa Ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

stopnje_razvitosti
Vir: zlatikamen.si

Izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, velike razlike med vzhodom in zahodom

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Z visoko stopnjo razvitosti je ocenjenih 36 krajev, treba pa je poudariti, da so na vrhu občine iz osrednjeslovenske in gorenjske regije. V severnoprimorski regiji je sedem visoko razvitih občin, po dve sta v jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

Analiza razvitosti občin nam daje jasno sliko razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom države.

Najbolj razvite občine so na zahodni polovici, najmanj razvite pa na vzhodni polovici.

https://infogram.com/obcine-glede-na-razvitost-1h7k23krvj5v6xr
Vir: zlatikamen.si

Na Ptujskem je najbolj razvita občina Kidričevo, najmanj pa Zavrč

Od občin pod okriljem Upravne enote Ptuj sta nadpovprečno razviti le dve; Kidričevo in Ptuj. Občina Kidričevo je med 212 slovenskimi občinami zasedla 61. mesto, Mestna občina Ptuj pa 70.

Tako kidričevska kot ptujska občina sta po razvitosti prehiteli štajersko prestolnico Maribor, ki je z indeksom 51,11 oziroma s povprečno razvitostjo pristala na 74. mestu seznama.

Povprečno razvite so občine Markovci, Majšperk, Gorišnica, Hajdina, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale.

Podpovprečno razvita je občina Dornava.

Nizko stopnjo razvitosti imajo občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Videm, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč.

Najbolj razvite občine v Sloveniji so Ljubljana, Trzin in Komenda, najmanj pa Osilnica, Hodoš in Ribnica na Pohorju.

V nizko stopnjo razvitosti sodi 35 krajev, kjer prevladujejo občine iz podravske in pomurske regije. V projektu ugotavljajo, da najslabše razviti kraji iz zahodnih regij dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.

https://infogram.com/obcine-zlati-kamen-1h7k23krx3gg6xr

Občine so razvrstili glede na stopnjo razvitosti v naslednje kategorije: zelo nizka razvitost, nizka razvitost, podpovprečna razvitost, povprečna razvitost, nadpovprečna razvitost, visoka razvitost in zelo visoka razvitost. Celoten seznam občin si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/slovenija/obcina-kidricevo-je-po-razvitosti-prehitela-mestno-obcino-ptuj/93429


Zaposlili so občinsko urbanistko

april 17, 2019

Skupna občinska uprava (SOU) občin Spodnjega Podravja za lokalne skupnosti v regiji izvaja več nalog s področij urejanja prostora, varstva okolja in prometa. Organizirani so tudi redarska, inšpekcijska, pravna in revizijska služba ter računovodstvo.

Občine dejavnosti, ki jih izvaja skupna uprava, koristijo različno. Zato je tudi različen njihov strošek sofinanciranja. Občina Kidričevo, druga največja v regiji, je za dejavnost SOU Spodnje Podravje letno namenjala okoli 40.000 evrov. Še enkrat toliko je k temu znesku primaknila država, ki financira približno polovico stroškov delovanja SOU. Z novim letom so se v Kidričevem odločili, da bodo postopke prostorskega načrtovanja izvajali z lastnim kadrom. Zaposlili so občinsko urbanistko Ksenijo Sagadin, magistrico inženirko arhitekture. Opravljena ima izpita za pooblaščenega arhitekta in občinskega urbanista. „Občina je s tem pridobila hitrejši, fleksibilnejši in boljši servis za občane. Računamo, da bomo postopke, povezane z občinskimi prostorskimi načrti (OPN), izvajali hitreje. S to potezo smo se približali občanom, ki lahko sedaj nekatera potrdila, ki so jih prej dobili na sedežu SOU na Ptuju, dobijo na sedežu Občine Kidričevo. To so potrdila o namenski rabi zemljišč in lokacijska informacija. V skladu z novo zakonodajo lahko sedaj na naši občini uredijo lokacijsko preveritev, za potrebe pridobivanja gradbenih dovoljenj izdajamo potrdila skladnosti s prostorskim aktom. Urbanistka je pri nas zaposlena za polni delovni čas. Z njeno prisotnostjo se lahko na potrebe, pobude in vloge občanov odzivamo hitreje,“ je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/15251-kidricevo-zaposlili-so-obcinsko-urbanistko

Mojca Zemljarič


Poročilo o izidu volitev za župana in člane občinskega sveta občine Kidričevo

november 23, 2018

Volilna udeležba:

Na volitvah, dne 18. novembra 2018, je imelo pravico glasovati 5450 volivcev, vpisanih v volilni imenik. Nihče od volivcev ni glasoval s potrdilom pristojne upravne enote.

Glasovalo je skupaj 3270 volivcev oziroma 60 % volivcev.

Na predčasnih volitvah 14. novembra 2018 je glasovalo 51 volivcev.

Na domu so glasovali 4 volivci.

Po pošti so glasovali 3 volivci.

Volitve župana

Na volitvah za župana je bilo oddanih 3270 glasovnic, od tega je bilo 56 neveljavnih glasovnic in 3214 veljavnih glasovnic.

Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:

Kandidat                                          št. glasov              % glasov

  1. Danijel Zajc                                    278                    8,65
  2. Anton Leskovar                            2272                  70,69
  3. Damjan Medved                            664                   20,66

Občinska volilna komisija v skladu s prvim odstavkom 107. člena ZLV ugotavlja, da je za župana Občine Kidričevo izvoljen kandidat:

Anton Leskovar, roj. 17. 2. 1967; stalno prebivališče: Lovrenc na Dravskem polju 108, poklic: dipl. ekonomist, delo, ki ga opravlja: župan

Predlagatelj: Slovenska demokratska stranka.

Volitve članov občinskega sveta

Na volitvah za člane občinskega sveta Občine Kidričevo je bilo oddanih 3276 glasovnic, od tega je bilo 61  neveljavnih glasovnic in 3215 veljavnih glasovnic.

Posamezne liste kandidatov so v Občini Kidričevo dobile naslednje skupno število glasov:

IME LISTE                  GLASOVI                            PROCENT %

  1. SD                          481                                        14,96
  2. SLS                        666                                        20,71
  3. N.Si                        542                                       16,86
  4. Zeleni Slovenije    53                                          1,65
  5. SDS                        1257                                      39,10
  6. DeSUS                    216                                         6,72

          Skupaj                   3215                                        100

Člani Občinskega sveta Občine Kidričevo so:

VE         Ime in priimek                        Ime liste

1            Stanislav Lampič                      SD
1            Zdenka Holc                             SLS
1            Romana Bosak                         SLS
1            Boris Kmetec                           N.Si
1            Anja Rajher                             SDS
1            Danilo Lendero                      SDS
1            Marjan Petek                          SDS
1            Petra Potrč                              SDS
2            Slavko Krajnc                          SD
2            Anton Frangež                        SLS
2            Jožef Smolinger                      SLS
2            Bogdan Potočnik                    N.Si
2            Anton Drevenšek                   N.Si
2            Silva Orovič – Serdinšek       SDS
2            Milan Fideršek                        SDS
2            Valerija Medved                     SDS
2            Srečko Lah                              DeSUS

Vir: http://www.kidricevo.si


Lokalni UTD v Sloveniji

november 19, 2018

Povzetek

V prispevku je opisana možna izvedba lokalnega UTD v Sloveniji na ravni občine, v skladu z zakonsko določenimi nalogami občine. Primarne naloge občine so zagotavljanje infrastrukturnih, komunalnih, energetskih, kulturnih, športnih, zdravstvenih in socialnih storitev. Na ravni občine je zato mogoče uvesti UTD na način, da se te storitve delijo v skladu z UTD paradigmo. Sledeč zgodovini UTD, paradigma UTD predpostavlja, da se vse javne dobrine med člani skupnost najprej delijo na univerzalni ravni: na univerzalen in uniformen (enoten) način ter (vsaj) na minimalni ravni. Upravičenost vsakega posameznika do ‘minimuma’ je utemeljena z izhodiščno tezo, da ima vsako živorojeno bitje univerzalne temeljne pravice, ki so enake pravicam vseh ostalih; te pravice pa izhajajo iz skupne lastnine. Pravica do Univerzalnih temeljnih dobrin občine temelji na skupni lastnini oz. skupnostnem financiranju teh storitev. Ta del javnih storitev se zato imenuje: Univerzalne temeljne dobrine (UTD). V nadaljevanju nato pokažemo , kako bi upoštevajoč UTD paradigmo, lahko  vpeljali občinski UTD (npr. v Ljubljani) v obliki: avtobusnega, muzejskega, parkirnega, gondolskega, knjižničnega, vrtčevskega UTD itd. Razmišljanje o lokalnem UTD v tem trenutku zasleduje več ciljev: 1) aplikacija UTD paradigme na lokalnem nivoju, ki je uporabna sama po sebi; 2) kot napotilo pri izbiri med različnimi programi strank ali kandidatov 3) kot primer, kako jo je mogoče UTD paradigmo aplicirati na različnih področjih in na različne načine; 4) koristi tudi razmišljanju o UTD na državni ravni v smeri večje kreativnosti in fleksibilnost v izvedbi; 5) na splošno uči razmišljati v okviru UTD paradigme in seznanja javnost z UTD idejo; 6) nastajanje tretjega UTD zbornika: UTD v praksi (UTD praxis) pri založbi Krtina.

Nadaljevanje na: http://utd.zofijini.net/2018/11/12/lokalni-utd-v-sloveniji/

Dr. Valerija KOROŠEC
valerija_korosec@yahoo.com
@valerijaSlo


(Ne)ideološkost lokalne politike

oktober 19, 2018

V predvolilnem času je moč iz ust raznih komentatorjev, analitikov in ostalih, ki jim je dan prostor v prevladujočih medijih, slišati neskončno število izjav tipa “Lokalna politika nima veze z ideologijo. To so obnove pločnikov, cest in osnovnih šol.” Ali pa: “Zmaga lahko samo nadideološki, nepolitičen kandidat”. Te in podobne izjave nimajo veze z realnostjo.

Prav tako kot je na sistemski/družbeni ravni ideološka odločitev kdo bo lastnik in upravitelj produkcijskih sredstev (tovarn, strojev) in sadov, ki izhajajo iz njih (presežne vrednosti) – dosedanje kapitalistične elite ali pa delovni ljudje, so tudi odločitve na lokalni ravni ideološke.

Poglejmo nekaj primerov. V primeru, da se lokalna oblast odloči, da bo določenega podjetnika oprostila plačevanja nekaterih zakonsko določenih dajatev v občinsko blagajno, je sprejela liberalno ideološko odločitev, ki je namenjena pomoči lastnikom kapitala.

Če se lokalna oblast odloči, da bo izgradila boljšo cestno infrastrukturo do bogatejših naselji kot do revnejših, je to prav tako ideološka odločitev, ki spada v okvir reprodukcije obstoječega stanja in večanja vseh oblik neenakosti med ljudmi.

V kolikor lokalna oblast organizira gonjo proti naselitvi beguncev v svoje okolje, je to ideološka odločitev, temelječa na konservativni in nacionalistični ideologiji.

Če občinski veljaki ne naredijo nič ob očitnih kršitvah delavskih in okoljskih standardov v javnih podjetjih, moramo ta molk razumeti kot ideološko odločitev. Le te se poslužujejo skorajda vsi občinski mogočneži, naj gre za liberalce, konservativce ali pa socialdemokrate.

Če bi se določena občina zavezala ti. “politiki odprtih knjig” (Vsa občinska podjetja morajo javnosti omogočiti poln dostop do vseh podatkov o svojem poslovanju), bi bila to ideološka odločitev. Umestimo jo lahko v spekter napredne socialdemokracije.

Če bi se v določeni občini odločili, da se bodo zavzemali za delavsko upravljanje lastnih podjetji, podružbljanje skupnega premoženja in enakomeren razvoj celotnega svojega območja, po meri občank in občanov in ne kapitalsko-političnih elit, bi bila to ideološka odločitev. Izhajala bi iz socializma.

Gregor Kašman

Izvirno objavljeno na Facebook profilu Gregorja Kašmana https://www.facebook.com/gregor.kasman


Poziv k odpravi novele Zakona o tujcih in k sprejemu sodobne migracijske politike

marec 29, 2017

Državni zbor je 27. januarja 2017 sprejel novelo Zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za mednarodno zaščito (azil). Ker je to v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi temelji zakon v veliki meri na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za mednarodno zaščito. V interesu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) Zakon o tujcih po našem mnenju predstavlja korak h krepitvi policijske države.

