Zapleti pri gradnji regionalnih kolesarskih povezav

Nekaj več kot 15 milijonov evrov je vredna gradnja vseh treh odsekov regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju. Gre za projekt, v katerem so povezane občine Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Markovci in Gorišnica.

Za gradnjo so pridobili zajetna evropska (nekaj tudi državnih) sredstva v skupnem znesku skoraj 9,3 milijona evrov. Na vseh treh odsekih so gradbena dela začeli, nato so ponekod zastala. Razlogi so različni, na nekaterih delih gradnje ne morejo nadaljevati, ker čakajo geodetske odločbe, drugje zaradi (dolgotrajnih) razlastitvenih postopkov, ki so še vedno v teku. Kidričevski župan Anton Leskovar pravi, da težave nastajajo tudi zaradi zastojev pri dobavi materiala in pomanjkanju kadra. Dela morajo biti končana do marca 2023. Preverjali smo, ali so v primeru, da bodo postopki prepočasni in gradnja ne bo končana v rokih, pod vprašajem evropska sredstva.

Da lahko gradijo po zastavljeni trasi, so morale vse občine, ki so se pridružile skupnemu projektu, priskrbeti številna zemljišča. Z nekaterimi lastniki so se dogovorili za odkupe, kjer se to ni dalo, so šli v razlastitve. Cena, ki so jo ponujali za odkup, je bila enotna za vse občine v tem projektu: 4,2 evra za kvadratni meter kmetijskega in 25 evrov za kvadratni meter stavbnega zemljišča.

Odškodnino oz. kupnino za zemljišča bodo izplačevali šele po končani parcelaciji, ko bo natančno znana površina posega. Zato skupnega zneska, koliko jih bo (po posameznih občinah) stal nakup vseh zemljišč za potrebe gradnje kolesark, še nimajo.

Na MO Ptuj zatrjujejo, da gradnja na vseh odsekih poteka po terminskem planu, zato menijo, da je bojazen, da so sredstva ogrožena, odveč: »Prepričani smo, da bodo postopki končani pravi čas, zadeve pa uspešno rešene. Je pa seveda v tem primeru veliko odvisno tudi od odzivnosti GURS-a in Upravne enote.«

Več v Štajerskem Tedniku

Dženana Kmetec 

Vir: https://www.tednik.si/tednik/28953-podravje-zapleti-pri-gradnji-regionalnih-kolesarskih-povezav

25. občinski praznik in 25 milijonov evrov investicij

V občini Kidričevo te dni praznujejo 25. občinski praznik. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih odlikovanj bo v nedeljo, 26. junija, ob 15. uri v športni dvorani. Občina Kidričevo je s približno 6.500 prebivalci, 14 naselji, urejeno prometno, komunalno in vzgojno-izobraževalno infrastrukturo ter dvema največjima regijskima podjetjema po indeksu razvitosti uvrščena med najboljše spodnjepodravske občine. V slovenskem merilu je na 25. mestu.

Ugoden položaj na lestvici razvitosti nikakor ne pomeni, da so zaspali na lovorikah, temveč jih želja po napredku žene kar naprej. Občina letos gospodari z rekordnim proračunom v vrednosti 14 milijonov evrov, poleg tega pa je z naložbami v občini prisotna tudi država. Direkcija RS za infrastrukturo gradi obvoznico in železniško vozlišče na Pragerskem ter obnavlja glavno cesto proti Slovenski Bistrici, Direkcija RS za vode se je lotila ukrepov za varstvo pred poplavami na Polskavi, Eles gradi prenosni daljnovod in razdelilno transformatorsko postajo v Cirkovcah. Občina izvaja dva velika projekta, ki sta prav tako sofinancirana z državnimi in evropskimi sredstvi (poslovno-obrtna cona in kolesarske steze). »Vrednost del na odprtih gradbiščih v občini, državnih in občinskih, je okoli 25 milijonov evrov,« je dejal kidričevski župan Anton Leskovar in poudaril, da so uspešno gospodarjenje s finančnimi sredstvi in prodorne razvojne poti občine odraz dobrega dosedanjega dela.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič 

Vir: https://www.tednik.si/druzba/28772-kidricevo-25-obcinski-praznik-in-25-milijonov-evrov-investicij

Kraju novo podobo

Lovrenčani že leta skrbijo, da je njihovo vaško središče urejeno, a v prihodnjih letih se obeta še obširnejša ureditev

V občini Kidričevo snujejo načrte, kako urediti središče naselja Lovrenc na Dra­vskem polju, kjer domačini s prostovolj­nim delom že sami leta skrbijo za lepo urejenost svojega kraja in navdušujejo z letnim časom in pra­znovanjem primerno okrašenim središčem vasi. Pred časom so se na občini odločili za odkup pro­storov kmetijske zadruge Sloga, zgradili pa naj bi v prihodnjih letih v Lovrencu na Dravskem polju nov gasilski dom, športno dvorano in trgovino.

Kot napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, naj bi Lovrenc, kjer deluje tudi podru­žnica kidričevske osnovne šole, v prihodnje dobil povsem novo, prijaznejšo podobo: “Ob šoli naj bi zgradili vrtec, s šolo pa kanijo povezati novi po­slovno-športni objekt. Odkup nepremičnin zadruge Sloga je potrdil tudi občinski svet, stroški nakupa so znašali 275 tisoč evrov. Ker to zemljišče omejujeta cesti, smo se odločili, da bi na delu prostora, kjer so sedaj gasilski dom, dvorana in zadruga, v prihodnje uredili parkirišča, nove stavbe pa bi zgradili bližje šoli in jih celo povezali s šolo. Letos bomo izdelali idejno zasno­vo, pogovarjamo se s trgovci, ki bi bili zainteresirani za javno-za­sebno partnerstvo, za gradnjo te­lovadnice bomo poskušali dobiti tudi evropska sredstva.” Vse to bo terjalo čas, poudarja župan. “Naš cilj je, da bi ureditev z novo­gradnjami končali v naslednjih petih letih. Nove prostore bodo s to investicijo dobili šola, gasil­ci, trgovci, društva in pošta. Lo­vrenc bo takrat dobil povsem novo podobo, takšno, kot si jo krajevno središče ob pokopali­šču tudi zasluži.”

Občina Kidričevo je z mini­strstva za izobraževanje, zna­nost in šport že prejela sklep o sofinanciranju gradnje vrtca s štirimi oddelki pri njihovi po­družnični šoli. “Država nam je za gradnjo namenila pol mili­jona evrov. Mi pa z gradnjo zdaj čakamo, dokler se ne bo začel projekt protipoplavnega ure­janja potoka Polskava, saj je od tega odvisna pridobitev grad­benega dovoljenja za vrtec. Ze­mljišča okoli šole namreč ležijo na poplavnem območju. Vrtec bomo sicer gradili na navozu, nasipu, podobno, kot je v pri­meru šole,” razlaga župan občine Kidričevo.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/tag/stajerc

Obilo investicij

Načrtujejo namakalni sistem. 14 milijonov v blagajni

Z evropskim in državnim de­narjem načrtujejo v občini Kidričevo začeti gradnjo nama­kalnega sistema na 90 hektarjih kme­tijskih površin na območju Dravskega polja, konkretneje naselja Stražgojnca. Kot je na zadnji seji občinskega sveta povedal Damjan Napast, direktor ob­činske uprave, so informativna soglas­ja lastnikov zemljišč že pridobili, te dni pa začenjajo projektiranje in zbiranje dokumentacije, da bodo lahko kandi­dirali na razpisu za financiranje pro­jekta, ki ga bo prihodnje leto objavilo ministrstvo za kmetijstvo. Vodo za na­makanje naj bi črpali iz podtalnice, za kar bo treba zgraditi 16 vrtin, dolgoroč­no pa naj bi vodo za namakanje črpali iz kanala reke Drave.

