Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

november 27, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Investicija za 2,5 milijona evrov

november 6, 2019

V Lovrencu na Dravskem polju so pred dnevi namenu slovesno predali novozgrajeno cestno infrastrukturo. Izvedbo projekta sta financirali Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in občina Kidričevo.

Gradbena dela na odseku glavne prometnice od Apač do Lovrenca so se končala to poletje. Obnovili so dobra dva kilometra glavne ceste, ob njej zgradili pločnike, kolesarsko stezo, javno razsvetljavo in traktorsko pot, ki služi še kolesarjem in pešcem. S tem projektom je Lovrenc dobil tudi dve krožišči. Vrednost del je bila 2,5 milijona evrov. Dobra dva milijona je za projekt primaknila DRSI, 400 tisočakov pa občina Kidričevo. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Slavnostnega dogodka ob odprtju novozgrajene prometne infrastrukture so se udeležili vršilka dolžnosti direktorice DRSI Monika Pintar Mesarič, njen namestnik Damir Topolko, vodstvo občine Kidričevo, župani sosednjih občin, poslanca v državnem zboru Suzana Lep Šimenko in Jože Lenart, vodstvo CPP in številni krajani. Cesto je blagoslovil mariborski nadškof Alojz Cvikl. V kratkem kulturnem programu so se predstavili učenci OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/30-spodaj-rotator-desno/18137-kidricevo-investicija-za-25-milijona-evrov


Spomin na umrle v taborišču po II. svetovni vojni

oktober 22, 2019

Zgodovino tega kraja sredi Dravskega polja je globoko zaznamovalo taborišče: v prvi in drugi svetovni vojni ter v obdobju po drugi vojni. Žrtvam, ki so v kidričevskem taborišču izgubile življenje, so se predstavniki nemško govorečih dežel nedavno poklonili s slovesnostjo. V novo oblikovanem Parku generacij so odkrili mozaik, ki ga je oblikoval in financiral Karl Lesjak.

V Kidričevem so umirali ruski vojaki, ujetniki Nemcev (različnih narodnosti), ujetniki partizanov (zlasti nemško govoreči in premožnejši). V času nemške okupacije naj bi v taborišču umrlo okoli 1.000 ljudi, v času po vojni pa 4.000.

Karl Lesjak je kot preživel grozote kidričevskega taborišča, ki se jih je z grenkobo in jezo spominjal vse življenje. Kot je povedal, je zaradi povojnih grozot, ki so doletele njegovo družino, gojil neizmerno sovraštvo do Slovencev. A zadnja leta je premogel toliko moči, da se je tega sovražnega in bridkega občutka osvobodil. Prelomni trenutek je bil tudi, ko je nekaj let nazaj na spominski plošči na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju odkril ime svojega starega očeta. Ker se je uspel osvoboditi grenkih občutij, ki so mu jih za celo življenje pustili izgon iz države sredi januarja 1946 ter kasnejše životarjenje v kidričevskem taborišču (takrat je bil nekaj let star deček), se je odločil postaviti mozaik. V njem so zapisane besede bolečina, beda, trpljenje, vera, upanje, ljubezen. Talni mozaik kot spominsko obeležje opozarja na grozote, ki so se v taborišču dogajale po drugi svetovni vojni.

Odkritju mozaika je na vojnem pokopališču sledila spominska svečanost z govori, kulturnim programom in položitvijo venca.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17970-kidricevo-spomin-na-umrle-v-taboriscu-po-ii-svetovni-vojni


Novo naselje bo Ulica Jožeta Pučnika

oktober 12, 2019

Na robu Njiverc tik pred Kidričevim bo v prihodnje zrasla nova stanovanjska soseska. Gradnja prvega stanovanjskega bloka na začetku ulice gre h koncu.

Stanovanja bodo predvidoma vseljiva konec leta. Do takrat mora imeti blok tudi naslov. Zato so kidričevski občinski svetniki na seji v septembru izbrali poimenovanje nove ulice v Ulico Jožeta Pučnika. O predlaganem nazivu ulice ni imel nihče pomisleka. Svetniki so se strinjali, da gre za velikega zagovornika demokracije, enega izmed pomembnih mož slovenske osamosvojitve in graditelja temeljev slovenske države. Svetnika Stanislava Lampiča je sicer zmotilo, da je predlog o poimenovanju ulice podala politična stranka (SDS). „Zakaj niste pozvali zainteresirane javnosti, da poda predloge? Po mojih informacijah oziroma v skladu z zakonom bi predloge lahko vložili krajani, vaška skupnost, župan, svetniki, ne pa politična stranka,“ je opozoril Lampič. Izrecno je poudaril, da ni proti predlaganemu imenu ulice, ne strinja pa se s po njegovem mnenju nepravilno vodenim postopkom. Župan Anton Leskovar je dejal, da morajo ulici dati ime, saj si bodo stanovalci v novem bloku prijavili bivališča in potrebujejo naslov. „Geodetska uprava in Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen sta k predlogu poimenovanja ulice podali pozitivno mnenje,“ je poudaril župan.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17636-kidricevo-novo-naselje-bo-ulica-jozeta-pucnika


Župečani končno dobili prostor za druženje

september 30, 2019

Med prebivalci Župečje vasi so se v zadnjih letih pojavljala številna vprašanja in težave, saj smo kljub majhnosti potrebovali prostor za druženje. Problem je nastal  predvsem pred volitvami, ob postavitvi majskega drevesa ter ob organizaciji tradicionalnega Žegnanja konjev. Občina Kidričevo nam je obljubila finančna sredstva in dovoljenja, celotno postavitev in delo pa smo Župečani izvedli sami.

Z delom smo začeli konec februarja, ko smo pripravili temelje za našo brunarico in vse potrebno, da smo 2. marca že lahko postavili lesen skelet brunarice ter pokrili streho. Nadaljevali smo z namestitvijo zunanjega opaža (brune) in montažo stavbnega pohištva. Zadnji teden marca pa smo že napeljali elektriko in vodovod, končali z izravnavo sten in stropa, uredili okolico in položili tlakovce ter pričeli s polaganjem keramike. V začetku aprila smo brunarico prebarvali in uredili notranje prostore, tako da smo konec aprila, ko je v Župečji vasi potekal blagoslov konjev, lahko brunarico že prvič koristili. Brunarica, velikosti 40 m², je sestavljena iz sejne sobe in kuhinje, sanitarij, skladišča ter pokrite terase.

Uradno otvoritev in predajo ključa smo 30. junija 2019 združili skupaj s praznikom svetega Rešnjega telesa in krvi ter tradicionalno telovsko procesijo okoli vasi. Na uradni otvoritvi je gospod župnik brunarico najprej blagoslovil, nato pa je sledil kratek kulturni program, beseda gostov in okrepčilo, ki so ga pripravile vaške gospodinje.

Vaščani se zahvaljujemo županu in Občini Kidričevo, ki je prisluhnila vsem našim željam in predlogom ter nam omogočila izvedbo tega projekta. Prav tako se zahvaljujemo tistim Župečanom, ki so nesebično darovali svoj čas, energijo in voljo ter se od jutra do večera trudili, da se lahko danes ponosno pohvalimo in se skupaj družimo v  novi vaški brunarici, kjer snujemo načrte in ideje za prihodnost.

Monika Predikaka

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/ostalo/zupecani-koncno-dobili-prostor-za-druzenje.html


Kopališče nekoč – in nikoli več …

avgust 23, 2019

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec


Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

avgust 23, 2019

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj