Dovolj je zapiranja pošt – poziv za spremembo zakonodaje

25 septembra, 2020

Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas, da so županje in župani občin Spodnjega Podravja na 6. izredni seji kolegija, dne 21. 9. 2020, sprejeli sklep o podpori pobudi volivcem za vložitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2C).

V zadnjem času smo vedno bolj priča, da Pošta Slovenije zaradi racionalizacije poslovanja ukinja poštne poslovalnice na podeželju. Kolegij županov Spodnjega Podravja meni, da je podpora predlagani spremembi zakonodaje korak PROTI zapiranju poštnih poslovalnic, da se omogoči skladnejši regionalni razvoj in da se vsem državljanom zagotovi enak dostop do poštnih storitev.

Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država »zgrešila poslanstvo« pri upravljanju svojega podjetja. Temu se pridružuje tudi Kolegij županov Spodnjega Podravja. Zato občane in občanke pozivamo, da se povežemo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljemo jasno sporočilo.

Zbiranje podpisov se je pričelo z dnem 1. 9. 2020 in konča z dnem 30. 10. 2020.  

Obrazec podpore podpisujete na upravni enoti in krajevnih uradih v času uradnih ur ali z elektronskim podpisom. Obrazec snamete s spleta ali ga dobite na upravni enoti. Izpolnjene in overjene obrazce posredujete na Mestno občino Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, kjer jih bomo zbrali in pred iztekom roka posredovali sindikatu (Sindikat poštnih delavcev, p. p. 179, 6000 Koper). Za vložitev predloga zakona Državnemu zboru RS je potrebnih najmanj 5.000 podpisov volivk in volivcev.

Vir in več na: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/lokalne-skupnosti/dovolj-je-zapiranja-post–poziv-za-spremembo-zakonodaje.html


S kolesom po urejenih novih poteh po Podravju

25 septembra, 2020

Je mogoče sožitje kolesarjev, pešcev in kmetov? Že urejeni odsek kolesarsko-traktorske poti kaže, da gre tudi tako, za varnost pa morajo poskrbeti vsi udeleženci v prometu

Gradnja regionalne kole­sarske povezave od Ptuja mimo Hajdine in Kidriče­vega do Majšperka v skupni dolžini dobrih 26 kilometrov je del širšega spodnjepodravskega projekta, s ka­terim želijo tod kolesarsko povezati Ptuj kot regijsko središče z izobra­ževalnimi, upravnimi, storitvenimi dejavnostmi z okoliškimi občina­mi na Dravskem polju in zahodnem koncu Haloz. Že dolga leta načrtova­ni in varni kolesarski povezavi nihče ne nasprotuje, a se, kot po navadi, zatika pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo po načrtih.

Od Ptuja do Majšperka

Nazadnje se je zalomilo v občini Ki­dričevo, kjer so občinski svetniki pred mesecem sklenili, da bodo lastnike zemljišč, po katerih naj bi potekala kole­sarska pot, če bo treba, tudi razlastili.

“Odsek kolesarske povezave, ki poteka tudi po naši občini, je del celostne prometne strategije Mestne občine Ptuj, ki je bila spre­jeta v letu 2017. Trasa je razdeljena na dva dela, in sicer glavni del, ki poteka od Majšperka do Ptuja, drugi pa predstavlja izgradnjo kolesarske poti iz naše občine v smeri Sloven­ske Bistrice. Dolžina glavne trase, torej s Ptuja do Majšperka, meri dobrih 17 kilometrov, trasa v smeri Slovenske Bistrice, mimo Lovrenca na Dravskem polju in Pragerskega, pa dobrih devet kilometrov. Načr­tovane kolesarske poti so v prete­žni meri enostransko dvosmerne in dvostransko enosmerne, na nekate­rih odsekih pa naj bi po novozgra­jeni cesti lahko vozili tako kolesarji kot kmetje s traktorji, saj gre za kme­tijsko območje, kjer kaže nekatere cestne povezave preprosto združiti,” razlaga Damjan Napast, direktor ob­činske uprave v Kidričevem.