Ker ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi razprava o zakonu razvodenela, zakon pa postal nekaj normalnega, je bil v organizaciji ZRC SAZU in Mirovnega inštituta izveden posvet z naslovom “Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti?” (2. marec 2017, Ljubljana). Udeleženci in udeleženke posveta smo na podlagi razprave oblikovali sklepe, ki jih naslavljamo na različne ustanove in posameznike, pristojne in odgovorne za oblikovanje mednarodne zaščite in migracijske politike v Sloveniji.

Vlado RS in Državni zbor pozivamo, da:

1. odpravi člene Zakona o tujcih, na način sprejema še ene novele, ki bo nova člena 10.a in 10.b izbrisala. Če tega ne bosta storila ta Vlada in ta Državni zbor, poziv velja za vsako naslednjo vlado in državni zbor;
2. sprejme novo migracijsko politiko, ki bo ustrezala sodobni migracijski situaciji ter s hkratnim upoštevanjem načel, zapisanih v mednarodnih konvencijah, nadgradila zastarelo resolucijo o migracijski politiki iz leta 2002;
3. sprejme kontingentni načrt z namenom priprave na ravnanje v primeru večjega števila prihoda prosilcev za mednarodno zaščito;
4. občutno poveča število sprejemov ljudi prek shem preselitve in premestitve;
5. občutno poveča nastanitvene kapacitete in prevzame svoj delež odgovornosti za sobivanje z razseljenimi osebami v globaliziranem svetu.

Varuhinjo človekovih pravic pozivamo, da:
Nemudoma vloži zahtevo za presojo ustavnosti novele Zakona o tujcih.

Evropsko komisijo pozivamo, da:
Nemudoma preuči skladnost novele Zakona o tujcih s Pogodbo o delovanju Evropske unije, Direktivo 2013/32/EU in Dublinsko uredbo.

Občine pozivamo, da:
Zavzamejo proaktivno držo pri reševanju situacije, tako z iskanjem lastnih kapacitet kot iniciranjem političnega dialoga na lokalni ravni. Pasivnost države ne sme postati izgovor za lastno pasivnost, prav nasprotno. Najboljša obramba pred predsodki in sovraštvom je občutek, da lahko k reševanju globalnega problema pomembno prispevamo tudi na lokalnem nivoju.

Podpis na: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSf0KWGpUJhforA94BA51GXrH_jRRt7Nc5bZ_PRSsjya4usfyQ/viewform?c=0&w=1


Akcija Očistimo občino 2017

marec 17, 2017

Vse občane, društva, ustanove in druge posameznike pozivamo, da se v soboto, 1. aprila 2017 od 9.00 ure do 12.00 ure vključijo v akcijo OČISTIMO OBČINO 2017

Zbirna mesta in vodje akcije:

–          v Kungoti pred domom krajanov, Štefan Zupanič
–          v Njivercah pri avtobusni postaji, Matej Novak
–          v Kidričevem pri restavraciji PAN, Suzana Koderman
–          v Apačah pred gasilskim domom, David Širovnik
–          v Lovrencu  pred gasilskim domom, Slavko Pulko
–          v Župečji vasi – vaška gmajna, Anton Planinšek
–          v Pleterjah pred gasilskim domom, Valerija Medved
–          v Dragonji vasi pred gasilskim domom, Anton Sagadin
–          v Cirkovcah pri gostilni Korže, Dominik Turk
–          v Jablanah pred gasilskim domom, Janez Čelofiga
–          v Pongrcah pri vaškem domu, Franc Horvat
–          v Stražgonjci v športnem parku, Jožef Čelan
–          v Starošincah pri gasilskem domom, Rosmarie Žitnik
–          v Strnišču v športnem parku, Leon Karlovčec

Zaključek akcije (malica) bo ob 12,30 uri pred Lovskim domom v Starošincah in Športnem parku v Lovrencu na Dravskem polju.

Udeležence naprošamo, da si zaščitna sredstva ( rokavice ) prinesejo s seboj. Udeleženci v akciji sodelujete prostovoljno.

Za dodatne informacije smo dosegljivi:

–          Ivanka Korez, e-pošta: ivanka.korez@guest.arnes.si ali tel. 031 395 419
–          Zdenka Frank, e-pošta: zdenka.frank@kidricevo.si  ali tel. 041 746 956

V primeru dežja bo akcija v soboto, 8. aprila 2017 ob isti uri.

Vljudno vabljeni!

Vir: http://www.kidricevo.si