Za 13 otrok zmanjkalo prostora v vrtcu

Svetniki občine Kidričevo so na julijski seji odločali tudi o varstvu otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Ob vrtca sta polno zasedena. V Kidričevem so za novo šolsko leto 2020/21 oblikovali deset oddelkov, v Cirkovcah pet.

Vendar vsi otroci prostora v vrtcu niso dobili, na čakalnem seznamu jih je ostalo 13. Župan Anton Leskovar pravi, da bodo prostorsko stisko v vrtcih reševali z novogradnjo pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Gradnjo so sicer napovedali že za letos, a so se načrti nekoliko spremenili. Župan je pojasnil, da bodo počakali na začetek izvajanja državnega projekta protipoplavne ureditve struge reke Polskave. Vplivno območje reke namreč dosega tudi lokacijo bodoče novogradnje. Zato bodo najprej regulirali rečno strugo in v nadaljevanju uredili dokumentacijo za nov vrtec. „Potem pa še kakšno leto ali dve in bomo zgradili tudi vrtec,“ je na zadnji seji občinskega sveta dejal Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/21321-kidricevo-za-13-otrok-zmanjkalo-prostora-v-vrtcu

Mojca Zemljarič 

 

Zdravje v občini 2020 – kaj kažejo novi podatki o našem zdravju?

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si) v zavihku 2020. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na nivoju lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že peto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljene kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino. Zbrani kazalniki omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v tokratni objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

V primerjavi z lanskoletno objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti  na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Postopno zmanjšanje števila samomorov opazujemo že peto leto zapored. V primerjavi z objavo pred petimi leti, se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 % slovenskih občin.

Vzpodbuden podatek je, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko smo začeli spremljati ta kazalnik.

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih smo zaznali poslabšanje na nivoju Slovenije. Tako se je v dobri polovici občin v primerjavi z objavo v letu 2019 povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Že peto leto zapored opažamo trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala kar v 88 % slovenskih občin in se je v celi državi v povprečju zvišala z 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca.

Večje zanimanje za preventivo

V petih letih opažamo tudi povečanje udeležbe v državnih presejalnih programih za raka. V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Program Svit povečala v 90 % slovenskih občin (v 19 občinah se odzivnost ni povečala), v program ZORA pa v 64 % občin. Presejanost v programu DORA, ki jo v publikacijah Zdravje v občini objavljamo prvič, je prav tako visoka in na nivoju Slovenije presega 76 %.

Opažamo, da se na nivoju Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Pred petimi leti je bil telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100.

Hkrati pa je nekoliko naraslo število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je med osnovnošolskimi otroci 24,5 % prekomerno prehranjenih.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Novosti – konoplja, maligni melanom in presejanost žensk v program DORA

V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine smo se dotaknili najbolj razširjene prepovedane droge psihoaktivne konoplje in pripravkov iz nje (marihuana, hašiš, hašiševo olje). Zbrali smo osnovne informacije o stanju v Sloveniji in zdravstvenih tveganjih, ki jih uporaba konoplje predstavlja za zdravje mladostnikov in odraslih.

V letu 2020 so dodani trije novi kazalniki, ki prikazujejo samoporočani delež uporabnikov konoplje, nove primere malignega melanoma in delež žensk, ki so opravile presejalni test v programu DORA.

Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov

Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že petič zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj.

Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino in izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.

Podatki za Občino Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2020&id=62

Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

10. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

6. februarja 2020

Dnevni red:

1. Občinski prostorski načrt, Spremembe in dopolnitve št. 3
2. Odlok o nekategoriziranih cestah v Občini Kidričevo, druga obravnava
3. Soglasje k Spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
4. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2020
5. Soglasje k imenovanju direktorja družbe Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d.o.o.
6. Sklep o pridobitve nepremičnin
7. Sporazum o obračunu enotne omrežnine
8. Predlog za oprostitev NUSZ (seja zaprta za javnost)
9. Vprašanja in pobude

Vir: https://www.kidricevo.si

7. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

19.9.2019

Dnevni red:

1. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo
2. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce
3. Odlok o imenovanju ulice »Ulica Jožeta Pučnika« v naselju Njiverce, prva obravnava
4. Odlok o določitvi imena parkov na območju Občine Kidričevo, prva obravnava
5. Soglasje k spremembi Pravilnika o razporejanju stroškov po stroškovnih mestih v Osnovni šoli Cirkovce
6. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d., v Občini Kidričevo
7. Vprašanja in pobude.