Kot pojasnjuje župan Anton Lesko­var, bi lahko sistem zgradili do konca leta 2024: “Računamo na stoodstotno sofinanciranje. Še vedno pa je aktual­no tudi razmišljanje o gradnji namakal­nega sistema na več kot tisoč hektarjih površin ob glavni cesti Kidričevo-Slo­venska Bistrica. To bi bil največji namakalni sistem v državi, vodo pa bi pripeljali iz dravskega kanala.” Kot pra­vijo v vodstvu občine, kjer bodo prihodnje leto razpolagali z dobrimi 14 milijoni evrov v proračunu, kar je največ doslej, bo prihodnje leto v zna­menju gradnje kanalizacije in vodovo­da. “Vrednost obnove kanalizacije in vodovoda v Njivercah je 1,2 milijona evrov, zdaj čakamo na razpis. Obenem bomo na novo asfaltirali ceste.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com

Podžupan stranke NSi, hči SDS-ovega župana … Koalicijski kadrovski mlini v energetiki meljejo naprej

Eles je z nasprotnim predlogom pomagal Novi Sloveniji v nadzorni svet Taluma, kjer po novem sedita tudi podžupan Kidričevega Bogdan Potočnik (NSi) in hči SDS-ovega župana Kidričevega Antona Leskovarja. Pred nadzorniki in upravo je težka naloga, kako ob naraščajočih cenah električne energije optimirati poslovanje.

Čeprav je bilo sprva dogovorje­no in za novembrsko skupščino delničarjev Taluma predlaga­no, da nadzornikom, ki se jim je iztekel mandat, le-tega podaljšajo, je Eles – vodi ga Aleksander Mervar – poslal naspro­tni predlog s štirimi novimi imeni od šestih nadzornikov predstavnikov ka­pitala. Tako sta bila ponovno imeno­vana le Jurij Klančnik in Venčeslav Perko, medtem ko so se od nadzoro­vanja Taluma in sejnin poslovili Ivan Malešič, Milan Jevšenak, Duško Kos in Miroslav Ribič. Na predlog Elesa pa so novi nadzorniki Taluma iz Kidriče­vega postali Melita Žiher iz Gorišnice, Bogdan Potočnik iz Cirkovc, Andrej Škrinjar iz Novega mesta in Tadeja Le­skovar iz Rogaške Slatine.

Eles: Marko Drobnič ima polno podporo

Eles, ki ima v Talumu 86,25-odstotni lastniški delež, je nasprotni predlog ute­meljil z argumentoma, da lahko glede na svoj lastniški delež odloča tudi o sestavi nadzornega sveta in da so v zadnjih desetih letih ključno pripomogli k obstoju Taluma, “ki mu je pod vodstvom Marka Drobniča uspelo korenito spremeniti strukturo proizvodnje”. In še, da ostajata dva člana prejšnjega nadzornega sveta, s čimer da ohranjajo kontinuiteto. Pri štirih novih članih so med cilji zasledo­vali tudi ženske kvote, lokalno vpetost, ustrezne kompetence, več kot deset let delovne dobe in poznavanje dejavnosti Taluma, pojasnjujejo v Elesu. Kljub ko­renitemu posegu med nadzornike pred­stavnike kapitala pa v Elesu zatrjujejo, da imata uprava Taluma iz Kidričevega in Marko Drobnič s strani večinskega la­stnika polno podporo.

Ženske kvote in lokalna vpetost po meri koalicije

Toda če pobliže pogledamo cilja, ki ju navaja Eles, in sicer o ženskih kvotah in vpetosti v lokalno okolje, bi lahko sklepali, da gre za krinko, izpod katere štrli koalicijska energetska kadrovska kombinatorika. Kljub ustrezni izobrazbi in kvalifikacijam ne gre prezreti dejstva, da je Tadeja Leskovar hči župana Kidri­čevega Antona Leskovarja (SDS). Od tod vodijo poti do njegovega podžupana Bogdana Potočnika, ki je hkrati predse­dnik občinskega odbora Nove Slovenije v Kidričevem. Isti politični opciji pripa­da tudi Melita Žiher, vodja prodaje uspešnega družinskega podjetja Žiher hiše iz Gorišnice. Spomnimo, da je bila na poti v upravo Dravskih elektrarn Maribor tudi njena sodelavka in sorodnica Petra Žiher Sok, ki je za NSi kandidirala na zadnjih parlamentarnih volitvah. Iz omenjene­ga podjetja in družinskega kroga je tudi občinski svetnik NSi v občini Gorišnica Silvo Sok. Ta je medtem postal podpred­sednik nadzornega sveta Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (Sodo), ki mu pred­seduje Martin Bratanič iz Posavja, ki je blizu okoljskemu ministru Andreju Viz­jaku (SDS).

