Potrebovali bodo 1.300 ton lesne biomase

V Kidričevem naj bi še ta mesec ponovno zagnali nekdanjo Revitalovo (Ekotalovo) kurilnico, ki jo je skupaj z delavnicami in poslovnimi prostori kupilo občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Kurili bodo lesne sekance, toploto pa prodajali za daljinsko ogrevanje naselja Kidričevo.

Odgovora na vprašanje, ali bo nov vir toplotne energije vplival tudi na končno ceno pri uprabnikih, deležniki, vključeni v posel, ta hip še nimajo. Pojasnila sogovornikov o ekonomiki posla so bila bolj ali manj splošne narave in v smislu, da kalkulacije šele izdelujejo.

Koncesionar za daljinsko ogrevanje v občini Kidričevo je Petrol. Koncesijo mu je podelila občina, ki bo sedaj preko svojega občinskega podjetja postala še dobaviteljica toplotne energije. Petrol topolotno energijo kupuje pri Silkemu, ki je za ogrevanje Kidričevega njegov edini dobavitelj. Lani je Silkem Petrolu dobavil okoli 5.000 MWh toplote, ki jo proizvaja v napravah za soproizvodnjo toplotne in električne energije, pri čemer je vhodni energent zemeljski plin.

Predvidoma ta mesec se v sistem daljinskega ogrevanja vključuje še kidričevsko občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje, ki bo postalo dobavitelj okoli dveh tretjin potrebne toplote za daljinsko ogrevanje naselja.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/26472-kidricevo-potrebovali-bodo-1300-ton-lesne-biomase

Mojca Zemljarič 

Revitalove rastlinjake prodali za 215.000 evrov

Po dveh letih in pol, odkar je v Kidričevem v okviru poslovnega sistema Talum ugasnila dejavnost vrtnarstva, je podjetje letos prodalo rastlinjake in ostalo opremo.

Na mestu, kjer so spomladi še stali rastlinjaki, je danes travnik. Celotno zemljišče, ki ga je v preteklosti koristilo podjetje Vrtnarstvo Revital, je veliko okoli deset hektarjev, z rastlinjaki je bilo pokritih dva hektarja površin. Po ponesrečeni izbiri najemnika so se v Talumu odločili, da je najboljša rešitev, da vso infrastrukturo, ki je služila vrtnarski dejavnosti, prodajo. Jeseni so lokacijo dokončno izpraznili, zemljišča pa so oziroma bodo počistili. Rastlinjake in opremo so prodali za dobrih 215.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič 

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18753-kidricevo-revitalove-rastlinjake-prodali-za-215000-evrov

Kopališče nekoč – in nikoli več …

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec

Talum prodaja vrtnarsko opremo

V podjetju Talum iz Kidričevega so minuli mesec na dražbi prodajali „dediščino“ nekdanjega podjetja Vrtnarstvo Revital: rastlinjake in opremo, ki so ostali na lokaciji.

Talum je k oddaji ponudb pozval podjetnike, ki se ukvarjajo z vrtnarsko dejavnostjo. Licitacijo so izvedli 10. aprila, udeležilo se je je več kot 70 zainteresiranih kupcev. „Licitacijo ocenjujemo kot uspešno. Dražitelji so ponujeno opremo dražili nad izklicnimi cenami, ki so bile pridobljene od uradno pooblaščenega cenilca. Po izteku roka za plačilo kupljene opreme, ki se je iztekel konec aprila, je sicer nekaj kupcev odstopilo od nakupa, a kljub vsemu nam je uspelo za ponujeno opremo iztržiti dobrih 160.000 evrov. V naslednji fazi bomo uredili register osnovnih sredstev dejavnosti vrtnarstva in se glede na stanje opreme, ki je ostala, odločili o novem krogu licitacije. Predvidoma bi to lahko izvedli pred poletnimi počitnicami,“ so navedli v Talumu in dodali, da so se za odprodajo vrtnarske opreme odločili, ker dosedanji poskusi revitalizacije ali oddaje v najem niso bili uspešni.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/15544-kidricevo-talum-prodaja-vrtnarsko-opremo

Mojca Zemljarič

Talumovi rastlinjaki že leto dni prazni

Spomladi bosta minili dve leti, odkar je ugasnilo podjetje Vrtnarstvo Revital, ki je poslovalo v okviru poslovne skupine Talum.

Za podjetjem je sicer ostalo kar nekaj infrastrukture, ki bi se jo dalo koristno uporabiti za vrtnarsko, cvetličarsko ali kmetijsko dejavnost. A vodstvo Taluma z izbiro najemnika ni imelo najbolj srečne roke. Najemnika so leta 2017 iskali nekaj mesecev. Sredi leta so se odločili, da najemno razmerje sklenejo s podjetjem Panterra, ki je bilo ustanovljeno le kratek čas pred izvedbo najemnega posla. Ker se Panterri pridelava in prodaja nista izšli, so lani najemno razmerje s Talumom sporazumno prekinili. „Neizvajanje dejavnosti najemnika in posledično neplačevanje najemnin nas je pripeljalo do odločitve, da sodelovanje prekinemo. Najemno razmerje smo imeli sklenjeno za določen čas treh let, z začetkom 1. julija 2017. Decembra 2017 smo začeli pogajanja za preoblikovanje pogodbenega razmerja, junija lani smo dosegli dogovor za prenehanje najemnega razmerja. Prenehalo je 21. septembra lani. Najemnino za leto 2017 smo pobotali z vplačano varščino,“ je pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.

Bodo namesto rastlinjakov gradili stanovanja?

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13833-kidricevo-talumovi-rastlinjaki-ze-leto-dni-prazni

 

Hladno stiskano konopljino olje je okusno in iskano

Potem ko so se v kidričevskem invalidskem podjetju Revital lani odločili za ekološko proizvodnjo industrijske konoplje, ki so jo posejali na osmih hektarjih in jo avgusta uspešno poželi, se je v začetku leta na tržišču pojavilo njihovo hladno stiskano konopljino olje, letos pa načrtujejo še nekaj drugih novosti.

Kot pojasnjuje Brigita Ačimovič, direktorica podjetja Revital, je bila proizvodnja industrijske jedilne konoplje zanje nekaj povsem novega: „Zagotovo je bilo to za vse nas pravi izziv, saj smo vsi skupaj ugibali, kako bodo proizvodnjo, oziroma vzgojo takšne rastline sprejeli v podjetju samem in še posebej v naši okolici. Sedaj lahko povem, da so rezultati prve žetve z osmih hektarjev več kot dobri, posebej pa me veseli, da je tudi naša okolica vzela vzgojo teh rastlin kot nekaj povsem normalnega. Poudarjam, da je celotna proizvodnja naše industrijske konoplje potekala brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in tudi brez gnojenja. Vedeti je treba, da je pri konoplji uporabna celotna rastlina, tako slama kot semena. Po žetvi smo vsa semena posušili in prečistili. Nekaj semena smo prodali, ostalo pa smo uporabili za predelavo v hladno stiskano konopljino olje. In moram reči, da smo pridelali vrhunsko kakovostno hladno stiskano konopljino olje, ki je zelo aromatično in izredno dobrega okusa, ki ga polnimo v embalažo iz Talumovega aluminija.“

V kakšne namene pa lahko uporabljamo konopljino olje, kakšni so njegovi učinki?

“Vsekakor zelo pozitivni, kajti hladno stiskano konopljino olje je sestavljeno iz do 90 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, kar je v veliki meri pogojeno z letino, pa tudi s skladiščenjem in hrambo končnega potrošnika. Maščobne kisline so izredno občutljive na toploto, svetlobo in celo na kisik, zato je treba proizvodnjo in skladiščenje olja opraviti na hladnem in temnem mestu. Konopljino olje pa lahko uživamo hladno, a z njim načeloma ne kuhamo. Najvišja temperatura, do katere je dovoljeno konopljino olje segrevati, je 150 °C, čeprav se pri tej temperaturi spremeni večina njegovih sestavin. Segrevanje na višjo temperaturo pa ni priporočljivo. Olje je torej najbolje uživati takšno, kot je, okusno in sveže. Najprimernejša uporaba konopljinega olja je pri temperaturi, okoli 10 °C.“

Kakšnega okusa pa je konopljino olje, kakšen je odziv med uporabniki?