Zapisnik: https://www.kidricevo.si/apisnik-7-redne-seje-obcinskega-sveta-obcine-kidricevo/

Vir: https://www.kidricevo.si

Občina Kidričevo je po razvitosti prehitela Mestno občino Ptuj

V sklopu projekta Zlati Kamen so izbrali najbolj razvite občine v Sloveniji. Nadpovprečno razviti sta le dve občini pod okriljem Upravne enote Ptuj, kar sedem občin pa ima nizko stopnjo razvitosti.

Analizo občin so opravili z merljivimi kazalniki, kot so na primer stopnja finančne samostojnosti občine, razvitost podjetništva, investicije v gospodarstvu, delež hitro rastočih podjetij, kazalnike izobrazbe in tako dalje. Skupaj je bilo kar 32 kazalnikov iz osmih področij.

Organizatorji projekta so pojasnili, da se njihov indeks močno razlikuje od indeksa Ministrstva za finance, saj ga na ministrstvu pripravljajo za razporejanje razvojnih sredstev in ne za celovito presojo razvojnega stanja kot pri projektu Zlati Kamen.

Vir: zlatikamen.si

Izstopata osrednjeslovenska in gorenjska regija, velike razlike med vzhodom in zahodom

V najvišji kategoriji je zelo visoko stopnjo razvitosti doseglo le pet slovenskih občin, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljana, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Naklo. Te občine izstopajo po visoki stopnji razvoja na področjih življenjskega standarda, razvitega gospodarstva, socialne kohezije in varovanja okolja. Z visoko stopnjo razvitosti je ocenjenih 36 krajev, treba pa je poudariti, da so na vrhu občine iz osrednjeslovenske in gorenjske regije. V severnoprimorski regiji je sedem visoko razvitih občin, po dve sta v jugovzhodni Sloveniji, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.

Analiza razvitosti občin nam daje jasno sliko razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom države.

Najbolj razvite občine so na zahodni polovici, najmanj razvite pa na vzhodni polovici.

https://infogram.com/obcine-glede-na-razvitost-1h7k23krvj5v6xr
Vir: zlatikamen.si

Na Ptujskem je najbolj razvita občina Kidričevo, najmanj pa Zavrč

Od občin pod okriljem Upravne enote Ptuj sta nadpovprečno razviti le dve; Kidričevo in Ptuj. Občina Kidričevo je med 212 slovenskimi občinami zasedla 61. mesto, Mestna občina Ptuj pa 70.

Tako kidričevska kot ptujska občina sta po razvitosti prehiteli štajersko prestolnico Maribor, ki je z indeksom 51,11 oziroma s povprečno razvitostjo pristala na 74. mestu seznama.

Povprečno razvite so občine Markovci, Majšperk, Gorišnica, Hajdina, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Žetale.

Podpovprečno razvita je občina Dornava.

Nizko stopnjo razvitosti imajo občine Destrnik, Trnovska vas, Juršinci, Videm, Cirkulane, Podlehnik in Zavrč.

Najbolj razvite občine v Sloveniji so Ljubljana, Trzin in Komenda, najmanj pa Osilnica, Hodoš in Ribnica na Pohorju.

V nizko stopnjo razvitosti sodi 35 krajev, kjer prevladujejo občine iz podravske in pomurske regije. V projektu ugotavljajo, da najslabše razviti kraji iz zahodnih regij dosegajo vsaj povprečno raven razvoja.

https://infogram.com/obcine-zlati-kamen-1h7k23krx3gg6xr

Občine so razvrstili glede na stopnjo razvitosti v naslednje kategorije: zelo nizka razvitost, nizka razvitost, podpovprečna razvitost, povprečna razvitost, nadpovprečna razvitost, visoka razvitost in zelo visoka razvitost. Celoten seznam občin si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/slovenija/obcina-kidricevo-je-po-razvitosti-prehitela-mestno-obcino-ptuj/93429

Razlog za podražitev so višji stroški dela

Svetniki občine Kidričevo so na zadnji seji potrdili nove cene oskrbe in varstva otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Oba vrtca delujeta pod okriljem osnovnih šol.