Hitre kadrovske poteze bi bile tvegane

Ali bo prenova nadzornega sveta po meri koalicije pregrela tudi sedež pred­sednika uprave Taluma Marka Drobniča, kot se je doslej izkazovalo pri podobnih kadrovskih manevrih (Robert Golob, Gen-I, Andrej Ribič, Elektro Ljubljana, Boris Sovič, Elektro Maribor, Andrej Tumpej, Dravske elektrarne Maribor, …), bo pokazal čas. Talum je bil namreč od Danila Topleka naprej v rokah me­nedžerjev blizu SD, v Kidričevem pa je bil v preteklosti zaposlen tudi glavni tajnik te stranke Dejan Levanič. V nad­zornem svetu sicer sedijo še trije člani predstavniki zaposlenih, tako da če os­tanejo lojalni, bi se lahko kopja lomila pri preostalih dveh članih nadzorni­kov, ki nadaljujeta mandat. Vsekakor pa je v teh energetsko pregretih časih pred nadzorniki in upravo težka naloga, kako ob naraščajočih cenah električne ener­gije optimirati poslovanje, zaradi česar v Talumu že od novembra poslujejo z le tretjino zmogljivosti elektrolize. Zato bi bile kakršnekoli hitre kadrovske poteze tvegane.

Srečko Klapš

Vir: https://www.vecer.com/slovenija/koalicijski-kadrovski-mlini-v-energetiki-meljejo-naprej-10262965

Skoraj deset milijonov za investicije

Računajo na sofinanciranje gradnje vrtca v Lovrencu na Dravskem polju in kanalizacije v Njivercah. Pred vrati je gradnja obrtne cone Strnišče in kolesarskih poti.

V občini Kidričevo, kjer načrtujejo prihodnje leto skoraj deset mili­jonov evrov proračunskega de­narja nameniti za investicije, pravijo, da ob tem računajo na evropsko sofinanciranje posa­meznih projektov in na pomoč države. “Računamo tudi na višji priliv iz naslova povprečnine ter na sredstva za gradnjo vrtca v Lovrencu na Dravskem polju in za kanalizacijo v Njivercah, a so ta sofinanciranja odvisna od sprejetja državnega proračuna. Zagotovljeno pa je sofinancira­nje izgradnje kolesarskih poti in gradnje poslovne cone Strnišče;” razlaga Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, kjer so svetni­ki v prvem branju potrdili prora­čun za naslednje leto.

Prihodki kidričevskega pro­računa za leto 2022 bodo pred­vidoma znašali 11,2 milijona evrov, odhodki pa tri milijone evrov več, zato so v kidričevski občini predvideli dolgoročno zadolževanje v znesku dveh mili­jonov evrov. “Ni pa nujno, da se bomo v takem znesku tudi zares zadolžili, saj bo to odvisno od časovnega izvajanja posameznih projektov;” razlaga Leskovar, ki poudarja, da bodo skoraj deset milijonov evrov namenili za in­vesticije. “Želel bi, da bi denimo gradnji namakalnih sistemov lahko namenili več denarja. V osnutku proračuna temu name­njamo za tisoč evrov, a bi kazalo razmisliti o večjem znesku, saj v tem primeru za zdaj še lahko ra­čunamo na 100-odstotno sofi­nanciranje.”

So pa na zadnji seji občinske­ga sveta, ob pomisleku nekate­rih svetnikov, obravnavali tudi odlok, ki bolj obdavčuje nezazi­dana stavbna zemljišča in kme­tijska gospodarstva, saj ga je treba uskladiti z zakonodajo.

Vir: https://www.vecer.com

Slavica Pičerko Peklar

Bolj obdavčena nezazidana stavbna zemljišča in kmetije

Kidričevski svetniki so v prvi obravnavi potrdili proračun za prihodnje leto. Finančnica Tatjana Kačičnik je dejala, da je to najvišji proračun v njeni karieri na občini Kidričevo. Občina je na pragu izvedbe dveh velikih projektov, za katera bo črpala tudi evropska sredstva. To sta poslovna cona Strnišče in regijski projekt kolesarskih stez.

V prvi obravnavi so spremenili še odlok, ki je podlaga za izračun NUSZ. Ministrstvo za okolje je občino opozorilo, da nekatera določila sedanjega odloka niso skladna z zakonodajo. Občina je pristopila h korekciji odloka, ki prinašaj nekatere spremembe. Po novem bodo bolj obdavčena nezazidana stavbna zemljišča in kmetijska gospodarstva. Slednje je zmotilo svetnika iz vrst SLS Tonija Frangeža in Antona Medveda, ki sta dejala, da glede na čas in razmere to ni smotrn ukrep. Župan Leskovar je poudaril, da drugače ne gre in je odlok treba spremeniti. Mojca Meško iz občinske uprave je pripomnila, da imajo na lokalni (politični) ravni zelo malo manevrskega prostora za morebitne bonifikacije. Župan je dodal: »Ne gre drugače, to moramo potrditi. Bili smo opozorjeni, odlok je treba uskladiti z zakonodajo.« Odlok je nato glasovanje v prvem branju prestal.

MORS bo občini plačalo NUSZ za nazaj: okoli 800 tisočakov

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/26325-kidricevo-bolj-obdavcena-nezazidana-stavbna-zemljisca-in-kmetije

Mojca Zemljarič 

S kolesom po štirih občinah

Občine Ptuj, Hajdina, Kidričevo in Majšperk bodo v prihodnjem letu in pol zgradile skupno 23,4 kilometra novih kolesarskih povezav v vrednosti dobrih osem milijonov evrov.

Župani štirih občin so nedavno podpisali gradbeno pogodbo za izvedbo projekta prvega odseka gradnje regionalnih kolesarskih pove­zav v spodnjem Podravju v vrednosti dobrih osem milijonov evrov. Gre za izgradnjo skupno 23,4 kilometra novih regionalnih kolesarskih povezav med ptujsko občino ter občinami Hajdina, Kidričevo in Majšperk, ki ima za cilj zagotavljanje dnevne mobilnosti med Ptujem kot regijskim središčem z izo­braževalnimi, upravnimi, storitvenimi dejavnostmi, z zalednimi gravitacijski­mi naselji ter sosednjimi občinami. Skupna vrednost projekta znaša slabih 8,8 milijona evrov, naložbo pa v višini 4,1 milijona evrov sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regional­ni razvoj ter država v višini milijona evrov. Občine bodo same za projekt prispevale dobrih 3,6 milijona evrov. Izvajalec, družba Cestno podjetje Ptuj, naj bi po pogodbi dela končal najkasne­je do aprila leta 2023.

Manko kolesarske infrastrukture

V sklopu projekta bodo največ ko­lesarskih povezav, slabih 15 kilome­trov, zgradili v kidričevski občini, v občini Majšperk dobre štiri kilometre, v občini Hajdina slaba dva kilometra ter na Ptuju dobra 2,5 kilometra. Del novih povezav pa bodo tudi trije novi premo­stitveni objekti – Brv čez potok Polskava in brv čez Framski potok v kidričevski občini ter brv čez Studenčnico na Ptuju – pa tudi razširitev že obstoječega mostu čez Dravinjo v občini Majšperk. “Vemo, da pogoji za kolesarjenje v občinah spo­dnjega Podravja niso dobri, kljub temu da se stanje v zadnjih letih sicer izbolj­šuje. Manjka nam kolesarska infra­struktura, ki bi povezovala naselja in sosednje občine z mestnim središčem. Tam, kjer obstaja, ni povezana ali pa je v slabem stanju, in kar se prometne var­nosti tiče, predstavlja tveganje. Zato je tudi z vidika slednjega to pomemben dan, ki hkrati naslavlja povečanje prometne varnosti,” je ob nedavnem pod­pisu pogodbe dejala ptujska županja Nuška Gajšek. Kot je še povedala žu­panja, bo sicer večina novih kolesar­skih povezav v ptujski občini potekala po že obstoječih površinah ali na način delitve površin ali pa bodo rekonstrui­rali pločnike in kolesarske steze ob robu cestišča.

Mobilnost, pa tudi razvoj

V občini Majšperk bodo pridobili 3200 metrov kolesarskih povezav. “Ker je to občina, ki je preko Ptujske Gore gričev­nata, bomo v tem delu, ker so sredstva omejena, označili kolesarske poti po prečnih povezavah. Tudi teh je 1400 metrov. V okviru projekta izgradnje ko­lesarskih povezav pa bomo zgradili tudi 250 metrov kanalizacije in zamenjali 800 metrov vodovodnega sistema,” je dogajanje v občini povzela županja Da­rinka Fakin, ki je pojasnila, da v občini vzporedno skupaj z ministrstvom za infrastrukturo izvajajo še drug projekt, v sklopu katerega bodo prav tako prido­bili 1100 metrov novih kolesarskih poti.

“Zavedamo se, da so kolesarske povezave ena od stvari, ki v našem širšem območju pomenijo razvoj in mobilnost, zato smo v preteklosti zgradili že kar nekaj kolesarskih povezav. Seveda pa smo se z veseljem odločili tudi za kole­sarsko povezavo Ptuj-Hajdina-Majšperk­-Kidričevo,” je ob podpisu pogodbe dejal hajdinski župan Stanislav Glažar in dodal, da poti pri njih potekajo po rav­ninskem delu, tako da nekih posebnosti ni. Pridobili pa so tudi že vsa zemljišča.

V Kidričevem številni načrti

Kar 63 odstotkov vseh novih kolesar­skih poti bodo v sklopu tega projekta zgradili v kidričevski občini, vrednost del na njihovem odseku znaša nekaj manj kot pet milijonov evrov. “Ta kolesarska pot se navezuje na že obstoječo od Lovrenca na Dravskem polju. Zdaj gradimo že tudi kolesarsko stezo ob novi obvoznici. Gremo pa tudi v odkup zemljišč za novo kolesarsko stezo na trasi Ptuj-Poljčane. V našem delu, od Kungote do Brunšvika, naj bi se dela začela v prihodnjem letu ali v letu 2023. Tako računamo, da bomo v roku štirih let v občini zgradili okoli 25 kilometrov kolesarskih stez, ki nas bodo povezale s sosednjimi občinami, naredili pa bomo tudi obroč znotraj občine. Za novo per­spektivo pa planiramo že tudi novo ko­lesarsko stezo proti občini Videm,” je načrte kidričevske občine povzel župan Anton Leskovar. Po njegovih besedah so ljudje namreč zelo dobro sprejeli že zgrajeno kolesarsko pot: “To je posta­la sprehajalna promenada, veliko ljudi tam rola, kolesari. Skratka verjamemo, da bo tudi kolesarska steza, ki jo bomo gradili proti Majšperku, pa tudi proti Pragerskemu, kjer bo široka kot ta, tri metre in pol, res postala sprehajališče in bo zanimiva tako za družine kot za dnevne migracije. S tem pa bomo pri­spevali tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Verjamem, da bomo šli po poti Avstrije, po kateri se radi zgledujemo. Po moji oceni so tam glede kolesarskih stez 15 ali 20 let pred nami. Verjamem, da bomo tudi na našem območju z ve­seljem sedli na kolo.”

Leskovar je ob tem prepričan, da bo nova kolesarska pot potekala ne le proti Ptuju, temveč tudi proti Kidričevemu, saj je precej iz okolice zaposlenih tudi v njihovi občini.

Začetek predvidoma še letos

Ob podpisu gradbene pogodbe je predstavnik izvajalca, izvršni direktor Ce­stnega podjetja Ptuj Branko Veselič, pojasnil, da bodo pri izvedbi projekta so­delovali s partnerji iz regije, s katerimi že sodelujejo pri nekaterih projektih. “Zavedamo se, da se je treba dela lotiti pospešeno. Pričakujemo podporo lokal­ne skupnosti, kar se nam zdi bistvenega pomena, pri dogovorih s krajani glede zagotavljanja cestnih zapor. Vedeti moramo, da je obseg del precej zahteven in bo zato potrebnega veliko usklajevanja na terenu;” je še dejal Veselič, ki je na­povedal, da bodo dela začeli takoj po uvedbi v delo, predvidoma še v tem letu.

Hojka Berlič

Vir: https://www.vecer.com/lokalno/podravje/s-kolesom-po-stirih-obcinah-ptuju-hajdini-kidricevem-in-majsperku-10255082

V Spodnjem Podravju bodo zgradili 23 kilometrov kolesarskih povezav

Na sedežu Mestne občine Ptuj so podpisali pogodbo za gradnjo regionalnih kolesarskih povezav v Spodnjem Podravju na odseku od Ptuja prek Hajdine in Kidričevega do Majšperka. Dela bodo končana do konca marca 2023.

Skupna vrednost projekta, ki ga bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj, znaša 8,8 milijona evrov z DDV, od tega je vrednost gradbene pogodbe 8,06 milijona. Naložbo sofinancirata evropski sklad za regionalni razvoj v višini 4,1 milijona evrov in država v višini dober milijon evrov. Ostala sredstva prispevajo občine.

Kot so sporočili s ptujske občine, je cilj izgradnja regionalne kolesarske povezave med občinami Ptuj, Hajdina, Kidričevo in Majšperk za zagotavljanje dnevne mobilnosti med Ptujem kot regijskim središčem z izobraževalnimi, upravnimi in storitvenimi dejavnostmi z zalednimi gravitacijskimi naselji in sosednjimi občinami.

V okviru projekta bodo vzpostavili nekaj več kot 23 kilometrov novih kolesarskih povezav, kar vključuje tri nove premostitvene objekte (brvi čez potok Polskava in Framski potok v Kidričevem ter čez Studenčnico na Ptuju) in razširitev že obstoječega mostu čez Dravinjo v Majšperku.

“Vemo, da pogoji za kolesarjenje v občinah Spodnjega Podravja niso dobri, kljub temu da se stanje v zadnjih letih izboljšuje. Manjka nam kolesarska infrastruktura, ki bi povezovala naselja in sosednje občine z mestnim središčem, tam, kjer obstaja, pa ni povezana ali je v slabem stanju in kar se prometne varnosti tiče, predstavlja tveganje. Zato je tudi z vidika slednjega to pomemben dan, ki hkrati naslavlja povečanje prometne varnosti,” je ob podpisu pogodbe povedala županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek.

Največ se bo gradilo na Kidričevem

Največ, in sicer dobrih 14 kilometrov kolesarskih stez, se bo gradilo v občini Kidričevo. “Vrednost del v našem odseku je nekaj manj kot pet milijonov evrov. Ker smo ravninska občina z aktivnim kmetijstvom, bo veliko kolesarskih stez potekalo po poljskih poteh in bodo širše kot običajno, saj bodo kolesarsko-traktorske steze,” je pojasnil tamkajšnji župan Anton Leskovar.

V občini Majšperk bodo zgradili 4,2 kilometra, na Ptuju 2,6 kilometra in Hajdini 1,8 kilometra kolesarskih stez.

Izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Branko Veselič je povedal, da se bodo pospešeno lotili dela. “Pričakujemo podporo lokalne skupnosti, ki je bistvenega pomena pri dogovarjanju s krajani glede cestnih zapor,” je dejal.

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/v-spodnjem-podravju-bodo-zgradili-23-kilometrov-kolesarskih-povezav/596464

Iz gramoznice v Lovrencu država odpeljala 67.000 ton gum, ki jih je tja odvrglo propadlo podjetje

Konec večletne sanacije

Kidričevska občina je s čistilno akcijo simbolično končala sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kamor je medtem že propadlo podjetje Albin Promotion navozilo na tone odpadnih gum. Državo je stala deset milijonov evrov.

Posnetek prispevka na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174802904

“Gre za primer izredno slabe prakse, ko neodgovorni posamezniki pustijo takšno rano v okolju, tja brezbrižno odlagajo velike količine odpadkov, za katere mora potem poskrbeti država. Vesel sem, da smo priča zaključku sanacije, tudi s pomočjo občanov Kidričevega,” je ob tem dejal okoljski minister Andrej Vizjak.

Ob tem je dejal, da je po prvi fazi sanacije v tej gramoznici ostala še skoraj polovica odpadkov, skupaj pa je odstranjevanje gum, ki so na tem območju pred leti kar dvakrat povzročile požar, državo stalo skoraj deset milijonov evrov.

Grozila je kazen Evropske unije

Evropsko komisijo bodo obvestili o sanaciji, zato je primer v tem delu zaključen. Ali bodo od povzročitelja lahko izterjali vsaj del davkoplačevalskega denarja, pa Vizjak ni mogel napovedati, saj je ta v stečaju, kamor so sicer prijavili terjatve, zato je višina izterjanih sredstev odvisna od stečajne mase.

Z novim zakonom za varstvo okolja bodo po ministrovih besedah še dodatno zaostrili ravnanje z odpadki, saj ima država zelo slabe izkušnje z odpadki, požari in ostanki odpadne embalaže na skladiščih izvajalcev javnih služb. Z novelo zakona nameravajo temu narediti konec, je dejal in med novostmi omenil, da nihče, ki se bo ukvarjal s to dejavnostjo, tega ne bo več mogel početi na najetih, ampak izključno na lastnih zemljiščih.

Gume je tja navozilo podjetje Albin Promotion

Okoljski inšpektorat je družbi Albin Promotion v lasti podjetnika Albina Brencla že leta 2012 odredil odstranitev vseh izrabljenih in odpadnih gum, odpadkov iz mehanske obdelave ter komunalnih odpadkov iz gramoznice na Dravskem polju. Ker svojih obveznosti družba ni izpolnila, je inšpektorat leta 2013 začel izvršbo na stroške povzročitelja, a je ta medtem razglasil stečaj.

Brencl je sicer svojo pravico iskal tudi na sodišču, saj je ves čas trdil, da mu je bila povzročena velika poslovna škoda, potem ko je že pridobljeno gradbeno dovoljenje moral zaradi vseh birokratskih ovir vrniti.

Vizjak teh postopkov zoper državo ni želel komentirati, glede morebitne namere, da se zadeva preseli tudi na evropsko sodišče, pa je odvrnil, da lahko vsak izkoristi vsa pravna sredstva, ki so mu na voljo, a bi bil zgrožen, če bi tako neodgovoren povzročitelj okoljske škode kar koli s tem tudi dosegel.

Župan: Razmišljamo o novih vsebinah

Z omenjenimi pravnimi zadevami se na kidričevski občini ne obremenjujejo, so pa toliko bolj veseli, da je končno prišlo do zaključka sanacije. Kot je povedal župan Anton Leskovar, so po 15 letih le dočakali ta dan, ko bodo lahko začeli razmišljati o tem, da bo to zemljišče dobilo nove vsebine.

“Gre za atraktivno lokacijo, saj je neposredno ob gradbišču nove obvoznice. Nekoliko je sicer omejena zaradi daljnovoda, a mislim, da bomo našli kaj novega, kar niti približno ne bo več tako obremenjujoče za okolje,” je dejal Leskovar in dodal, da nekatere ideje že obstajajo, a za zdaj bolj konkreten ni želel biti. Nameravajo pa to storiti čim prej, saj ne želijo, da bi tam znova nastalo divje odlagališče, kot se je dogajalo celo v času sanacije.

Za zadnjo fazo sanacije je poskrbel na razpisu izbrani ponudnik Surovina, ki je iz gramoznice odpeljal okoli 29.000 ton ostankov gum in 2900 ton drugih odpadkov. Kot je povedal direktor Jure Fišer, je bila vrednost opravljenih del 5,6 milijona evrov, ta pa so opravili v rekordnem roku in tako po svojih močeh pomagali, da se je država izognila visoki denarni kazni.

Al. Ma., MMC

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/iz-gramoznice-v-lovrencu-drzava-odpeljala-67-000-ton-gum-ki-jih-je-tja-odvrglo-propadlo-podjetje/592914