Dodaja, da večina trase ob kme­tijskih zemljiščih poteka po obstoječih traktorskih poteh, ki jih tako spreminjajo v kolesarsko-traktorske poti. Te naj bi bile široke 3,5 metra, asfaltirane, namenjene v prvi vrsti kolesarjem, kmetom pa bi bil po teh cestah omogočen dostop do njiho­vih kmetijskih zemljišč. Kot dodaja Napast, je ocenjena vrednost pro­jekta 8,7 milijona evrov. “Trenutno imamo zagotovljene dobre štiri mi­lijone evrov evropskih sredstev, a pričakujemo, da bo sofinanciranje projekta z evropske strani večje, saj bodo nekateri projekti v Podravju odpadli in se bodo sredstva delila med projekte, ki se bodo izvajali. Prav tako upamo na nižje cene na razpisu za izvajalce;« pravi Napast.

Zemljo bi jim kar vzeli

Prav odziv kmetov, ki ne soglašajo s posegom v njihova kmetijska ze­mljišča, je ta čas predmet nesogla­sij v občini Kidričevo. “Ko nam je občina poslala v podpis pogodbo o služnosti in nas postavila pred dej­stvo, da jo moramo podpisati, sicer se bo odločila za razlastitve, smo bili kmetje užaljeni. Mar nismo nič vredni in je mogoče našo zemljo, pa čeprav gre za majhne kvadra­ture, kar vzeti?” sprašuje domačin Milan Unuk, sicer predsednik območne enote Kmetijsko-gozdarske­ga zavoda Ptuj.

Po njegovem gradnja kolesar­skih poti skupaj s traktorskimi ni najboljša rešitev, saj kmetje ob spra­vilu pridelkov, še posebej ob dežju, ne morejo dovolj hitro počistiti z zemljo onesnaženih cest, kar pa lahko predstavlja veliko nevarnost za kolesarje. Da z načrtovano traso kolesarskih povezav posegajo na 211 parcel, pravijo na kidričevski občini in dodajajo, da je velika večina la­stnikov pogodbe že overila.

“Z ostalimi še zmeraj tečejo pogo­vori in verjamemo, da bomo uspe­šno zaključili zadevo. V skrajnem primeru bomo proti koncu leta pri­siljeni uporabiti tudi postopek razla­stitve,” še dodaja direktor občinske uprave. Župan Anton Leskovar pa, da se mudi, saj je črpanje evrop­skih sredstev omejeno do konca leta 2022: “Zemljišča moramo kar se da hitro pridobiti, saj sicer lahko pro­jekt izgradnje kolesarske ceste na Dravskem polju pade v vodo. Pri la­stnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagaja­nje, in njihovega nasprotovanja ne razumem, saj gre za skupno prido­bitev.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Z evropskimi in covid sredstvi

25 septembra, 2020

Župani spodnjepodravskih občin so se poenotili in sklenili sodelovati v projektu vodooskrbe. Zdaj iščejo izvajalca za pripravo dokumentacije

Župani dvajsetih občin spo­dnjega Podravja so na iz­rednem kolegiju, ki je trajal le nekaj minut, sklenili, da bodo skupaj sodelovali v projektu celovite obnove vodovodnega sis­tema. Prihodnji teden bodo tako že objavili razpis za izbor izvajalca za pripravo projektne dokumenta­cije, šele po izdelavi te pa bo jasno, kolikšna je vrednost projekta, za  katerega si obetajo tudi evropski denar.

“Z izvedbo projekta moramo začeti pred koncem leta 2021, ra­čunamo pa tudi na sredstva za okrevanje po covidu, saj je naš vo­dovodni sistem nujno potreben obnove,” pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Da se že zelo mudi in bo potrebno sodelovanje vseh sodelujočih, še posebej pri pridobi­vanju služnostnih pogodb, opozarja Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj.

V projektu zdaj sodelujejo tudi občine Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Cerkvenjak in Sveta Tro­jica, ki so se pred meseci lotile sa­mostojne priprave projektov. David Klobasa, župan občine Sveta Troji­ca, ene od tistih, ki so napovedale samostojno pripravo dokumenta­cije, zdaj pa sodelujejo v skupnem projektu: “Tako zahtevne projekte je lažje delati skupaj, tudi več mo­žnosti za pridobitev evropskega de­narja in denarja iz še kakšnih virov imamo na ta način.” Anton Lesko­var, župan občine Kidričevo: “Ptuj­sko občino smo danes pooblastili, da izpelje razpis in da s projektom tudi zares začnemo. S tem lahko računa­mo tudi na evropski denar, ki ga bo na voljo kar nekaj. Prepričan sem, da se bo našel tudi za obnovo našega vodovoda. Mi smo pred meseci nasprotovali delitvi stroškov, saj nas je motilo, da so nekatere občine v projekt vključile več lokalnih vodovo­dov za obnovo, mi pa smo vztrajali, da se skupaj financirajo le transpor­tni vodi, za ostali del omrežja pa po­skrbijo občine same.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Občina bo kmete kar razlastninila

14 septembra, 2020

Večina občin Spodnjega Podravja, zlasti podeželskih, je v finančni perspektivi, ki se izteka, počrpala izjemno malo ali pa celo nič evropskih sredstev. Doslej niso izvedle niti enega regijskega projekta. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika na številnih področjih. Zato nekatere občine posegajo po različnih mehanizmih, tudi razlastitvi zemljišč.