Cene bodo po novem v obeh vrtcih enake, v obeh zavodih pa najvišji strošek predstavljajo plače zaposlenih. V vrtcu Kidričevo so z letošnjim šolskim letom odprli dodatni oddelek. V 11 oddelkih imajo vpisane 204 otroke. Predvideni stroški dela za letos znašajo 247.000 evrov. Mesečni stroški dela vzgojiteljic in pomočnic za prvo starostno obdobje znašajo dobrih 22.000 evrov (70 otrok, pet oddelkov, pet vzgojiteljic in 5,6 pomočnice) in za drugo starostno obdobje nekaj čez 26.000 evrov (134 otrok, šest oddelkov, šest vzgojiteljic in šest pomočnic). Stroški režijskega kadra (kuharice, čistilke, hišnik, računovodstvo, tajništvo, vodstvo) so na mesečni ravni 16.000 evrov. Povprečni skupni mesečni stroški dela za vse zaposlene v kidričevskem vrtcu znašajo blizu 65.000 evrov. Na podlagi preračuna vseh stroškov, poleg plač so to še materialni stroški in stroški prehrane, cena varstva na posameznega otroka znaša 499 evrov za mlajšo in 367 evrov za starejšo starostno skupino. Pri mlajših se je cena v primerjavi z dosedanjo celo za osem evrov znižala, pri starejši pa za 11 evrov zvišala. Spremenila se je tudi cena dnevne prehrane, ki je doslej znašala 1,35 evra. Po novem je 1,8 evra.

V Cirkovcah cene višje za 28 oz. 33 evrov

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/17738-kidricevo-razlog-za-podrazitev-so-visji-stroski-dela

 

Kopališče nekoč – in nikoli več …

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec

Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj

Uspešna mesta ustvarjajo angažirani meščani

“Komaj sem čakala, da se nekaj premakne. In bila sem navdušena, saj je bilo čudovito izpeljano,” je bil le eden od mnogih pozitivnih odzivov na revitalizacijo prostorov male tržnice v Dominkuševi ulici v Mariboru.

Z dogodki, privabljanjem dodatnih prodajalcev, ob tem pa olepšanje, osvežitev dotrajanih prostorov z okolico so bližnji stanovalci, ki jih je povezala angažirana Mariborčanka Pavlina Japelj, dali nov zagon tržničnim prostorom, ki so več let le propadali. Temu zgledu sledijo zdaj na prav tako zapostavljeni, dotrajani tržnici Tabor.

​Primer male tržnice kaže, da bo regeneracija določenega območja v mestu bolj uspešna, če bo pri tem sodelovala dobro povezana lokalna skupnost. Občani imajo sicer v teoriji precej možnosti soodločanja o zadevah njihove občine. Na eni strani posredno preko članov občinskih svetov in svetov posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v katere volijo predstavnike, in neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Toda zaradi togosti tega sistema, prepočasnega in nezadostnega izvajanja določenih izboljšav v lokalnem okolju se krepijo pobude “od spodaj navzgor”.

Aidan Cerar, sociolog, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP), pravi, da so primeri, za katere se določena skupnost angažira in zavzame, zelo različni, vendar jih večji del lahko razdelimo v dve skupini: “V prvi so lokalne skupnosti, ki jih je k aktivaciji spodbudila neka sprememba v njihovem okolju. Načrt novogradnje, nov ukrep na področju prometa … Nekaj, kar v lokalni skupnosti vzbudi zaskrbljenost. Vzrok je lahko že to, da ni bilo na voljo dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja, in to spodbudi nezaupanje. Zato je zelo dobro, ko predstavniki občine komunikacijo s prebivalci začnejo zgodaj in proaktivno.” V drugi skupini pa so skupnosti, ki si želijo neki prostor izboljšati: “Rolkarji, ki bi si zgradili nov poligon. Starši otrok, ki bi obnovili otroško igrišče. Sosedje, ki bi uredili skupnostni vrt, ali pa prebivalci soseske, ki bi uredili prostor za druženje.”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/uspesna-mesta-ustvarjajo-angazirani-mescani-10048170

Branka Bezjak