„Konopljino olje ima izrazit, a prijeten okus po oreščkih in ga lahko v kuhinji uporabljamo za razne hladne jedi, torej solate, polivke, hladne omake, namaze, pa tudi za tople jedi, ki ne zahtevajo visokih temperatur. Z oljem lahko le oplemenitite že končane jedi ali pa ga uporabite kot sestavino. Olje uživamo neposredno, priporočljivo je ena do dve jedilni žlici dnevno. Najbolj primeren čas uživanja je jutro in na tešče, torej na prazen želodec, nato pa še pol ure po užitju ne jemo hrane in pijače, saj se sestavine v konopljinem olju le tako najbolje absorbirajo v telo.“

Torej je uživanje konopljinega olja vsekakor zdravo?

“V vsakem primeru je zdravo, saj vsebuje kar osem esencialnih aminokislin, veliko vitaminov skupine B in vitamin E. Še pomembnejši sestavini konopljinega olja pa sta linolna, omega-6 kislina in alfalinolenska, omega-3 kislina. Dve jedilni žlici konopljinega olja zadovolji dnevne potrebe po teh maščobnih kislinah. Poleg tega vsebuje še gamalinolensko kislino, ki je izredno pomembna za imunsko odpornost.

In ker se je proizvodnja industrijske konoplje v Kidričevem izkazala za pozitivno, analize pa so pokazale, da je njihovo hladno stiskano konopljino olje zelo kakovostno ter na tržišču iskano, so se v Revitalu odločili, da bodo konopljo posejali tudi v letošnjem letu; po besedah Ačimovičeve vsaj na istih površinah kot lani. Poleg tega pa načrtujejo še nekaj drugih novosti, predvsem proizvodnjo ene od priznanih domačih sort česna in proizvodnjo bučnic za nadaljnjo predelavo v bučno olje.

Dodati velja, da gre za invalidsko podjetje, v katerem je od 90 zaposlenih delavcev kar 42 odstotkov invalidov. Kot poudarja Brigita Ačimovič, je ena od njihovih poglavitnih dejavnosti predvsem vzgoja rož lončnic, imajo tudi širok asortiment enoletnic ter sadik vrtnin in v zadnjem času tudi trajnic. Zaradi vlaganja in širitve so veliko skrb posvetili prilagajanju potrebam kupcev predvsem na področju veleprodaje, sami pa imajo le eno maloprodajno enoto, ki posluje na sedežu vrtnarije v Kidričevem. In tako imajo skozi vse leto na voljo kakovostne okrasne lončnice, enoletnice, okrasne rastline, zimzelene rastline, pokrovne senčne in cvetoče trajnice. Sicer pa se poleg vrtnarstva uspešno ukvarjajo tudi z vzdrževanjem okolja, vzdrževanjem golf igrišča, s čiščenjem prostorov in tudi kurirsko službo.

Kidričevo, 28.2.2013

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/hladno-stiskano-konopljino-olje-je-okusno-in-iskano

Poželi prvi pridelek industrijske konoplje

V Talumovem hčerinskem podjetju Revital so v petek, 24. avgusta, opravili prvo žetev industrijske konoplje, ki so jo aprila posejali na kidričevskih njivah in jo pridelali na ekološki način. Kljub suši so s pridelkom zadovoljni, zato bodo pridelavo nadaljevali.

Kot je ob žetvi pojasnil vodja Revitalove proizvodnje Dušan Mikl, so se za pridelavo industrijske konoplje odločili iz več razlogov:

»Med pomembnejšimi razlogi je zagotovo ta, da so naše njivske površine v Kidričevem dejansko nad ‘bazenom’ pitne vode in pri vzgoji konoplje ne uporabljamo nobenih pesticidov. Poudariti moram, da konopljo vzgajamo izključno na ekološki način in smo v postopku pridobitve certifikata za ekološko vzgojo. Širši javnosti želimo dokazati, da industrijska konoplja ni nič spornega, saj bi radi, da bi ljudje izgubili negativni predsodek. Pa tudi drugim kmetovalcem poskušamo dokazati, da se konopljo da vzgojiti, spraviti in prodati po mojem prepričanju brez posebnih težav.«

Kateri del industrijske konoplje pa je za vas komercialno najzanimivejši?

»Komercialno je zanimivih več delov konoplje, za nas pa so trenutno najzanimivejša semena in stebla konoplje. Zagotovo pa vem, da se lahko koristno uporablja tudi listje, korenine in cvetovi.«

Ali ste imeli pri pridobitvi dovoljenja setev konoplje kakšne težave?

»Moram reči, da pri pridobivanju dovoljenj ni več nobenih večjih zadržkov, zato jih tudi mi nismo imeli. Seveda pa je treba spoštovati zakonodajo! Seme industrijske konoplje mora biti ustrezno deklarirano, kupiti ga moraš z računom, pravočasno je treba oddati vlogo za dovoljenje za setev in podobno, a to so le administrativna opravila.«

Na kolikšnih površinah pa ste konopljo prvič posejali?

»Konopljo smo prvič posejali v letošnjem letu na 8 hektarih površin v neposredni bližini sedeža podjetja Revital v Kidričevem (na nekdanjih Kombinatovih njivah na gradu, op. p). Samo setev pa smo opravili 10. aprila z običajno sejalnico za setev pšenice, pri čemer nismo imeli prav nobenih težav.«

Tudi žetev konoplje ste opravili strojno. Ali je za to potreben kakšen poseben kombajn?

»Vso zrelo konopljo smo poželi s kombajnom novejše izdelave, ki je sicer čisto običajen in je namenjen za žetev pšenice. Pri žetvi nismo imeli večjih težav, morda le to, da je moral strojnik trikrat ‘očistiti’ nekatere vrteče se dele kombajna, ker so se vlakna namotala in nabirala okrog njih. Rad bi poudaril, da smo se prav žetve najbolj bali, ker je bilo do sedaj s tem opravilom pri nekaterih pridelovalcih kar nekaj težav in problemov. Nekateri kmetje konoplje sploh niso poželi predvsem zaradi neustreznih kombajnov. Zato bi se rad zahvalil celotni ekipi, ki je sodelovala pri naši žetvi, posebej strojniku za odlično opravljeno delo. Sicer pa imajo v tujini za žetev konoplje tudi specialne kombajne.«

Ali ste s prvim pridelkom zadovoljni, kako ocenjujete kakovost in kakšne so cene?

»Glede na letošnje razmere v kmetijstvu, predvsem daljšo sušno obdobje, moramo biti s pridelkom kar zadovoljni. O sami kvaliteti pridelka je sicer še prezgodaj govoriti, kajti seme moramo posušiti in očistiti, šele nato bomo videli, kolikšen bo dejanski pridelek. Po prvi oceni je zaradi suše kar nekaj ‘gluhih’, praznih semen. Sicer pa lahko povem, da se cene semena konoplje zelo različne, gibljejo pa se okrog 1,5 evra za kilogram semena, vse pa je odvisno od načina in kraja prodaje.«

Je vaš pridelek namenjen domačemu ali tujemu trgu?

»Za odkup konopljine slame se dogovarjamo s predelovalcem slame iz sosednje Avstrije, saj jo tam predelujejo v vlakna in pezdir, ki se koristno uporablja med drugim tudi v gradbeništvu. Semena pa bomo poskušali nekaj predelati v konopljino olje, nekaj pa prodati ali v Sloveniji ali v tujini. Glede na to, da smo med redkimi v Sloveniji, ki so letos pridelovali konopljo, smo prepričani, da bodo domači kupci znali ceniti izdelek, vzgojen in pridelan v Sloveniji, ko ga bomo kmalu dali na trg.«

Torej lahko pričakujemo, da boste industrijsko konopljo pridelovali tudi v prihodnje?

»Ko bomo sešteli stroške in nato seveda tudi prihodke od prodaje, sem prepričan, da bomo nadaljevali svoje ‘poslanstvo’ vzgoje industrijske konoplje. K temu bomo poskušali pritegniti tudi druge kmetovalce. Glede na pomembnost industrijske konoplje v našem okolju sem prepričan, da se bo vzgoja samo širila tudi zaradi tega, ker je država sprostila kar nekaj omejitev, ki so pred nekaj leti vzgojo konoplje precej omejevale. Vedeti je treba, da je konoplja tudi v zdravilstvu zelo pomembna kultura.«

Kako pa so tako velik nasad konoplje sprejeli domačini, Kidričani?

»Moram reči, da so krajani Kidričevega po moji oceni obe njivi naše konoplje dobro sprejeli; Mnogi so si to čudo hodili le ogledovat, nekateri pa so se med dobra 2 m visokimi sadikami na njivi celo fotografirali. Vsekakor pa so se okoliški ljudje zanimali za to, kaj raste na njivi, saj v glavnem še niso videli v živo, kako konoplja raste v naravi in kako je ta rastlina sploh videti.«

Kidričevo, 28.8.2012

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/pozeli-prvi-pridelek-industrijske-konoplje