Za takšen ukrep so se na avgu­stovski seji odločili svetniki občine Kidričevo. S tem so županu Antonu Leskovarju in občinski upravi dali zeleno luč, da lahko pri lastnikih, ki svojih zemljišč ne želijo prodati za gradnjo regionalne kolesarske steze, začneta razlastitvene po­stopke. Župan Leskovar je na seji pojasnil, da se s projektom zaradi črpanja evropskih sredstev mudi. »Zelo je pomembno, da pridobimo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj nam sicer lahko pade celotna tra­sa kolesarske steze na Dravskem polju. Pri lastnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagajanje. Največje nestri­njanje je v naseljih Cirkovce, Pon­grce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku. Nam pa tudi že – iskreno povedano – teče voda v grlo, saj se aktualno finančno obdobje EU izteka. Novega poziva po mojih informacijah ne bo, kar pomeni, da bi za gradnjo kolesarke lahko pridobili tudi do 85-odstotni sofinancerski delež,« je svetnikom pred odločanjem o sklepu, ki je podlaga za začetek razlastitvene­ga postopka, razlagal župan Le­skovar. Dodal je razmišljanje, da si morda kdo na račun kljubovanja občini med kmeti nabira volilne točke. »Vemo, da so volitve v KGZS in da si nekdo išče politične točke. Cesta na lokacijah, ki jih odkupuje­mo, že poteka. Mi bi jo v širini 3,5 metra asfaltirali. Kmetovalcem do­stopa do njiv ne bomo ovirali. Naša naloga je, da kolesarsko stezo pri­peljemo do mostu. Ne želimo, da bi bila zaradi težav v naši občini prikrajšana tudi sosednja občina Majšperk.«

Občina bi služnost kar čez celotno parcelo

Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postop­ku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na pomanjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu. »Občina v pogodbi predvideva služnost na celotni parceli. Odmere bi izvajali naknadno. Želimo, da se zemljišča odmerijo, se oblikuje nova parcel­na številka in je predmet obravna­ve samo odmerjeni del zemljišča in ne parcela v celoti. Na vpis služ­nosti na celotni parceli ne moremo pristati, ker lahko zemljiško-knjižni postopki potem trajajo nekaj let, v tem času pa imaš nepremičnino zaradi vpisane služnosti na nek na­čin zaplombirano, z njo ne moreš prosto razpolagati,« je opozoril Unuk.

Po kolesarski stezi tudi traktorji

K povedanemu je še dodal: »Iz pogodbe je razvidno, da bodo zemljišča služila kolesarski stezi. Kaj pa ostali promet? Predlagamo, da bi se zaradi večje varnosti lahko trasa kolesarske steze premaknila na drugo stran potoka. Kako bomo stezo obenem koristili traktoristi in kolesarji? Kaj bo v času sezonskega dela? Saj bomo za seboj počistili, kot to velevajo predpisi, a vedno to ni možno takoj. Kaj, če kolesar pade? Kdo bo nosil odgovornost? V pogodbi nikjer ne piše, da bo to tudi traktorska pot, kmetje po tej pogodbi nismo nikjer zavarovani. Izključno se omenja kolesarska steza.«

Razlastitve so se dogajale v nekih drugih časih …

Odgovorov na v dopisu iz­postavljena vprašanja kmetje po Unukovih besedah niso dobili. Sre­čali so se sicer z direktorjem občin­ske uprave Damjanom Napastom in podžupanom Bogdanom Potoč­nikom. Sogovornik je do načina pri­dobivanja zemljišč, kot ga je ubrala občina (razlastitve), zelo kritičen. »Tako smo delali po letu 1945 in tako delamo danes … Za današnji čas je to neživljenjsko in zelo, zelo ponižujoče. Ne razumem, zakaj se za nekaj m2, ki jih za projekt potre­buje občina, zahteva služnost na celotni parceli. Obžalujem, da je prišlo do takšnih nesoglasij, ampak druge poti za zaščito svojih pravic ne vidimo. Naj poudarim, da kme­tje ne nasprotujemo projektu. Ne strinjamo pa se z načinom komu­nikacije (da o projektu nismo imeli pravočasno informacij) in postop­kom prisilnega odvzema zemljišč.«

Oster »ne« za razlastitve

»Naziv pogodbe je ‘Prodajna pogodba namesto razlastitve in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice’. Ko nam je občina Kidričevo to posredovala v podpis, smo se počutili užaljene. Mar naša lastnina res ni vredna nič? Po naših informacijah je pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarskih stez težava v številnih občinah po Sloveniji, ne samo v naši. Sploh je pa težava v zakonodaji, ki v javnem interesu omogoča postopke prisilnih razlastitev. Preko sindikata kmetov Slovenije in KGZS bomo o tem vprašanju sprožili ustavni spor in zahtevali spremembo zakonodaje. Ne pristajamo na očitek, da kmetje nismo za napredek. Podpiramo razvoj, a na način primerne komunikacije in z doseganjem soglasij med partnerji. V našem primeru nismo bili obravnavani kot enakopravni partner. V podpis smo dobili pogodbo in bili postavljeni pred odločitev: ali podpišeš ali pa te razlastimo. Gre sicer za vprašanje zelo majhne kvadrature, vendar tudi za to bi bilo treba skleniti dogovor z nami, ki smo lastniki zemljišč.« je poudaril Unuk in zanikal namigovanja župana Leskovarja, da si z nasprotovanjem občini med kmetovalci zbira točke za volitve v KGZS. »V zbornici delujem več mandatov, za novi mandat sploh ne vem, ali bom kandidiral. Nikakor ni v ozadju volilna kampanja. Jasno pa je, da kot funkcionar v KGZS in sindikatu kmetov moram zaščititi interes kmetovalcev. Kdo drug pa ga bo?«

Odločitev občinskega sveta, ki je podprl sklep o začetku razlastitvenih postopkov, je komentiral takole: »Tudi v občinski svet bodo volitve.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/22189-kidricevo-zapleti-pri-izgradnji-kolesarske-steze-obcina-bo-kmete-kar-razlastninila


Divje plaže: Vsega okrog gramoznice Pleterje in v njej ni mogoče nadzirati

12 avgusta, 2020

Kopanje na območju centra Zeleno jezero je prepovedano, preprečuje ga ograja. A se na divjih plažah redno zbere tudi do tri tisoč kopalcev.

V gramoznici Pleterje pri Kidričevem, kjer ureja­jo športno-rekreacijski center Zeleno jezero (Green Lake), je kopanje uradno prepovedano. A se tam že leta predvsem ob vročih popoldnevih in koncih tedna zbere veliko kopalcev. Zdaj so ob delu 40 hektarjev velikega jezera uredili športno infrastrukturo, na voljo sta gostinska ponudba in pestro doga­janje. Po ocenah Občine Kidričevo naj bi se na bregovih jezera zbralo tudi do tri tisoč kopalcev, suparjev ter drugih, željnih osvežitve in rekreacije. Kot pojasnjujejo na občini, sta ob delu jezera res urejena manjša plaža in dostop do vode, a tudi tam kot na številnih mestih na nabrežju na prepoved kopanja jasno opozar­jajo table.

V centru kopanje ni mogoče

Župan Anton Leskovar ob tem dodaja, da so imeli letos resnično nekaj težav s kopalci, ki so pleza­li na že postavljene stebre bodoče vlečnice za deskarje. A naj bi te sedaj bolj ali manj minile. Delno zato, ker so s kopenskega dela z ograjo onemogočili dostop do ste­brov, po drugi strani pa zato, ker dela na vlečnici sedaj hitro napre­dujejo in so na stebre že napeli je­klenice.

Po nekaj tehničnih težavah pri postavljanju 420-metrska vlečni­ce za deskarje naj bi jo po nekaterih napovedih poskusno zagnali prav ta konec tedna. Kdaj točno jo bodo tudi uradno pognali, pa je po bese­dah Damjana Krumpaka iz podje­tja Promocije, ki je nedavno prevzelo stike z javnostmi in promocijo Zele­nega jezera, trenutno še težko napo­vedati. Športni center sicer v sklopu javno-zasebnega partnerstva ureja konzorcij investitorjev – Cestno pod­jetje Ptuj, Dujardin in CWS Cablewake Systems.

“Na delu, kjer je športno-rekre­acijski center, je postavljena ograja, ki onemogoča dostop do vode. Ta del je tudi pod nadzorom varnostnih kamer, prisotna je varnostna služba. Tudi ko se je v preteklosti zgodilo, da so ljudje plezali po stebrih, so o tem obvestili policijo. Zdaj ob 22. uri zapirajo ograjo centra, ki ga nato varuje varnostna služba, saj se je v preteklosti dogajalo, da so nekateri ostajali tam tudi ponoči,” pojasnju­je Krumpak in ob tem poudarja, da je glavna težava v tem, da je celotno obrežje na drugi strani jezera divje kopališče, kjer nimajo nobenih pri­stojnosti. So pa tudi tam opozoril­ne table postavljene na vseh vidnih delih.

Prve kopalne vode na vzhodu

Za zdaj stvari potekajo pač podob­no kot po številnih divjih kopali­ščih po državi ali pa na morju, kjer je kopanje dovoljeno na lastno od­govornost, reševalec iz vode pa ni prisoten. Čeprav tudi ureje­ni del obrežja jezera za zdaj še ni opredeljen kot kopalne vode, pa upajo, da se bo to že kmalu spre­menilo in se bodo kot prvi v tem delu države uvrstili na zemljevid slovenskih kopalnih voda. “Letos tretje leto jemljemo vzorce vode. Po treh letih lahko zaprosimo za status”, pojasnjuje kidričevski župan in še dodaja, da je kakovost vode po do sedaj odvzetih vzorcih izjemna, primerljiva s Sočo. Kar je tudi razlog, da jezero že leta pri­vabi številne obiskovalce od blizu in daleč.

Umetno jezero je namreč podtal­nica Dravskega polja, saj v gramoz­nici že desetletja kopljejo gramoz in ga odvažajo. Za status kopalnih voda naj bi občino zaprosili po letošnji kopalni sezoni, upajo, da ga bodo do prihodnjega poletja tudi dobili. Takrat pa naj bi tam tudi uradno za­živelo kopališče, v katerem bo zago­tovo prisoten tudi reševalec iz vode. Sicer ureditev večjega kopališča na­črtujejo v zalivu v nadaljevanju sedaj že postavljenega centra, ki bo delno ležal v njihovi občini, delno pa v Občini Starše.

Nesreč še ni bilo

V prihodnosti naj bi po besedah Le­skovarja morali lastniki poskrbeti tudi za zaprtje dostopov do zaseb­nih zemljišč na bregu, na katerih še izkopavajo gramoz: “Ker je tam zdaj res ogromno kopalcev. Je pa res, da ljudje pač vedno povsod iščejo divje plaže.”

V gramoznici se nesreče do sedaj niso zgodile, po informaci­jah župana naj bi bila gramoznica namreč relativno varna za kopalce tudi zato, ker zaradi sestave tal naj ne bi bilo nevarnih vdorov mrzle vode.

Vir: https://www.vecer.com/vsega-okrog-gramoznice-pleterje-in-v-njej-ni-mogoce-nadzirati-10205373

Hojka Berlič


Gradbišče bi odprli še letos

5 avgusta, 2020

Občina Kidričevo namerava letos pričeti več kot milijon evrov vredno gradnjo komunalne in prometne infrastrukture v naselju Njiverce.

„Lansko leto smo imeli številne primere, ko so bile ob obilnejših padavinah zalite kleti stanovanjskih objektov. Kanalizacijski sistem v strnjenem naselju je preobremenjen; še posebej zato, ker so vanj speljane meteorne vode in fekalije. Večkratno poplavljanje in škoda, ki je ob tem nastajala lastnikom objektov, sta prižgala rdečo luč, da bo nekaj treba ukreniti. Obnovili bomo kanalizacijski in vodovodni sistem ter na novo preplastili cestišče. Položili bomo 1.600 metrov cevovodov za fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod. Trenutno pripravljamo dokumentacijo, računamo pa, da bi dela pričeli letos. Urejali bomo Proletarsko in Vegovo ulico, Ulico Nikole Tesle ter Cesto v Njiverce,“ je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/21473-kidricevo-njiverce-gradbisce-bi-odprli-se-letos

Mojca Zemljarič 


Za 13 otrok zmanjkalo prostora v vrtcu

5 avgusta, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na julijski seji odločali tudi o varstvu otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Ob vrtca sta polno zasedena. V Kidričevem so za novo šolsko leto 2020/21 oblikovali deset oddelkov, v Cirkovcah pet.

Vendar vsi otroci prostora v vrtcu niso dobili, na čakalnem seznamu jih je ostalo 13. Župan Anton Leskovar pravi, da bodo prostorsko stisko v vrtcih reševali z novogradnjo pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Gradnjo so sicer napovedali že za letos, a so se načrti nekoliko spremenili. Župan je pojasnil, da bodo počakali na začetek izvajanja državnega projekta protipoplavne ureditve struge reke Polskave. Vplivno območje reke namreč dosega tudi lokacijo bodoče novogradnje. Zato bodo najprej regulirali rečno strugo in v nadaljevanju uredili dokumentacijo za nov vrtec. „Potem pa še kakšno leto ali dve in bomo zgradili tudi vrtec,“ je na zadnji seji občinskega sveta dejal Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/21321-kidricevo-za-13-otrok-zmanjkalo-prostora-v-vrtcu

Mojca Zemljarič 

 


Kidričevo dobiva svoje “morje”, kopalcev že zdaj ne manjka

11 julija, 2020

V gramoznici Pleterje pri Kidričevem nastaja sodoben športno-rekreacijski center. Večina infrastrukture je že zagotovljena, center pa naj bi popolnoma zaživel do naslednje kopalne sezone. Kopalcev in rekreativnih športnikov ne manjka že zdaj.

Video na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174705552

Gramoznica Pleterje z urejanjem v javno zasebnem partnerstvu postaja prava kopalna destinacija z veliko možnosti rekreacije. “Uporabno dovoljenje za prostor kot takšen imamo, tako da je plažo in vse vodne športe, ki so tu na voljo, mogoče uporabljati,” je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Čakajo sicer še uporabno dovoljenje za objekte, opremo vlečnice za deskanje na vodi ter status kopalnih voda. “Kamp ima uporabno dovoljenje, tudi avtodomovi so že prišli in prenočili tukaj,” je pojasnil Leskovar.

Športno rekreacijski center Green Lake bo sicer v popolnosti zaživel do naslednje kopalne sezone. A že zdaj obiskovalcev ne manjka. Te pritegnejo različne stvari. “Mir in voda. Voda je enkratna,” je za TV Slovenija povedal eden izmed kopalcev, tudi drugi prisega na vodo: “Urejeno in čisto, ker glede na to, da so tla prodnata, je voda pravzaprav neoporečna.”

Kot je povedal župan, bodo ponudbo obogatili že ta konec tedna: “Na ta prostor smo povabili dodatne gostince, prav tako verjamemo, da bo naslednji vikend že mogoča izposoja supov in kanujev.”

Na Kidričevem sicer pospešeno razvijajo športni turizem, gradijo kolesarske poti. S sosednjimi občinami pa razvijajo tudi turistično destinacijo Visit Ravno polje.

D. S., Matej Korošec, TV Slovenija

Vir: https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/ture-avanture/kidricevo-dobiva-svoje-morje-kopalcev-ze-zdaj-ne-manjka/530407


Bodo spodnjepodravski župani konec meseca podpisali dogovor o vodovodu?

12 junija, 2020

Četrto leto že se v spodnjem Podravju dajejo s pripravo celovite obnove vodovodnega sistema. Kdo bo kaj plačal in kdo kaj gradil, so stalna vprašanja

Regijski projekt Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje je zaposloval tamkajšnje župane na včerajšnjem kolegiju. Dogovora, kako in kaj bo kdo financiral in kaj gradil, tudi tokrat ni. Se pa ve, da bodo o projektu še enkrat v zadnjih štirih letih govorili na izredni seji konec junija.

Po svoje, a (tudi) skupaj

Kot smo že poročali, je pet slovenskogoriških občin pretekli teden sporočilo, da se bodo ločeno od skupnega projekta prijavile na razpise za pridobitev evropskega denarja. A kot so poudarjali včeraj, ostajajo v skupnem projektu in iz njega nikakor ne izstopajo. Da bi pospešile pripravo projekta, so naredile samostojen korak, upajo pa, da jim bodo zdaj sledili še v vseh drugih spodnjepodravskih občinah in bodo s skupnim projektom posodobili že dotrajano vodovodno omrežje.

Ptujsko komunalno podjetje upravlja 1130 kilometrov vodovodnega omrežja v 17 občinah. Kot poudarja Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, je sistem star že več kot 50 let, dotrajan, z več deset kilometri še vedno azbestnih cevi in potreben celovite obnove, ki je vredna vsaj 50 milijonov evrov. S tem denarjem načrtujejo obnoviti 250 kilometrov vodovodnega omrežja in zgraditi tudi novo in nujno potrebno povezavo med desnim in levim bregom reke Drave.

Kako zelo je zdajšnji sistem potreben prenove, pove podatek, da se Komunalno podjetje Ptuj zdaj sooča s kar 25-odstotno izgubo pitne vode in z vse več okvarami na vodovodnem omrežju. “Sofinancirali bomo vse investicije, če so te upravičene, vendar hočemo odkrite pogovore. Nočemo delovati razdiralno, kot nam zdaj hočete nekateri očitati. A spomnimo se, da je se močno zataknilo že pri delitvi vodovodnega omrežja oziroma premoženja in pet občin tistega sporazuma še vedno ni podpisalo. Zaradi nejasnosti glede premoženja zdaj prihaja tudi do težav v zvezi z omrežnino. In dokler si ne bomo nalili čiste vode, projekt ne bo zaživel,” je prepričan Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, kjer so pred mesecem sprejeli odpoved sporazuma o enotni omrežnini.

Jih bo voda naposled povezala?

Skoraj dve uri je potekala razprava o projektu, ki bolj razdružuje kot povezuje, a naj bi se v prihodnjih tednih vendarle zgodili premiki k zbližanju interesov. “Ko smo se v petih občinah z območja Slovenskih goric odločili, da prijavimo na evropske razpise svoj sklop investicije, nismo razmišljali o izstopu iz skupnega projekta. V njem ostajamo, a želimo, da se stvari naposled premaknejo in se začne delati.”

Župani so se po letih sodelovanja v pripravi projekta – zgolj priprava vse dokumentacije je vredna milijon evrov, ki ga morajo plačati občine – tudi tokrat spraševali, kaj vse se bo v okviru investicije gradilo. Pa se je zalomilo že pri razumevanju terminov, kot so primarni, sekundarni, transportni vodi. A kot je bilo po burni razpravi razumeti njihov mirni razhod, bodo do prihodnje seje, ko naj bi že podpisali pogodbo o skupnem regijskem projektu, vendarle razjasnili nejasnosti.

Da je treba pohiteti, je župane spet spomnila Mojca Šibila iz ptujskega Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra, ki dodaja, da je evropski denar mogoče dobiti za celovite regijske projekte, kar lahko razumemo, da se manjšim prijaviteljem lahko pri pridobitvi denarja tudi zalomi.

Je pa direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec skupaj s sodelavcem Radom Vekom predstavil največje investicije, med njimi načrtovano gradnjo še enega, več kot 110 tisoč evrov vrednega globinskega vodnjaka na območju Lancove vasi, ki bi pripomogel k izboljšanju pitne vode na sicer kmetijsko intenzivnem območju Dravskega polja. Obeta se zamenjava transportnega cevovoda med Dolanami in Cirkulanami, nekaj vodovodnih gradenj v mestu na območju Sovretove in Klepove ulice ter Ulice Vide Alič pa vgradnja filtrov za odstranjevanje železa in mangana. Napovedujeta tudi pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo novega cevovoda po Puhovem mostu v dolžini 1600 metrov, za kar bo – za začetek – treba zagotoviti 15 tisoč evrov, je pa izgradnja cevovoda del regijskega projekta.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/bodo-spodnjepodravski-konec-meseca-podpisali-dogovor-o-vodovodni-gradnji-10180512


Obnova spodnjepodravskega vodovoda: Zdaj jim že teče voda v grlo

12 marca, 2020

Do konca leta bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo vodovodnega omrežja, če hočejo kandidirati za evropski denar. Ta čas se ukvarjajo z izbiro izvajalca, ki bo pripravil projekt.

Občina Sveti Andraž v spodnjem Podravju vodi postopek izbire projektanta, ki bo pripravil projekt obnove vodovodnega sistema. Kot je na marčevskem kolegiju županov poudarjal Miran Čeh, direktor tamkajšnje občinske uprave, je mogoče, če bodo vse občine sodelovale, kot je dogovorjeno, z izbranim projektantom podpisati pogodbo do začetka letošnjega poletja: “Gre za projekt, ki vključuje gradnjo 260 kilometrov novega vodovodnega omrežja in več objektov, in če do naslednje finančne perspektive EU ne bomo imeli pripravljene vse dokumentacije, ne bo denarja, torej tudi izvedbe projekta ne.”

Ustavlja se že pri projektu

Župani in predstavniki 17 občin spodnjega Podravja so tudi tokrat o potrebni modernizaciji vodovodnega sistema v spodnjem Podravju razpravljali v luči odločitve župana občine Kidričevo, da v projektu ob zdajšnji delitvi stroškov in očitani netransparentnosti ne sodelujejo. To pomeni, da novega vodovodnega sistema ni mogoče širiti v smeri proti Majšperku, ker ta poteka po območju občine Kidričevo, kjer je speljan tudi del vodovodnega omrežja za občini Videm in Žetale. Bo pa, kot je na vprašanja odgovarjal Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (KPP), modernizacija vključevala povsem novo izgradnjo vodovodne povezave po Puhovem mostu, ne pa tudi obnove starega povezovalnega voda čez stari dravski most.

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno

Kot razlaga Širec, bo samo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov: “Projekt, ki ga pripravljamo, obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 260 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani. Sami kar 50 milijonov evrov vredne investicije ne bodo zmogli, zato v naslednji finančni perspektivi, ki se začne 2021. leta, računamo na evropska in državna sredstva. A za pridobitev teh moramo imeti pripravljeno vso projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.” Z modernizacijo spodnjepodravskega vodovodnega sistema naj bi se poleg izboljšanja kvalitete vode, saj ta ponekod še vedno teče po azbestno cementnih ceveh, zmanjšale izgube vode. Župani in komunalno podjetje se strinjajo, da je časa za pripravo dokumentacije vse manj, saj morajo gradbeno dovoljenje pridobiti do konca leta, če želijo kandidirati za evropska sredstva. Da lahko računajo na največ 70-odstotno evropsko sofinanciranje, opozarja Mojca Šibila Drobnič iz ptujskega ZRS Bistra in še, da ta čas niti ni znano, ali bo Evropa v naslednji finančni perspektivi tovrstne vodooskrbne projekte tudi zares sofinancirala.

Leskovar kaže na netransparentnost

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno. Milan Gabrovec, župan občine Markovci: “Občini Kidričevo in Starše trenutno nista v enotnem sistemu, saj njunega podpisa še ni. Ravnati bi morali v skupno dobro, in tudi če nam kak projekt ne prinaša korist, sodelovati, ker je to dobro za druge.” Kot neke vrste izsiljevanje ravnanje župana Kidričevega razume tudi gorišniški župan Jožef Kokot: “Zaradi njihove odločitve bomo morale stroške izdelave projekta prevzeti ostale občine, do težav pa lahko pride tudi v sosednjih občinah, do koder je vodovodni sistem speljan po območju Kidričevega.” Da so še vedno v skupnem vodooskrbnem sistemu, pa odgovarja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Koncesijo za upravljanje z vodo imamo s ptujsko komunalo sklenjeno za 15 let. Je pa čas, da nekatere stvari počistimo in natančno povemo, kdo mora kaj plačati.

Kilometri predlagane gradnje se kar podaljšujejo. Mi se tega pač ne gremo in zato opozarjamo. Sami letno v vodovod vložimo 100 tisoč evrov, sami plačujemo tudi vso dokumentacijo. Za skupni sistem bomo plačevali, kar je pomembno za vse, torej za transportne vode in črpališča. Za sekundarni in primarni del vodovoda pa mora, takšna so naša razmišljanja, vsaka občina poskrbeti sama.” Po skoraj dve uri trajajoči razpravi so župani vendarle imenovali člane komisije, ki bo vodila postopke javnega razpisa za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije, ki bo občine stala kar 107 milijonov evrov.

Kam z odpadki?

Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto in Javne službe Ptuj opozarjajo na problem kopičenja odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah. Maja, najpozneje junija bodo vsa skladišča polna, in če ne bodo našli prevzemnika mešanih komunalnih odpadkov, bo ostalo neprevzetih blizu 1600 ton odpadkov.

Vir: https://www.vecer.com/obnova-spodnjepodravskega-vodovoda-zdaj-jim-ze-tece-voda-v-grlo-10139703

Slavica Pičerko Peklar